PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 25. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ pomeni „drugega porekla“.

PRILOGA

Enotna oblika poročila iz člena 2.3

Rezultati nadzora nekaterih ribiških proizvodov iz Gabona nad vrednostmi težkih kovin in sulfitov

Država poročevalka:

Leto:

Četrtletje:

(1)  Vsak analit navedite v novi vrsti.

(2)  O rezultatih za sulfite se poroča v obliki SO2.

(3)  V skladu z Uredbo (ES) št. 333/2007.

PRILOGA 1A

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

PRILOGA 1B

SPOROČILO

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

PRILOGA 2

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 4.2.4. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila v zvezi z zaščito voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 12. Številka homologacije pomeni, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 12, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

VZOREC B

(Glej odstavek 4.2.5. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, pomeni, da je bil zadevni tip vozila homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikoma št. 12 in 39 (1). Števke homologacije pomenijo, da je na dan podelitve zadevnih homologacij Pravilnik št. 12 vključeval spremembe 03, Pravilnik št. 39 pa spremembe 04.

VZOREC C

(Glej odstavek 4.3.4. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na napravo za upravljanje krmilja, pomeni, da je bil zadevni tip naprave za upravljanje krmilja v zvezi z zaščito voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu s Pravilnikom št. 12, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

VZOREC D

(Glej odstavek 4.3.4.3. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na napravo za upravljanje krmilja, pomeni, da je bil zadevni tip naprave za upravljanje krmilja v zvezi z zaščito voznika pred krmilnim mehanizmom v primeru trčenja homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z določbami iz odstavkov 5.2.1. in/ali 5.3.1. Pravilnika št. 12, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

(1)  Druga številka je navedena le kot primer.

PRILOGA 3

PRESKUS ČELNEGA TRČENJA OB OVIRO

1.   NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.1.

2.   NAPRAVE, POSTOPEK IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1.   Preskusni poligon

Preskusna površina je dovolj velika, da so na njej lahko zaletna steza, ovira in tehnične naprave, potrebne za preskus. Zadnji del steze, vsaj 5 m pred oviro, je vodoraven (nagib manjši od 3 %, izmerjeno v dolžini enega metra), plosk in gladek.

2.2.   Ovira

Oviro sestavlja blok iz armiranega betona, ki je spredaj širok vsaj 3 m in visok vsaj 1,5 m. Ovira je take debeline, da je njena masa vsaj 70 ton. Sprednji del je plosk, navpičen in pravokoten na os zaletne steze. Prekrit je z vezanimi lesenimi ploščami, debeline 19 ± 1 mm, ki so v dobrem stanju. Med vezano ploščo in oviro se lahko postavi konstrukcija na jekleni plošči, debeline najmanj 25 mm. Podobno se lahko uporabi ovira z drugačnimi značilnostmi, če je površina trčenja večja kakor sprednji zmečkani del vozila, ki se preskuša, in če daje enakovredne rezultate.

2.3.   Pogon vozila

Na vozilo v trenutku trčenja ne deluje nobena dodatna krmilna ali pogonska naprava več. Vozilo doseže oviro v smeri, ki je pravokotna na steno trčenja; največja sprejemljiva stranska neporavnanost med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trčenja je ± 30 cm.

2.4.   Stanje vozila

2.4.1.   Za preskus je vozilo opremljeno z vsemi običajnimi sestavnimi deli in opremo, vključeno v maso neobremenjenega vozila, ali je v takem stanju, da tej zahtevi ustreza, če se pri tem upoštevajo sestavni deli in oprema, ki so pomembni za prostor za potnike in porazdelitev mase vozila kot celote v stanju, pripravljenem za vožnjo.

Z odstopanjem od odstavka 5.1. tega pravilnika je mogoče na zahtevo proizvajalca opraviti preskus z lutkami, če nikdar ne ovirajo gibanja krmilnega mehanizma. Za preskus se masa lutk ne upošteva.

2.4.2.   Če se vozilo poganja z zunanjimi sredstvi, se sistem za napajanje z gorivom napolni vsaj do 90 % prostornine z nevnetljivo tekočino, ki ima gostoto med 0,7 in 1. Vsi drugi sistemi (posode za zavorno tekočino, hladilnik itd.) so lahko prazni.

