1.

Člen 5 se črta.

2.

Člen 6 se spremeni:

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa pravila za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Določa, da mora vsaka država članica izvajati letni program spremljanja TSE, pri čemer spremljanje izvaja aktivno in pasivno.

(2)

Člen 6(1b) Uredbe (ES) št. 999/2001 določa, da lahko država članica, ki lahko dokaže izboljšanje epidemioloških razmer v državi, zahteva revizijo letnih programov spremljanja.

(3)

Številne države članice, v katerih je bilo ugotovljeno izboljšanje epidemioloških razmer glede goveje spongiformne encefalopatije (BSE), so izrazile interes za revizijo letnih programov spremljanja BSE. Da bi se navedenim državam članicam omogočilo, da Komisiji predložijo zahtevo za revizijo programov spremljanja BSE, je treba določiti merila za dokazovanje izboljšanja epidemioloških razmer v zvezi z BSE.

(4)

Navedena merila so epidemiološki kazalniki, s katerimi se količinsko ocenijo spremembe razmer v zvezi z BSE v državah članicah v preteklih letih.

(5)

Zaradi jasnosti in skladnosti je treba navedena merila navesti v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(6)

Uredbo (ES) št. 999/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1238/95 z dne 31. maja 1995 o izvedbenih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 glede pristojbin, ki se plačujejo Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (2), določa pristojbine, ki se plačujejo Uradu Skupnosti za rastlinske sorte („Urad“), in višini navedenih pristojbin.

(2)

Finančne rezerve urada so dosegle raven, ki je presegla raven, potrebno za zagotovitev nemotenega delovanja. Iz tega razloga so bile letna pristojbina in pristojbine za preskušanje znižane. Finančne rezerve Urada so se zdaj znižale na ustrezno raven, zato je treba dohodek ponovno zvišati na raven, ki zadostuje za uravnoteženost proračuna Urada. V ta namen je treba letno pristojbino in pristojbine za preskušanje zvišati.

(3)

V zvezi z novimi vrstami so izkušnje s cenovnimi skupinami pristojbin za preskušanje okrasnih sort pokazale, da je treba spremeniti nekatere od navedenih skupin pristojbin.

(4)

Za poenostavitev plačila pristojbin in dodatnih plačil je treba omogočiti plačilo s plačilnimi karticami v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih določi predsednik Urada.

(5)

Ravno tako je treba izraz „ekuji“ nadomestiti z izrazom „euri“ oziroma „EUR“ v celotnem besedilu Uredbe (ES) št. 1238/95.

(6)

Uredbo (ES) št. 1238/95 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za žlahtniteljske pravice Skupnosti –

1.

V členu 1(2) se „ekuji“ nadomestijo z „euri“;

2.

Točke (a), (b) in (c) člena 3(2) se nadomestijo z naslednjim:

3.

V členih 7(1), 8(1), 10(1)(a), (c) in (d), 11(1), 13(3) ter 14(2) in (4), se „ekuji“ nadomestijo z „EUR“;

4.

Člen 9(1) se nadomesti z naslednjim:

5.

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1238/95 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 545/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o odprtju stalnega razpisa za zbiranje ponudb za izvozna nadomestila glede določenih vrst masla (2) predvideva stalnega ponudnika.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o oblikovanju razpisnega postopka glede izvoznih nadomestil za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, vloženih v odgovor na razpis, je primerno, da se za obdobje razpisa, ki se konča dne 17. junija 2008, ne odobri nobenih nadomestil.

(3)

Upravljalni odbor za mleko in mlečne proizvode ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(1)

Člen 8 Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1(1) navedene uredbe, in cenami za te proizvode na trgu Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za jajca, se morajo izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in določenimi merili, navedenimi v členu 8 Uredbe (EGS) št. 2771/75.

(3)

Člen 8(3), drugi pododstavek Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se bo nadomestilo zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov morda spreminjalo glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo proizvodom, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ustrezajo zahtevam Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2) in Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi določenih pravil za higieno živil živalskega izvora (3) ter zahtevam označevanja Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o določenih tržnih standardih za jajca (4).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode, iz člena 1(1) navedene uredbe, in cenami za navedene proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Glede na trenutni položaj na trgu za perutninsko meso je treba določiti izvozna nadomestila v skladu s pravili in kriteriji iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2777/75.

(3)

Drugi pododstavek člena 8(3) Uredbe (EGS) št. 2777/75 določa, da lahko razmere na svetovnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov povzročijo spremembe nadomestila glede na namembni kraj.

(4)

Nadomestila se odobri samo za proizvode, ki so v prostem pretoku v Skupnosti in imajo identifikacijsko oznako, kot je določeno v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Navedeni proizvodi morajo tudi biti v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

Člen 8(1) Uredbe (EGS) št. 2771/75 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode iz člena 1(1) navedene uredbe in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom, če se to blago izvozi kot blago, našteto v Prilogi I k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko se ti proizvodi izvozijo kot blago iz Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2771/75.

