I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

17.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 157/1

UREDBA SVETA (ES) št. 538/2008

z dne 29. maja 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1386/2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1386/2007 z dne 22. oktobra 2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (1), in zlasti člena 70 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1386/2007 uvaja nekatere ukrepe za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (v nadaljnjem besedilu „NAFO“).

(2)

NAFO je na svojem 29. letnem zasedanju septembra 2007 sprejela številne spremembe svojih ukrepov za ohranjanje in izvrševanje. Navedene spremembe zadevajo določbe o velikosti mrežnega očesa, pretovarjanju, zaprtih območjih za zaščito koral, poročilih o ulovu, opredelitvi pojma „resna kršitev“, kodah proizvodov, obrazcu za inšpekcijske preglede v pristaniščih ter tehničnih zahtevah za stopnice za vkrcanje.

(3)	Poleg tega so bile v Uredbi (ES) št. 1386/2007 ugotovljene napake, ki jih je treba popraviti: v sklicevanjih je več napak, v točki 3 Priloge VII pa manjkajo določeni elementi.

(4)	Uredbo (ES) št. 1386/2007 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1386/2007 se spremeni:

Členu 3 se doda naslednja točka:

„20.	‚Pretovarjanje‘ pomeni prenos prek stranice katerih koli ribolovnih virov ali ribiških proizvodov, ki so hranjeni na krovu, z enega ribiškega plovila na drugega.“

2.	Členu 7 se doda naslednji odstavek: „4. Plovila, ki lovijo rdečega okuna v razdelku 3O s pelagičnimi vlečnimi mrežami, morajo uporabljati mreže z najmanjšo velikostjo mrežnih očes 90 mm.“

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Zaprto območje za ribolov

1. Na naslednjih območjih je prepovedano izvajanje ribolovnih aktivnosti, ki vključujejo pridneno ribolovno orodje:

Področje

Koordinata 1

Koordinata 2

Koordinata 3

Koordinata 4

Orphan Knoll

50.00.30 N

45.00.30 W

51.00.30 N

45.00.30 W

51.00.30 N

47.00.30 W

50.00.30 N

45.00.30 W

Corner Seamounts

35.00.00 N

48.00.00 W

36.00.00 N

48.00.00 W

36.00.00 N

52.00.00 W

35.00.00 N

52.00.00 W

Newfoundland Seamounts

43.29.00 N

43.20.00 W

44.00.00 N

43.20.00 W

44.00.00 N

46.40.00 W

43.29.00 N

46.40.00 W

New England Seamounts

35.00.00 N

57.00.00 W

39.00.00 N

57.00.00 W

39.00.00 N

64.00.00 W

35.00.00 N

64.00.00 W

2. Naslednje območje razdelka 3O je zaprto za vse ribolovne dejavnosti z opremo, ki se dotika tal. Zaprto območje je določeno z združitvijo naslednjih koordinat (v številčnem zaporedju in s povratkom v koordinato 1):

Točka št.	Zemljepisna širina	Zemljepisna dolžina
1	42°53′00″N	51°00′00″W
2	42°52′04″N	51°31′44″W
3	43°24′13″N	51°58′12″W
4	43°24′20″N	51°58′18″W
5	43°39′38″N	52°13′10″W
6	43°40′59″N	52°27′52″W
7	43°56′19″N	52°39′48″W
8	44°04′53″N	52°58′12″W
9	44°18′38″N	53°06′00″W
10	44°18′36″N	53°24′07″W
11	44°49′59″N	54°30′00″W
12	44°29′55″N	54°30′00″W
13	43°26′59″N	52°55′59″W
14	42°48′00″N	51°41′06″W
15	42°33′02″N	51°00′00″W“

4.	Odstavek 5 člena 19 se nadomesti z naslednjim: „5. Države članice vsaki dve leti potrdijo točnost načrtov zmogljivosti za vsa plovila, ki imajo pooblastilo za ribolov v skladu s členom 14. Poveljnik zagotovi, da ostane kopija takega potrdila na krovu, da jo na zahtevo lahko pokaže inšpektorju.“