2.4.3.   Če vozilo poganja lastni motor, je posoda za gorivo napolnjena vsaj do 90 %. Vse druge posode so povsem napolnjene.

Lahko se zagotovi napajanje goriva do motorja iz pomožne posode za gorivo z majhno prostornino, če to želi proizvajalec in tehnična služba s tem soglaša. V tem primeru se posoda za gorivo napolni do najmanj 90 % prostornine z nevnetljivo tekočino gostote med 0,7 in 1.

2.4.4.   Če proizvajalec zahteva, lahko tehnična služba, ki izvaja preskuse, dovoli, da se isto vozilo, ki se uporablja za preskuse iz drugih pravilnikov (vključno s preskusi, ki lahko prizadenejo njegovo konstrukcijo), uporabi tudi za preskuse iz tega pravilnika.

2.4.5.   Če je volan nastavljiv, se namesti v običajen položaj, ki ga določi proizvajalec, ali, če tega ne stori, srednji položaj znotraj meja območja(-ij) nastavitve volana.

2.5.   Hitrost ob trčenju

Hitrost ob trčenju je med 48,3 km/h (30 mph) in 53,1 km/h (33 mph). Vseeno velja preskus kot zadovoljiv, če je bil opravljen pri večji hitrosti ob trčenju in je vozilo izpolnilo predpisane zahteve.

2.6.   Merilni instrumenti

Instrument, ki se uporablja za beleženje hitrosti iz zgornjega odstavka 2.5., zagotavlja natančnost do 1 %.

3.   REZULTATI

3.1.   Za določanje premika naprave za upravljanje krmilja nazaj in navzgor se med trčenjem beleži (1) spreminjanje razdalje – merjeno vodoravno (2) in vzporedno z vzdolžno osjo vozila ter navpično pravokotno na to os – med vrhom volanskega droga (in krmilnega droga) in točko na vozilu, ki ni prizadeta zaradi trčenja. Največja vrednost te spremembe, vzeta iz zapisa, šteje kot premik nazaj in navzgor.

3.2.   Po preskusu se poškodbe na vozilu opišejo v pisnem poročilu; posname se vsaj ena fotografija naslednjih pogledov na vozilo:

4.   KOREKCIJSKI FAKTORJI

4.1.   Oznake

V	registrirana hitrost v km/h;
m0	masa prototipa v stanju iz odstavka 2.4. te priloge;
m1	masa prototipa s preskusno opremo;
D0	sprememba razdalje, izmerjena med trčenjem, kakor je opredeljeno v odstavku 3.1. te priloge;
D1	sprememba razdalje, ki se uporablja za določanje rezultatov preskusa;
K1 =	večja od vrednosti in 0,83;
K2 =	večja od vrednosti m0/m1 in 0,8.

4.2.   Popravljena vrednost spremembe D1, ki se uporablja za pregled skladnosti prototipa z zahtevami tega pravilnika, se izračuna z naslednjo formulo:

D1 = D0.K1.K2

4.3.   Preskus čelnega trčenja ob oviro ni potreben za vozilo, ki je identično z obravnavanim prototipom v zvezi z lastnostjo iz odstavka 2.2. tega pravilnika, vseeno je njegova masa m1 večja od m0, če m1 ni večja od 1,25 m0 in če popravljena vrednost spremembe D2, dobljena iz spremembe D1 po formuli D2 = (m1/m0).D1, kaže, da novo vozilo še vedno izpolnjuje zahteve iz odstavka 5. tega pravilnika.

5.   ENAKOVREDNI POSTOPKI

5.1.   Homologacijski organ lahko dovoli druge preskusne postopke pod pogojem, da je mogoče dokazati enakovrednost. V tem primeru se homologacijski dokumentaciji priloži poročilo, ki opisuje uporabljene postopke in dobljene rezultate ali razlog, zakaj preskus ni bil opravljen.

5.2.   Za dokazovanje enakovrednosti nadomestne metode je odgovoren proizvajalec ali njegov zastopnik, ki želi uporabiti to metodo.