(3)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kg za vsakega od zadevnih osnovnih proizvodov določiti za enako obdobje, kot velja za določanje nadomestil za izvoz teh proizvodov v nepredelanem stanju.

(4)

Člen 11 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom, določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za ta proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3) določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov se je 4. junija 2008 odločil, da spremeni seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta uredba začeti veljati takoj –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

V skladu s členom 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 morata Bolgarija in Romunija, ki sta 1. januarja 2007 pristopili k Uniji, od tega datuma od državljanov tretjih držav, ki so naštete v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (2), zahtevati vizume.

(2)

V skladu s členom 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 se določbe schengenskega pravnega reda o pogojih in merilih za izdajo enotnih vizumov ter določbe o vzajemnem priznavanju vizumov ter enakovrednosti dovoljenj za prebivanje in vizumov v Bolgariji in Romuniji uporabljajo šele po sprejetju odločbe Sveta glede teh vprašanj. Vendar pa so za te države članice zavezujoče od dneva pristopa.

(3)

Bolgarija in Romunija morata torej za vstop ali tranzit preko njunega ozemlja izdati nacionalne vizume državljanom tretjih držav, ki imajo enoten vizum ali vizum za daljše bivanje ali dovoljenje za prebivanje, izdan s strani države članice, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, ali podobno listino, izdano s strani Cipra, države članice, ki schengenskega pravnega reda še ne izvaja v celoti.

(4)

Imetniki listin, ki so jih izdale države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, in podobnih listin, ki jih je izdal Ciper, ne pomenijo tveganja za Bolgarijo in Romunijo, saj so bili podvrženi vsem potrebnim kontrolam v drugih državah članicah. Da bi se izognili neupravičenim dodatnim upravnim obremenitvam za Bolgarijo in Romunijo, bi bilo treba pravila, ki so podobna skupnim pravilom, uvedenim z Odločbo št. 895/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o uvedbi poenostavljenega režima kontrole oseb na zunanjih mejah na podlagi enostranskega priznanja določenih listin s strani Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške kot enakovrednih njihovim nacionalnim vizumom za namene tranzita prek njihovih ozemelj (3), uvesti tudi za Bolgarijo in Romunijo.

(5)

Skupna pravila iz te odločbe bi morala Bolgariji in Romuniji omogočiti, da enostransko priznata določene listine, ki so jih izdale države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red in listine, naštete v Prilogi k Odločbi št. 895/2006/ES, izdane s strani Cipra, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom in da se vzpostavi poenostavljen režim kontrol oseb na zunanjih mejah, ki bo temeljil na tej enostranski enakovrednosti.

(6)

Ta skupna pravila bi morala Cipru omogočiti tudi priznanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, ki sta jih izdali Bolgarija in Romunija, kot enakovrednih njegovim nacionalnim vizumom za namen tranzita preko njegovega ozemlja.

(7)

Poenostavljen režim iz te odločbe bi se moral uporabljati za prehodno obdobje, do datuma, ki bo določen v sklepu Sveta, kot je navedeno v prvem pododstavku člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 glede Cipra in prvem pododstavku člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 glede Bolgarije in Romunije, z možnostjo prehodnih določb glede listin, izdanih pred tem datumom.

(8)

Priznanje listine bi moralo biti omejeno na namen tranzita preko ozemelj Bolgarije, Cipra in Romunije. Sodelovanje v poenostavljenem režimu bi moralo biti neobvezno, brez nalaganja dodatnih obveznosti za nove države članice, kakor so opredeljene v Aktu o pristopu iz leta 2003 in Aktu o pristopu iz leta 2005.

(9)

Skupna pravila bi se morala nanašati na enotne vizume, vizume za daljše bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red (od 21. decembra 2007 so to tudi Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška), podobne listine, ki jih izda Ciper, kakor tudi na vizume za kratkoročno bivanje, vizume za daljše bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdata Bolgarija in Romunija.

(10)

Pogoji za vstop, določeni v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (4), morajo biti izpolnjeni z izjemo pogoja, določenega v členu 5(1)(b) te uredbe, dokler ta odločba, ki razširja skupna pravila iz Odločbe št. 895/2006/ES, ne vzpostavi režima za enostransko priznanje s strani Bolgarije in Romunije določenih listin, ki so jih izdale države članice, ki v celoti izvajajo schengenski pravni red, podobnih listin, ki jih izda Ciper, kakor tudi enostransko priznanje s strani Cipra vizumov za kratkoročno bivanje, vizumov za daljše bivanje in dovoljenj za prebivanje, ki sta jih izdali Bolgarija in Romunija za namen tranzita.