V členu 21(2) se doda naslednja točka:

„(f)

ulov pred prihodom in izhodom iz razdelka 3L. Ta poročila sestavijo plovila, ki lovijo kozico v razdelku 3L, in jih pošljejo eno uro pred prečkanjem meje navedenega razdelka. V poročilu morajo biti navedeni ulovi, ki so bili vneseni na krov od prejšnjega poročila o ulovu, in sicer po razdelkih in vrstah (tričrkovna koda) v kg, zaokroženih na najbližjih 100 kilogramov.“;

6.	Odstavek 5 člena 30 se nadomesti z naslednjim: „5. Poveljnik opazovanega plovila lahko na zahtevo dobi izvod opazovalčevega poročila iz člena 28(1).“

7.	Odstavek 1 člena 32 se nadomesti z naslednjim: „1. Pristojni organi držav članic, ki prejmejo poročilo opazovalca v skladu s členom 28, ovrednotijo vsebino in ugotovitve poročila.“

Člen 47 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	zagotovi lestev za vkrcanje, ki je zgrajena in se uporablja v skladu z merili NAFO za ohranjanje in izvrševanje;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(ba)

če je na voljo mehansko dvigalo, se je treba prepričati, da je njegova pomožna oprema takšne vrste, ki jo je odobrila državna uprava. Biti mora oblikovano in zgrajeno tako, da se lahko inšpektor varno vkrca in izkrca ter da zagotavlja varen prehod z dvigala na palubo in obratno. Lestev za vkrcanje, ki je v skladu s točko (b), se hrani na palubi poleg dvigala in je na voljo za takojšnjo uporabo;“.

9.	Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

10.	Priloga VII se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

11.	Priloga XII se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

12.	Priloga XIII se črta.

13.	Priloga XIV(b) se nadomesti s besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. maja 2008

Za Svet

Predsednik

A. VIZJAK

(1) UL L 318, 5.12.2007, str. 1.

PRILOGA I

„PRILOGA II

Seznam, ki sledi, je seznam staležev, ki se morajo sporočati v skladu s členom 22.

ANG/N3NO	Lophius americanus	Ameriška morska spaka
CAA/N3LMN	Anarhichas lupus	Ostrigar
CAP/N3LM	Mallotus villosus	Kapelan
CAT/N3LMN	Anarhichas spp.	Ostrigarji d. n.
HAD/N3LNO	Melanogrammus aeglefinus	Vahnja
HAL/N23KL	Hippoglossus hippoglossus	Navadni jezik
HAL/N3M	Hippoglossus hippoglossus	Navadni jezik
HAL/N3NO	Hippoglossus hippoglossus	Navadni jezik
HER/N3L	Clupea harengus	Atlantski sled
HKR/N2J3KL	Urophycis chuss	Rdeča repata tabinja
HKR/N3MNO	Urophycis chuss	Rdeča repata tabinja
HKS/N3LMNO	Merlucius bilinearis	Srebrni oslič
RNG/N23	Coryphaenoides rupestris	Okroglonosi repak
HKW/N2J3KL	Urophycis tenuis	Bela repata tabinja
POK/N3O	Pollachius virens	Saj
PRA/N3M	Pandalus borealis	Severna kozica
RHG/N23	Macrourus berglax	Čebulastooki repak
SKA/N2J3K	Raja spp.	Raže
SKA/N3M	Raja spp.	Raže
SQI/N56	Illex illecebrosus	Severni kratkoplavuti ligenj
VFF/N3LMN	—	Nerazvrščene, nedoločene ribe
WIT/N3M	Glyptocephalus cynoglossus	Sivi jezik
YEL/N3M	Limanda ferruginea	Rumenorepa limanda“

PRILOGA II

Točka 3 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1386/2007 se nadomesti z naslednjo:

„3. Poročilo o ulovu

Podatkovni element	Oznaka polja	Obvezno (O)/Neobvezno (N)	Opombe
Začetek zapisa	SR	O	Podatek o sistemu; označuje začetek zapisa
Naslov	AD	O	Podatek o sporočilu; namembni kraj, „XNW“ za NAFO
Pošiljatelj	FR	O	Ime pošiljateljice
Zaporedna številka	SQ	O	Podatek o sporočilu; serijska številka sporočila v tekočem letu
Vrsta sporočila	TM	O	Podatek o sporočilu; vrsta sporočila, „CAT“ kot poročilo o ulovu
Radijski klicni znak	RC	O	Podatek o registraciji plovila; mednarodni radijski klicni znak plovila
Št. plovbe	TN	N	Podatek o dejavnosti; serijska številka ribolovnega potovanja v tekočem letu
Ime plovila	NA	N	Podatek o registraciji plovila; ime plovila
Pogodbenica Interna referenčna številka	IR	N	Podatek o registraciji plovila; enotna številka plovila pogodbenice kot tričrkovna oznaka ISO države zastave, ki ji sledi številka
Zunanja registrska številka	XR	N	Podatek o registraciji plovila; številka na boku plovila
Zadevno območje	RA	O	Razdelek NAFO, v katerega je zaplulo plovilo
Zemljepisna širina	LA	O (1)	Podatek o dejavnosti; položaj v času pošiljanja
Zemljepisna dolžina	LO	O (1)	Podatek o dejavnosti; položaj v času pošiljanja
Ulovi	CA		Podatek o dejavnosti; skupni ulov po vrstah, obdržan na krovu, bodisi od začetka ribolova v območju upravljanja ali od zadnjega poročila o ulovu, po potrebi v paru.
vrsta		O	Koda vrste FAO
Živa teža		O	Živa teža v kilogramih, zaokrožena na najbližjih 100
Število ribolovnih dni	DF	O	Podatek o dejavnosti; število ribolovnih dni v območju upravljanja NAFO od začetka ribolova ali od zadnjega poročila o ulovu
Datum	DA	O	Podatek o sporočilu; datum prenosa
Čas	TI	O	Podatek o sporočilu; čas prenosa
Konec zapisa	ER	O	Podatek o sistemu; označuje konec zapisa

(1) Neobvezno, če je plovilo satelitsko spremljano.“

PRILOGA III

„PRILOGA XII

Poročilo o inšpekcijskem pregledu v pristanišču

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

4. REZULTAT INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA PRI RAZTOVARJANJU

4.1 Splošne informacije

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Datum začetka raztovarjanja	O	Podatek o raztovarjanju: datum, ko je plovilo začelo raztovarjati
Datum zaključka raztovarjanja	O	Podatek o raztovarjanju: datum, ko je plovilo zaključilo raztovarjanje
Ali je plovilo iztovorilo ves ulov na krovu?	O	Podatek o raztovarjanju: ali je plovilo iztovorilo ves ulov na krovu? Odgovorite z z ‚da‘ ali ‚ne‘
Opombe	N	Podatek o raztovarjanju: po potrebi dodajte pripombe Če raztovarjanje še ni končano, navedite oceno ulova, ki je še na krovu

4.2 Raztovorjena količina

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Vrsta	O	Podatek o raztovarjanju: tričrkovna koda FAO (del V, obrazec II, dodatek II)
Predstavitev	O	Podatek o raztovarjanju: oblika proizvoda
Živa teža	O	Količine, določene na podlagi ladijskega dnevnika
Pretvorbeni faktor	N	Podatek o proizvodu: pretvorbeni faktor, kot ga določi poveljnik za ustrezno vrsto, velikost in predstavitev, neobvezno, če je že navedeno v tabeli B
Predelana teža	O	Podatek o raztovarjanju: raztovorjene količine po vrstah in predstavitvi, v kilogramih proizvoda, zaokroženo na najbližjih 10 kg
Ekvivalent v živi teži	O	Podatek o raztovarjanju: raztovorjene količine v ekvivalentu žive teže, kot ‚teža proizvoda x pretvorbeni faktor‘, v kilogramih, zaokroženo na najbližjih 10 kg
Opombe	N	Podatki o raztovarjanju: prostor za poljubno besedilo