(1)  To beleženje se lahko nadomesti z merjenjem največjih vrednosti.

(2)   „Vodoravno“ pomeni položaj glede na potniški prostor pri mirujočem vozilu pred preskusom ter ne glede na prostor in tla med premikanjem vozila, „navpično“ pa pomeni pravokotno na vodoravno in v smeri navzgor.

PRILOGA 4

PRESKUS S PRESKUSNIM TELESOM

1.   NAMEN

Namen tega preskusa je preverjanje, ali vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2. tega pravilnika.

2.   NAMESTITVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1.   Vgradnja naprave za upravljanje krmilja

2.1.1.   Naprava se vgradi na sprednji del vozila, ki se dobi, če se karoserija prereže prečno na višini sprednjih sedežev, po možnosti se odstranijo streha, vetrobransko steklo in vrata. Ta del se nepremično pritrdi na napravo za preskušanje tako, da se ob trčenju preskusnega telesa ne premakne.

Dovoljeno odstopanje za kot vgradnje naprave je ± 2 stopinji glede na konstrukcijsko določen kot.

2.1.2.   Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče napravo za upravljanje krmilja vgraditi v okvir, ki simulira vgradnjo krmilnega mehanizma, če ima v primerjavi z dejansko sestavo „sprednji del karoserije/krmilni mehanizem“ sestava „okvir/krmilni mehanizem“:

2.1.3.   Vgradnja naprave za upravljanje krmilja, če se zahteva le homologacija naprave za upravljanje krmilja. Naprava za upravljanje krmilja se preskuša skupaj z njeno celotno opremo. Naprava za upravljanje krmilja ima najmanjši prazen prostor 100 mm med napravo za upravljanje krmilja in napravo za preskušanje. Krmilni drog je čvrsto pritrjen na napravo za preskušanje, tako da se ob trčenju ne premika. (Glej sliko 2).

2.2.   Nastavitev krmilnega mehanizma za preskuse

2.2.1.   Med prvim preskusom je naprava za upravljanje krmilja obrnjena tako, da je njena najbolj toga napera pravokotna na točko stika s preskusnim telesom; če je naprava za upravljanje krmilja volan, se preskus ponovi tako, da je najprožnejši del volana pravokoten na to stično točko. Če je naprava za upravljanje krmilja nastavljiva, se oba preskusa opravita z napravo, nameščeno v običajen položaj, ki ga določi proizvajalec, ali, če tega ne stori, v srednji položaj znotraj meja območja(-ij) nastavitve naprave.

2.2.2.   Če je vozilo opremljeno z napravo za nastavitev nagiba in položaja volana, se opravi preskus tako, da je volan v običajnem položaju uporabe, ki ga določi proizvajalec in za katerega laboratorij meni, da je značilen z vidika absorpcije energije.

2.2.3.   Če je naprava za upravljanje krmilja opremljena z zračno blazino, se preskus opravi z napihnjeno zračno blazino. Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče opraviti preskus z nenapihnjeno zračno blazino.

2.3.   Preskusno telo

Preskusno telo ima obliko, mere, maso in lastnosti, kakor so prikazane v dodatku te priloge.

2.4.   Meritev sil

2.4.1.   Opravijo se meritve največje sile, ki deluje navpično in vzporedno z vzdolžno osjo vozila na preskusno telo kot posledica udarca na napravo za upravljanje krmilja.

2.4.2.   To silo je mogoče izmeriti posredno ali neposredno ali izračunati iz vrednosti, zabeleženih med preskusom.

2.5.   Pogon preskusnega telesa

2.5.1.   Lahko se uporabi kakršen koli način pogona, če preskusno telo ob udarcu na napravo za upravljanje krmilja ni povezano s pogonsko napravo. Preskusno telo udari ob to napravo po približno ravni poti, vzporedni z vzdolžno osjo prednjega dela vozila.

2.5.2.   Točka H preskusnega telesa, označena s posebnim znakom, je nastavljena tako, da je pred udarcem v vodoravni ravnini, ki poteka skozi točko R, kakor jo je označil proizvajalec vozila.