(11)

Ker cilja te odločbe, in sicer uvedbe režima enostranskega priznanja s strani Bolgarije, Cipra in Romunije nekaterih listin, ki jih izdajo druge države članice, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(12)

Ta odločba ne pomeni razvoja določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), saj je naslovljena le na Bolgarijo, Ciper in Romunijo, ki schengenskega pravnega reda še ne izvajajo v celoti. Vendar zaradi skladnosti in ustreznega delovanja schengenskega sistema ta odločba zajema tudi vizume in dovoljenja za prebivanje, ki jih izdajo tretje države, kot sta Islandija in Norveška, ki sta pridruženi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ki tega v celoti izvajata.

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te odločbe.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe ter je ta odločba ne zavezuje in se v njej ne uporablja –

—

lahko Bolgarija in Romunija enostransko priznata listine iz členov 2 in 3 in tudi tiste iz člena 4, ki jih izdata ti dve državi članici in Ciper državljanom tretjih držav, ki morajo imeti vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za namen tranzita,

—

lahko Ciper enostransko prizna listine iz člena 4, ki sta jih izdali Bolgarija in Romunija državljanom tretjih držav, ki morajo imeti vizum v skladu z Uredbo (ES) št. 539/2001, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za namen tranzita.

(1)

Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (1) in Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2) določata nekatere strukturne zahteve za obrate, ki jih zajemata navedeni uredbi.

(2)

Odstavek (a) pododdelka I oddelka B poglavja 5 Priloge VII k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije določa, da se do 31. decembra 2009 nekatere strukturne zahteve iz navedenih uredb pod nekaterimi pogoji ne uporabljajo za obrate v Romuniji, navedene v Dodatku B k Prilogi VII k Aktu o pristopu.

(3)

Dokler so navedeni obrati v prehodu, se proizvodi s poreklom iz navedenih obratov lahko dajo le na domači trg ali uporabijo za nadaljnjo predelavo v romunskih obratih v prehodu.

(4)

Dodatek B Priloge VII k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije je bil spremenjen z odločbama Komisije 2007/23/ES (3) in 2007/710/ES (4).

(5)

V Romuniji so nekateri obrati v sektorjih proizvodnje mesa, mesa perutnine, rib, mleka in mlečnih izdelkov zaključili postopek posodabljanja in so zdaj v celoti skladni z zakonodajo Skupnosti. Poleg tega so nekateri obrati prenehali opravljati svojo dejavnost. Te obrate je zato treba črtati s seznama obratov v prehodu.

(6)

Dodatek B k Prilogi VII k Aktu o pristopu Bolgarije in Romunije je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Ta sklep predstavlja odločitev za financiranje v smislu člena 75 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 90 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

(2)

Akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (3) kot eno izmed področij ukrepanja opredeljuje nadgradnjo obstoječih minimalnih standardov na področju zaščite in dobrega počutja živali v skladu z novimi znanstvenimi dokazi in socialno ekonomskimi ocenami, kot tudi zagotavljanjem učinkovitega izvajanja.

(3)

Evropski parlament je v proračun Skupnosti za leto 2008 namenil 4 milijone EUR za pripravljalne ukrepe za nadzorne točke (počivališča). Trenutna mreža nadzornih točk ne zadovoljuje dejanskih potreb prevoznikov, ker na nekaterih mestih nadzorne točke manjkajo, številne obstoječe nadzorne točke pa kljub uradnemu nadzoru dosegajo le nizke standarde kakovosti.

(4)

Na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in tehničnega znanja je treba določiti merila kakovosti za nadzorne točke, kakor so opredeljena v zakonodaji Skupnosti in za katere bi morali razviti strategije za vso Evropo, da bi prevozniki izboljšali njihovo uporabo. Pripravljalni ukrep, ki vključuje gradnjo ali prenovo nadzornih točk visoke kakovosti, je treba začeti izvajati v najmanj treh državah članicah z znatnim prometnim tokom živali.

(5)

Evropski parlament je v proračun Skupnosti za leto 2008 namenil 1 milijon EUR za začetek pilotnega projekta za razvoj izboljšanih metod reje živali ter za iskanje alternativ za kastriranje prašičev in alternativ za odstranjevanje rogov pri živini.

(6)

Ta pilotni projekt bi moral, kar zadeva kastracijo prašičev, dopolnjevati raziskavo o kastraciji, ki pravkar poteka, in se osredotočiti na njene praktične posledice, tako da bi pod komercialnimi pogoji razvil program o usklajeni evropski metodi za odkrivanje vonja po samcih na klavni liniji in ocenil komercialne vidike trženja mesa nekastriranih živali. Razvijanje teh metod bo kmete spodbudilo k vzreji nekastriranih živali in ustvarilo zanesljive in dosledne podatke za nadaljnji razvoj različnih alternativ za kirurško kastracijo (zlasti „imunokastracija“). Drugi del študije bo podrobno preučil alternative za odstranjevanje rogov pri živini.