4.3 Količina, ki ostane na krovu plovila

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Vrsta	O	Podatek o raztovarjanju: tričrkovna koda FAO (del V, obrazec II, dodatek II)
Predstavitev	O	Podatek o raztovarjanju: oblika proizvoda
Pretvorbeni faktor	N	Podatek o proizvodu: pretvorbeni faktor, kot ga določi poveljnik za ustrezno vrsto, velikost in predstavitev, neobvezno, če je že navedeno v tabeli B
Predelana teža	O	Podatek o raztovarjanju: raztovorjene količine po vrstah in predstavitvi, v kilogramih proizvoda, zaokroženo na najbližjih 10 kg
Ekvivalent v živi teži	O	Podatek o raztovarjanju: raztovorjene količine v ekvivalentu žive teže, kot ‚teža proizvoda x pretvorbeni faktor‘, v kilogramih, zaokroženo na najbližjih 10 kg
Opombe	N	Podatki o raztovarjanju: prostor za poljubno besedilo

5. REZULTAT INŠPEKCIJSKEGA PREGLEDA ORODJA (6)

5.1 Splošne informacije

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Datum inšpekcijskega pregleda	O	Podatek o inšpekcijskem pregledu: datum tega pregleda orodja
Pregledano orodje	O	Podatek o inšpekcijskem pregledu: število orodja, ki je bilo pregledano med inšpekcijskim pregledom v pristanišču

Besedilo slike

5.2 Podatki o vlečni mreži s širilkami

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Številka plombe NAFO	O	Podatki o inšpekcijskem pregledu (če je potrebno): številka plombe NAFO, ki je pritrjena na orodje po inšpekcijskem pregledu na morju
Ali je plomba nepoškodovana?	O	Ali je inšpekcijska plomba NAFO nepoškodovana – ‚da‘ ali ‚ne‘
Vrsta orodja	O	Mednarodna standardna statistična klasifikacija ribolovnega orodja, OTB za vlečno mrežo s širilkami
Priloge		Podatek o vlečni mreži s širilkami: dodatek k vzpenjalni vrvi
Razdalja med prečkami rešetke	O	Podatek o vlečni mreži s širilkami: razdalja med prečkami rešetke v milimetrih
Vrsta mrežnega očesa	O	Podatek o vlečni mreži s širilkami: vrsta mrežnega očesa: SQ za kvadratasto mrežno oko, DI za rombasto mrežno oko
Povprečna velikost mrežnega očesa	O	Podatek o vlečni mreži s širilkami: povprečna velikost mrežnega očesa v delu vlečne mreže, po parih
Del vlečne mreže	O	Izmerjeni del vlečne mreže
Velikost mrežnega očesa	O	Velikost mrežnega očesa v milimetrih

6. KRŠITVE IN NADALJNJI UKREPI

6.1 Pregled na morju

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Skupina inšpektorjev	O	Ime pogodbenice; ime ribiškega patruljnega čolna
Datum inšpekcijskega pregleda	O
Pravni vir	O	Navedba poglavja v zvezi z ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje; člen(-i) in odstavek(-ki) za vsako kršitev

6.2 Kršitve, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu v pristanišču

(a) Potrditev kršitev, ugotovljenih pri inšpekcijskem pregledu na morj

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Identifikacija kršitve NAFO	O	Navedba poglavja v zvezi z ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje; člen(-i) in odstavek(-ki) za vsako kršitev
Identifikacija nacionalne kršitve	N	Navedba poglavja v zvezi z nacionalnimi pravnimi predpisi; člen(-i) in odstavek(-ki) za vsako kršitev

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Identifikacija kršitve NAFO	O	Navedba poglavja v zvezi z ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje; člen(-i) in odstavek(-ki) za vsako kršitev
Identifikacija nacionalne kršitve	N	Navedba poglavja v zvezi z nacionalnimi pravnimi predpisi; člen(-i) in odstavek(-ki) za vsako kršitev

(1) Izpolni inšpekcijski organ ali nadomestni organ, ki ga organ imenuje, takoj ko plovilo iztovori v pristanišču, na podlagi vpisov v ladijski dnevnik.