2.6.   Hitrost

Preskusno telo udari ob napravo za upravljanje krmilja s hitrostjo 24,1 km/h + 1,2 (15 mph + 0,8). Vseeno se preskus šteje kot zadovoljiv, če je bil opravljen pri večji hitrosti ob udarcu in je naprava izpolnila predpisane zahteve.

2.7.   Merilni instrumenti

2.7.1.   Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje parametrov iz odstavka 5.2. tega pravilnika, omogočajo, da se meritve opravijo z naslednjo natančnostjo:

2.8.   Temperatura prostora: ustaljena pri 20 °C ± 5 °C.

3.   REZULTATI

3.1.   Po preskusu se ugotovijo poškodbe na krmilnem mehanizmu in opišejo v pisnem poročilu; fotografira se vsaj en stranski in en čelni pogled na predel „naprava za upravljanje krmilja/volanski drog/armaturna plošča“.

3.2.   Največja vrednost sile se izmeri ali izračuna, kakor je navedeno v odstavku 2.4.

PRILOGA 5

Preskus s preskusno glavo

1.   NAMEN

Namen tega preskusa je preveriti, ali naprava za upravljanje krmilja izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.3. tega pravilnika.

2.   NAMESTITVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1.   Splošno

2.1.1.   Naprava za upravljanje krmilja se preskusi skupaj z vso opremo.

2.1.2.   Če je naprava za upravljanje krmilja opremljena z zračno blazino na volanu, se preskus opravi z napihnjeno zračno blazino. Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče opraviti preskus z nenapihnjeno zračno blazino.

2.2.   Vgradnja naprave za upravljanje krmilja pri pridobivanju homologacije naprave za upravljanje krmilja v povezavi s homologacijo vozila

2.2.1.   Naprava se vgradi v sprednji del vozila, ki se določi, če se karoserija prereže prečno na višini sprednjih sedežev, po možnosti se odstranijo streha, vetrobransko steklo in vrata.

Ta del se nepremično pritrdi na napravo za preskušanje tako, da se ob udarcu preskusne glave ne premakne.

Dovoljeno odstopanje za kot vgradnje naprave je ± 2 stopinji glede na konstrukcijsko določen kot.

2.2.2.   Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe je mogoče napravo za upravljanje krmilja vgraditi v okvir, ki simulira vgradnjo krmilnega mehanizma, če ima v primerjavi z dejansko sestavo „sprednji del karoserije/krmilni mehanizem“ sestava „okvir/krmilni mehanizem“:

2.3.   Vgradnja naprave za upravljanje krmilja, če se zahteva le homologacija naprave za upravljanje krmilja

Naprava za upravljanje krmilja se preskusi skupaj z vso opremo. Naprava za upravljanje krmilja ima najmanjši prazen prostor 100 mm med napravo za upravljanje krmilja in napravo za preskušanje. Krmilni drog je čvrsto pritrjen na napravo za preskušanje, tako da se ob trčenju ne premika. (Glej sliko 1).

2.3.1.   Vseeno je na zahtevo proizvajalca mogoče opraviti preskus pod pogoji iz zgornjega odstavka 2.2. V tem primeru je homologacija veljavna le za določen tip vozila/določene tipe vozila.

3.   PRESKUSNA NAPRAVA

3.1.   To napravo sestavlja povsem premočrtno vodena udarna, toga naprava z maso 6,8 kg. Površina trčenja je polkrog s premerom 165 mm.

3.2.   Udarna glava je opremljena z dvema merilcema pospeškov in merilcem hitrosti, ki lahko merijo vrednosti v smeri udarca.

3.3.   Merilni instrumenti

3.3.1.   Uporabljeni merilni instrumenti izpolnjujejo standard ISO 6487:1987. Razen tega imajo naslednje lastnosti:

3.3.2.   Pospešek

Razred kanalske amplitude 150 g CAC

Razred kanalske frekvence 600 Hz CFC

3.3.3.   Hitrost

Merilna natančnost v mejah ± 1 %

3.3.4.   Beleženje časa

Instrumenti omogočajo beleženje delovanja ves čas trajanja in odčitke na tisočinko sekunde natančno. Na zapisih, ki se uporabljajo za analizo preskusa, se zabeleži začetek udarca v trenutku prvega stika med udarno napravo in napravo za upravljanje krmilja.