(7)

En projekt je predviden za izvajanje pripravljalnega ukrepa, en ukrep pa za pilotni projekt. Financiranje takšnih ukrepov bi moral določati en sam sklep.

(8)

Ti ukrepi so sestavni del nadaljnjega razvoja zakonodaje Skupnosti na področju zaščite živali in bodo podpirali opredeljene sklepe v akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (4) –

(1)

Na Portugalskem se je leta 2004 in 2005 pojavila bolezen modrikastega jezika. Pojav navedene bolezni je pomenil resno nevarnost za živino v Skupnosti.

(2)

Da se prepreči širjenje bolezni in pripomore k njenemu čimprejšnjemu izkoreninjenju, mora Skupnost finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic, nastalim zaradi sprejetja nujnih ukrepov v zvezi z bojem proti tej bolezni v skladu z Odločbo 90/424/EGS.

(3)

Z Odločbo Komisije 2005/660/ES z dne 15. septembra 2005 o finančnem prispevku Skupnosti v okviru izrednih ukrepov za boj proti bolezni modrikastega jezika na Portugalskem v letih 2004 in 2005 (2) je bil dodeljen finančni prispevek Skupnosti k izdatkom Portugalske v okviru izrednih ukrepov za boj proti bolezni modrikastega jezika, izvedenih leta 2004 in 2005.

(4)

Z Odločbo 2005/660/ES je bilo na podlagi inšpekcijskih pregledov Komisije na kraju samem odobreno prvo plačilo v višini 1 000 000 EUR.

(5)

V skladu z navedeno odločbo se preostali znesek finančnega prispevka Skupnosti določi na podlagi zahtevkov, ki jih je Portugalska predložila 9. novembra 2005, 14. novembra 2005 in 28. aprila 2006.

(6)

Z Odločbo Komisije 2006/78/ES z dne 31. januarja 2006 o finančnem prispevku Skupnosti za izvajanje epidemiološkega nadzora in nadzornih ukrepov glede bolezni modrikastega jezika v okviru izrednih ukrepov, sprejetih v boju proti tej bolezni v letih 2004 in 2005 (3) je bil dodeljen finančni prispevek Skupnosti za izdatke Portugalske v okviru izrednih ukrepov za boj proti bolezni modrikastega jezika, izvedenih leta 2004 in 2005.

(7)

Z Odločbo 2006/78/ES je bilo na podlagi inšpekcijskih pregledov Komisije na kraju samem odobreno prvo plačilo v višini 600 000 EUR.

(8)

V skladu z navedeno odločbo se preostali znesek finančnega prispevka Skupnosti določi na podlagi zahtevka, ki ga je Portugalska predložila 31. marca 2006.

(9)

Glede na navedeno je treba določiti skupni znesek finančnega prispevka Skupnosti za upravičene stroške v zvezi z ukrepi za izkoreninjenje in nadzor bolezni modrikastega jezika, ki jih je Portugalska izvedla leta 2004 in 2005.

(10)

Iz rezultatov inšpekcijskih pregledov, ki jih je v skladu z veterinarskimi pravili Skupnosti in pogoji za dodelitev finančnega prispevka Skupnosti opravila Komisija, je razvidno, da vsi navedeni izdatki niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(11)

Pripombe Komisije, metoda izračuna upravičenih izdatkov in končne ugotovitve so bili Portugalski sporočeni v dopisih z dne 22. maja 2007 in 10. decembra 2007.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

V Uredbi (EGS) št. 793/93 so bile naslednje snovi opredeljene kot prednostne snovi za oceno v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2268/95 z dne 27. septembra 1995 o drugem seznamu prednostnih snovi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (2):

(2)

Država članica, ki je bila v skladu z navedeno uredbo Komisije imenovana za poročevalko, je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 z dne 28. junija 1994 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja, ki ga obstoječe snovi predstavljajo za ljudi in okolje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (3), za navedene snovi dokončala ocenjevanje tveganja za ljudi in okolje ter predlagala strategijo za omejitev tveganja.

(3)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje (SCTEE) ter Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (SCHER), ki sta o ocenah tveganja, ki jih je pripravila poročevalka, izdala svoja mnenja. Mnenja so objavljena na spletni strani znanstvenih odborov.

(4)

Rezultati ocene tveganja in nadaljnji rezultati strategij za omejitev tveganja so navedeni v ustreznem sporočilu Komisije (4).

(5)

Na podlagi navedene ocene je primerno priporočiti ukrepe za zmanjšanje tveganja za snovi, ki so zajete v tem priporočilu in ustreznem sporočilu.

(6)

Ukrepi za zmanjšanje tveganja, predvideni s tem priporočilom, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 –