(2) Kjer je primerno.

(3) Izpolniti na podlagi informacij v dovoljenju.

(4) Izpolniti po zaključku raztovarjanja.

(5) Preverjanje se opravi, kadar je neskladnost navedena/opažena med inšpekcijskim pregledom na morju. Izpolniti, kadar inšpekcijski pregled v pristanišču zadeva tudi inšpekcijski pregled orodja na krovu. Podroben obrazec se izpolni za vsako orodje, ki je bilo predmet inšpekcijskega pregleda v pristanišču.

(6) Preverjanje se opravi, kadar je neskladnost navedena/opažena med inšpekcijskim pregledom na morju. Izpolniti, kadar inšpekcijski pregled v pristanišču zadeva tudi inšpekcijski pregled orodja na krovu. Podroben obrazec se izpolni za vsako orodje, ki je bilo predmet inšpekcijskega pregleda v pristanišču.“

PRILOGA IV

„PRILOGA XIV(b)

Kode za obliko proizvoda

Koda	Oblika proizvoda
A	Okrogla – zamrznjena
B	Okrogla – zamrznjena (kuhana)
C	Brez drobovja z glavo – zamrznjena
D	Brez drobovja in glave – zamrznjena
E	Brez drobovja in glave – očiščena – zamrznjena
F	Fileti brez kože – s kostjo – zamrznjeni
G	Fileti brez kože – brez kosti – zamrznjeni
H	Fileti s kožo – s kostjo – zamrznjeni
I	Fileti s kožo – brez kosti – zamrznjeni
J	Soljene ribe
K	Marinirane ribe
L	Konzervirani izdelki
M	Olje
N	Jed, sestavljena iz okrogle ribe
O	Jed, sestavljena iz drobovja
P	Drugo (navedi)“

17.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 157/23

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 541/2008

z dne 16. junija 2008

o sprejetju določenih ribolovnih kvot za leto 2008 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 23(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (2) ter zlasti členov 4(2), 5(1) in 5(2) Uredbe.

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2007 in 2008 (3), Uredba Sveta (ES) št. 1941/2006 z dne 11. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2007 uporabljajo v Baltskem morju (4) in Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (5), določajo, za katere staleže lahko veljajo ukrepi, predvideni z Uredbo (ES) št. 847/96.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006, Uredba Sveta (ES) št. 1404/2007 z dne 26. novembra 2007 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2008 uporabljajo v Baltskem morju (6), in Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (7), določajo kvote za nekatere staleže za leto 2008.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 147/2007 z dne 15. februarja 2007 o prilagoditvi nekaterih ribolovnih kvot za leta od 2007 do 2012 v skladu s členom 23(4) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (8) zmanjšuje nekatere ribolovne kvote za Združeno kraljestvo in Irsko za leta od 2007 do 2012.

(4)	Nekatere države članice so v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 zahtevale, da se del njihovih kvot za leto 2007 prenese v naslednje leto. Znotraj meja se zadržane količine v skladu z navedeno uredbo dodajo kvoti za leto 2008.

(5)

Na podlagi člena 5(1) Uredbe (ES) št. 847/96 se odbitki od nacionalnih kvot za leto 2008 izvedejo na ravni, ki je enaka količini prelova. Na podlagi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96 se v primeru prelova dovoljenega iztovora za leto 2007 za določene staleže, navedene v Uredbi (ES) št. 41/2007, Uredbi (ES) št. 2015/2006 in Uredbi (ES) št. 1941/2006, določi tehtane odbitke od nacionalnih kvot za leto 2008. Ti odbitki se uporabijo ob upoštevanju posebnih določb za staleže, ki spadajo v pristojnost regionalnih ribiških organizacij.

(6)	Nekatere države članice so v skladu z Uredbo (ES) št. 847/96 zahtevale dovoljenje, da v letu 2007 iztovorijo dodatne količine rib nekaterih staležev. Navedene presežke dovoljenega iztovora je treba odbiti od njihovih kvot za leto 2008.