4.   PRESKUSNI POSTOPEK

4.1.   Ravnina naprave za upravljanje krmilja se nastavi pravokotno na smer trčenja.

4.2.   Udarec se opravi na največ štirih in najmanj treh položajih na vsakem tipu naprave za upravljanje krmilja. Za vsak udarec se uporabi nova naprava za upravljanje krmilja. Ob zaporednih udarcih je os udarne naprave v liniji z eno od naslednjih točk:

4.3.   Udarna naprava udari napravo za upravljanje krmilja s hitrostjo 24,1 km/h; ta hitrost se doseže le z energijo pogona ali z uporabo dodatnega pogonskega sredstva.

5.   REZULTATI

5.1.   Pri preskusih, opravljenih v skladu z zgornjimi postopki, se za stopnjo zmanjšanja hitrosti udarne naprave vzame povprečje sočasnih odčitkov dveh merilcev pojemkov hitrosti.

6.   ENAKOVREDNI POSTOPKI

6.1.   Homologacijski organ lahko dovoli tudi druge preskusne postopke, če je mogoče dokazati njihovo enakovrednost. Dokumentaciji za homologacijo se priloži poročilo, ki opisuje uporabljeno metodo in dobljene rezultate.

6.2.   Za dokazovanje enakovrednosti nadomestne metode je odgovoren proizvajalec ali njegov zastopnik, ki želi uporabiti to metodo.

Slika 1a

Preskusna nastavitev

Slika 1b

Merjenje togosti preskusne nastavitve

PRILOGA 6

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

1.   NAMEN

Postopek iz te priloge se uporablja za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za enega ali več sedežnih mest v motornem vozilu ter za preverjanje razmerja med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi specifikacijami, ki jih poda proizvajalec vozila (1).

2.   OPREDELITVE POJMOV

V tej prilogi:

3.   ZAHTEVE

3.1.   Navajanje podatkov

Za vsako sedežno mesto, za katero so potrebni referenčni podatki zaradi dokazovanja skladnosti z določbami tega pravilnika, se na obrazcu iz Dodatka 3 te priloge predložijo vsi ali tisti od naslednjih podatkov, ki so primerni:

3.2.   Razmerje med izmerjenimi vrednostmi in konstrukcijsko določenimi specifikacijami

3.2.1.   Koordinate točke „H“ in vrednost dejanskega naklona trupa, dobljena po postopku iz spodnjega odstavka 4., se primerjajo s koordinatami točke „R“ in vrednostjo konstrukcijsko določenega naklona trupa, ki jo je določil proizvajalec.

3.2.2.   Legi točke „R“ in točke „H“ ter razmerje med konstrukcijsko določenim naklonom trupa in dejanskim naklonom trupa se štejejo za zadovoljive za obravnavano sedežno mesto, če točka „H“, kakor je določena s svojimi koordinatami, leži v kvadratu s stranico 50 mm, katerega stranice potekajo v vodoravni in navpični smeri ter katerega diagonale se sekajo v točki „R“, in če je dejanski naklon trupa v območju 5 ° stopinj glede na konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.3.   Če so ti pogoji izpolnjeni, se za dokazovanje skladnosti z določbami tega pravilnika uporabita točka „R“ in konstrukcijsko določen naklon trupa.

3.2.4.   Če točka „H“ ali dejanski naklon trupa ne ustrezata zahtevam iz zgornjega odstavka 3.2.2., se točka „H“ in dejanski naklon trupa določita še dvakrat (skupaj trikrat). Če rezultati dveh od treh meritev izpolnjujejo zahteve, veljajo pogoji iz zgornjega odstavka 3.2.3.

3.2.5.   Če rezultati vsaj dveh od treh postopkov iz zgornjega odstavka 3.2.4. ne izpolnjujejo zahtev iz zgornjega odstavka 3.2.2., ali če ni mogoče opraviti preverjanja, ker proizvajalec vozila ni predložil informacij o legi točke „R“ ali konstrukcijsko določenega naklona trupa, se uporabi srednja vrednost treh izmerjenih točk ali povprečna vrednost treh izmerjenih naklonov in se ti dve vrednosti štejeta za veljavni v vseh primerih, v katerih se ta pravilnik sklicuje na točko „R“ ali konstrukcijsko določen naklon trupa.

4.   POSTOPEK ZA DOLOČANJE TOČKE „H“ IN DEJANSKEGA NAKLONA TRUPA

4.1.   Po presoji proizvajalca se vozilo predkondicionira na temperaturi 20 ± 10 °C, da material oblazinjenja sedeža doseže sobno temperaturo. Če sedež, ki ga je treba preskušati, še ni bil uporabljen, se sedež dvakrat po eno minuto obremeni z osebo ali napravo z maso od 70 do 80 kg, da bi oblazinjenje sedeža postalo prožno. Na zahtevo proizvajalca ostanejo vsi sklopi sedeža vsaj 30 min pred postavljanjem naprave 3-D H neobremenjeni.

4.2.   Vozilo je v postavitvi za meritve iz zgornjega odstavka 2.11.

4.3.   Če je sedež nastavljiv, se najprej nastavi v skrajno zadnjo lego za običajno uporabo med vožnjo, kakor je določil proizvajalec, pri tem se upoštevajo izključno vzdolžne nastavitve sedeža, brez nastavitev sedeža za druge namene. Če obstajajo druge možnosti nastavitve sedeža (po višini, naklonu, naslonu itd.), se uporabi nastavitev, kakor jo je določil proizvajalec vozila. Pri vzmetenih sedežih se navpična lega togo fiksira za običajno uporabo pri vožnji, kakor jo je določil proizvajalec.

4.4.   Površina sedežnega mesta, na katerem je postavljena naprava 3-D H, se prekrije z bombažno tkanino, ki je dovolj velika in primerne teksture, opisano kot čista bombažna tkanina z 18,9 vlakna na cm in s težo 0,228 kg/m2, ali pleteno ali netkano tkanino z enakovrednimi lastnostmi. Če se preskus opravlja na sedežu zunaj vozila, imajo tla, na katerih je sedež, enake lastnosti (2) kakor tla v vozilu, za katerega je sedež namenjen.

4.5.   Sedalo in hrbtišče naprave 3-D H se postavita tako, da srednja ravnina potnika (C/LO) sovpade s srednjo ravnino naprave 3-D H. Na zahtevo proizvajalca se lahko naprava 3-D H premakne bolj navznoter glede na C/LO, če je naprava 3-D H postavljena proti zunanjosti tako, da rob sedeža ne dovoli izravnave naprave 3-D H.

4.6.   Stopalo in spodnji del noge se pritrdita na sklop sedala, posamično ali z uporabo droga T in sklopa spodnjega dela noge. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, je vzporedna s tlemi in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.   Lega stopala in noge naprave 3-D H se nastavi na naslednji način:

4.7.1.   Predvideno sedežno mesto: voznik in sopotnik na zunanjem sprednjem sedežu

4.7.1.1.   Sklopi stopal in nog se pomaknejo naprej tako, da so stopala v naravni legi na tleh, po potrebi med pedali. Če je mogoče, je levo stopalo približno enako oddaljeno od levega roba srednje ravnine naprave 3-D H kakor desno stopalo od desnega roba. Libela za namestitev prečne lege naprave 3-D H se namesti v vodoravno lego po potrebi z nastavitvijo sedala ali sklopa noge in stopala nazaj. Črta, ki poteka skozi vizirne gumbe točke „H“, se obdrži pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža.

4.7.1.2.   Če leve noge ni mogoče obdržati vzporedno z desno nogo in levega stopala oprtega na vozilo, se levo stopalo premika, dokler ni oprto. Lega vizirnih gumbov ostane nespremenjena.