(7)	Ukrepi, predpisani s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 147/2007 se kvote, določene v Uredbi (ES) št. 40/2008, Uredbi (ES) št. 1404/2007 in Uredbi (ES) št. 2015/2006, povečajo, kot je prikazano v Prilogi I, ali zmanjšajo, kot je prikazano v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

(3) UL L 384, 29.12.2006, str. 28. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1533/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 21).

(4) UL L 367, 22.12.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 754/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 26).

(5) UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1533/2007 (UL L 337, 21.12.2007, str. 21).

(6) UL L 312, 30.11.2007, str. 1.

(7) UL L 19, 23.1.2008, str. 1.

(8) UL L 46, 16.2.2007, str. 10.

PRILOGA I

PRENOSI KVOT V LETO 2008

Ime države	Št. Staleža	Vrsta	Območje	Prilagoj. kv. za 2007	Meja	Ulov 2007	PP ulov 2007	Prilag. kv. (v %)	Prenesena količina	Začetna kv. 2008	Nova kvota 2008	Nova koda 2008
BEL	ANF/07.	morska spaka	VII	2 255		928,7	121,9	46,6	225,50	2 595	2 821
BEL	ANF/8ABDE.	morska spaka	VIIIa, b, d, e	101		20,9		20,7	10,10	0	10
BEL	COD/07A.	trska	VIIa	133		65,7		49,4	13,30	16	29
BEL	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Skupnosti Vb in VIa	17		0,2		1,2	1,70	7	9
BEL	HAD/6B1214	vahnja	VIb, XII, XIV	10		0,0		0,0	1,00	16	17
BEL	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	80		58,5		73,1	8,00	27	35
BEL	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	26		10,6		40,8	2,60	278	281
BEL	HKE/8ABDE.	oslič	VIIIa, b, d, e	10		2,7		27,0	1,00	9	10
BEL	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	VIIIa, b, d, e	6		3,3		55,0	0,60	0	1
BEL	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	926		194,1		21,0	92,60	1 368	1 461
BEL	PLE/07A.	morska plošča	VIIa	788		179,8		22,8	78,80	47	126
BEL	PLE/7FG.	morska plošča	VIIf,g	232		174,9		75,4	23,20	77	100
BEL	SOL/07A.	morski list	VIIa	599		288,6		48,2	59,90	326	386
BEL	SOL/07D.	morski list	VIId	1 846		1 345,3		72,9	184,60	1 775	1 960
BEL	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	1 497		936,7		62,6	149,70	1 059	1 209
BEL	SOL/7FG.	morski list	VIIf, g	590		538,9		91,3	51,10	603	654
DEU	ANF/07.	sinji mol	VII	245		148,0		60,4	24,50	289	314
DEU	BLI/245-	sinji mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav II, IV, V	7		0,0		0,0	0,70	6	7
DEU	BSF/1234-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	5		0,0		0,0	0,50	5	6
DEU	BSF/56712-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, XII	18		0,0		0,0	1,80	35	37
DEU	COD/3BC+24	trska	podobmočja 22–24 (vode Skupnosti)	8 341		7 626,6		91,4	714,40	4 102	4 816
DEU	DWS/56789-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, VIII, IX	7		0,1		1,4	0,70	39	40
DEU	GFB/1234-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	10		0,0		0,0	1,00	10	11
DEU	GFB/567-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII	10		0,0		0,0	1,00	10	11
DEU	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Skupnosti Vb in VIa	20		0,0		0,0	2,00	9	11
DEU	HAD/6B1214	vahnja	VIb, XII, XIV	12		0,0		0,0	1,20	19	20
DEU	HER/3BC+24	sled	podobmočja 22–24	26 749		22 903,0		85,6	2 674,90	24 579	27 254
DEU	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	107		95,9		89,6	10,70	126	137
DEU	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	6 710		4 525,8		67,4	671,00	12 178	12 849
DEU	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	676		580,2		85,8	67,60	20	88