4.7.2.   Predvideno sedežno mesto: zadnji zunanji

Za zadnje sedeže ali pomožne sedeže se noge nastavijo po navedbi proizvajalca. Če so stopala naslonjena na dele tal z različnimi ravnmi, je stopalo, ki pride prvo v stik s sprednjim sedežem, referenčno, drugo stopalo pa se namesti tako, da prečna libela sedala naprave kaže vodoravni položaj.

4.7.3.   Druga predvidena sedežna mesta:

Uporabi se splošni postopek iz zgornjega odstavka 4.7.1., razen da se stopala postavijo, kakor je določil proizvajalec vozila.

4.8.   Namestijo se uteži spodnjega dela noge in stegna, naprava 3-D H pa se poravna.

4.9.   Hrbtna plošča se nagne naprej do prednjega omejevalnika in naprava 3-D H se z drogom T odmakne od naslona sedeža. Potem se naprava 3-D H znova postavi na sedež po enem od naslednjih postopkov:

4.10.   Sila 100 ± 10 N deluje na hrbtišče in sedalo naprave 3-D H v presečišču kotomera za kot kolka in ohišja droga T. Delovanje sile se obdrži v smeri črte, ki poteka vzdolž zgornjega presečišča do točke neposredno nad ohišjem stegenskega droga (glej sliko 2 Dodatka 1 te priloge). Potem se hrbtna plošča previdno nasloni na naslon sedeža. Pri nadaljevanju postopka je treba paziti, da naprava 3-D H ne zdrsne naprej.

4.11.   Namestita se desna in leva utež sedala, nato izmenično osem uteži trupa. Naprava 3-D H ostane poravnana.

4.12.   Hrbtna plošča se nagne naprej, da se zmanjša pritisk na naslon sedeža. Naprava 3-D H se trikrat premakne z ene strani na drugo v loku 10° (5° na vsako stran od navpične srednje ravnine) zaradi odprave morebitnega trenja, akumuliranega med napravo 3-D H in sedežem.

Med premikanjem se lahko zgodi, da se drog T naprave 3-D H premakne iz predpisane vodoravne in navpične lege. Zato je treba drog T med premikanjem naprave zadrževati s primerno bočno obremenitvijo. Pri zadrževanju droga T in premikanju naprave 3-D H je potrebna previdnost, da ne nastanejo naključne zunanje obremenitve v navpični smeri ali v smeri naprej in nazaj.

Med tem postopkom se stopala naprave 3-D H ne smejo ovirati ali zadrževati. Če stopala spremenijo lego, jih je treba za kratek čas pustiti v tej legi.

Hrbtna plošča se previdno pomakne nazaj na naslon sedeža in se preveri, ali sta obe libeli na ničli. Če so se stopala med premikanjem naprave 3-D H premaknila, se vrnejo v prvotno lego po naslednjem postopku:

4.13.   Ob držanju droga T, da se prepreči drsenje naprave 3-D H na sedežu naprej, se ravna na naslednji način:

4.14.   Opravijo se vse meritve:

4.15.   Če se želi ponovno postaviti naprava 3-D H, mora sklop sedeža ostati neobremenjen vsaj 30 minut pred ponovno postavitvijo. Naprava 3-D H ne sme ostati na sklopu sedeža dlje, kakor je potrebno za opravljanje preskusa.

4.16.   Če se sedeži v isti vrsti lahko štejejo za podobne (sedežna klop, enaki sedeži itd.), se za vsako vrsto sedežev določi le ena točka „H“ in en „dejanski naklon trupa“ tako, da se naprava 3-D H iz Dodatka 1 te priloge postavi na prostor, ki se šteje za značilnega za to vrsto. Ta prostor je:

(1)  V primeru katerega koli sedežnega mesta, razen sprednjih sedežev, kjer točke „H“ ni mogoče določiti z uporabo „tridimenzionalne naprave za točko ‚H‘ “ ali postopkov, se točka „R“, ki jo je označil proizvajalec, lahko upošteva kot referenca po presoji pristojnega organa.

(2)  Kot naklona, razlika v višini pri vgradnji sedeža, struktura površine itd.

PRILOGA

1.   Cilji

Splošni cilji tega skupnega ukrepa so spodbuditi univerzalizacijo Konvencije in polno izvajanje Konvencije s strani držav pogodbenic ter prispevati k pripravi druge revizijske konference, ki bo potekala leta 2009. Z drugimi ustreznimi finančnimi instrumenti EU se bo zagotovila čim večja sinergija.

2.   Projekti

2.1   Spodbujanje univerzalizacije in izvajanja Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju ter priprava revizijske konference leta 2009.

2.1.1   Cilj projekta

Spodbujati spoštovanje konvencije z regionalnimi in subregionalnimi seminarji ter prispevati k pripravi druge revizijske konference.

2.1.2   Opis projekta

Organiziranih bo največ šest regionalnih ali subregionalnih delavnic za pripravo druge revizijske konference in spodbujanje nadaljnje univerzalizacije Konvencije.

2.1.3   Rezultati projekta

Povečanje članstva v Konvenciji in večje zavedanje na svetovni ravni o pomenu ciljev in obveznosti, ki izhajajo iz ratifikacije Konvencije, ter boljše razumevanje potreb bodočih držav pogodbenic v zvezi s programi prepovedi protipehotnih min.

Boljša priprava druge revizijske konference, ki bo potekala leta 2009, in sicer z večjim regionalnim prispevkom in povezovanjem.

2.1.4   Kraj seminarjev

ISU/GICHD bo predstavila seznam možnih krajev, kjer naj bi potekali regionalni seminarji; seznam bo nato potrdilo predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, ob posvetovanju s pristojnimi organi Sveta.

Merila za izbiro krajev seminarjev bodo med drugim pripravljenost in zavezanost zadevne države v določeni regiji, da bi gostila seminar, stopnja zavezanosti držav Konvenciji v zadevni regiji in po potrebi zavezanost ustrezne regionalne ali subregionalne organizacije.

2.1.5   Upravičenci projekta

Države pogodbenice in nepogodbenice Konvencije v regijah, kjer bodo organizirani seminarji.

2.2   Podpora polnemu izvajanju Konvencije.

2.2.1   Cilj projekta

Državam pogodbenicam pomagati pri izvajanju določb Konvencije.

2.2.2   Opis projekta

Državam pogodbenicam Konvencije pomagati pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz le-te.

V državah pogodbenicah bodo organizirani obiski, namenjeni tehnični pomoči, da bi ocenili, kako se države odzivajo na obveznosti iz Konvencije, ter zagotovili podporo, ki bo usklajena z drugimi sočasnimi zadevnimi programi in/ali dejavnostmi, izsledki z vrha v Nairobiju in ugotovitvami iz letnih poročil o napredku.

2.2.3   Rezultati projekta

2.2.4   Upravičenci projekta

Države pogodbenice bodo pozvane, da zaprosijo za pomoč. Pri sprejemanju odločitve se bo upoštevalo, v kolikšnem obsegu je država pogodbenica – prosilka zbrala potrebne osnovne informacije pred začetkom sodelovanja, sprejela pomembne ukrepe v podporo obisku tehničnih strokovnjakov in pokazala pripravljenost, da bo v celoti izkoristila pri tem pridobljene informacije.

Pri izbiri upravičencev se bo upoštevalo spoštovanje zavez s strani potencialnih upravičencev na področju odstranjevanja min in uničevanja zalog v rokih, določenih na srečanjih držav pogodbenic Konvencije.

ISU/GICHD bo predstavila končni seznam upravičencev, ki ga bo na nato potrdilo predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, ob posvetovanju s pristojnimi organi Sveta.

3.   Trajanje

Skupni čas izvajanja tega skupnega ukrepa je 21 mesecev.

4.   Subjekt za izvajanje projekta

Za izvajanje tega skupnega ukrepa in nadzor nad njim je pristojno predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP. Predsedstvo bo tehnično izvajanje zaupalo ISU/GICHD.

ISU/GICHD zagotovi razpoznavnost prispevka EU, ki je ustrezna njegovemu obsegu.

5.   Poročanje

ISU/GICHD bo po vsakem načrtovanem seminarju in obisku, namenjenemu tehnični pomoči, pripravila podrobno poročilo.