DEU	PLE/3BCD-C	morska plošča	IIIb, c, d (vode Skupnosti)	330		242,0		73,3	33,00	255	288
DEU	RNG/3A/BCD	okroglonosi grenadir	IIIa in vode Skupnosti IIIbcd	6		0,0		0,0	0,60	5	6
DEU	RNG/5B67-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav Vb, VI, VIII	9		0,0		0,0	0,90	9	10
DEU	RNG/8X14-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X, XII, XIV	111		0,0		0,0	11,10	40	51
DEU	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	732		455,4		62,2	73,20	847	920
DEU	SOL/3A/BCD	morski list	IIIa; vode Skupnosti IIIbcd	45		41,0		91,1	4,00	46	50
DEU	SPR/3BCD-C	papalina	IIIbcd (vode Skupnosti)	31 603		23 642,0		74,8	3 160,30	28 403	31 563
DEU	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa,b,d,e, XII, XIV	37 819		33 978,8	744	91,8	3 096,20	10 416	13 512
DNK	BLI/03-	morski leng	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav III	9		0,4		4,4	0,90	6	7
DNK	BLI/245-	morski leng	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav II, IV, V	8		0,1		1,3	0,80	6	7
DNK	COD/3BC+24	trska	podobmočja 22–24 (vode Skupnosti)	13 713		12 105,0		88,3	1 371,30	8 390	9 761
DNK	HER/3BC+24	sled	podobmočja 22–24	8 961		5 445,9		60,8	896,10	6 245	7 141
DNK	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	1 153		389,8		33,8	115,30	1 096	1 211
DNK	HKE/3A/BCD	oslič	IIIa; vode Skupnosti IIIb, IIIc in IIId	1 575		311,8		19,8	157,50	1 499	1 657
DNK	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	13 384		7 971,7		59,6	1 338,40	15 236	16 574
DNK	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	1 523		772,2		50,7	152,30	1 368	1 520
DNK	NEP/3A/BCD	škamp	IIIa; vode Skupnosti IIIbcd	4 063		2 916,6		71,8	406,30	3 800	4 206
DNK	PLE/3BCD-C	morska plošča	IIIb, c, d (vode Skupnosti)	2 968		1 965,6		66,2	296,80	2 293	2 590
DNK	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	702		415,3		59,2	70,20	484	554
DNK	SOL/3A/BCD	morski list	IIIa; vode Skupnosti IIIb, c, d	837		568,6		67,9	83,70	788	872
DNK	SPR/3BCD-C	papalina	IIIbcd (vode Skupnosti)	43 788		39 028,9		89,1	4 378,80	44 833	49 212
DNK	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	43 257		40 643,8	176,1	94,4	2 437,10	26 789	29 226
ESP	ANF/07.	morska spaka	VII	2 150		2 043,9		95,1	106,10	1 031	1 137
ESP	ANF/8ABDE.	morska spaka	VIIIa, b, d, e	1 205		695,6		57,7	120,50	1 206	1 327
ESP	ANF/8C3411	morska spaka	VIIIc, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	1 541		1 539,9		99,9	1,10	1 629	1 630
ESP	BSF/8910-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X	13		5,0		38,5	1,30	13	14
ESP	DWS/12-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav XII	69		4,3		6,2	6,90	34	41
ESP	DWS/56789-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, VIII, IX	228		204,0		89,5	22,80	187	210
ESP	GFB/89-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX	225		220,0		97,8	5,00	242	247
ESP	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	10 871		9 342,3	10,9	86,0	1 087,10	8 926	10 013
ESP	HKE/8ABDE.	oslič	VIIIa, b, d, e	6 784		4 491,0		66,2	678,40	6 214	6 892
ESP	HKE/8C3411	oslič	VIIIc, IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	3 819		3 816,8		99,9	2,20	4 510	4 512
ESP	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	1 642		978,7		59,6	164,20	16 631	16 795
ESP	JAX/8C9.	šur	VIIIc, IX	29 622		29 597,6		99,9	24,40	31 069	31 093
ESP	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	VIIIa,b,d,e	1 302		294,4		22,6	130,20	1 176	1 306
ESP	LEZ/8C3411	krilati rombi	VIIIc, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	1 310		960,7		73,3	131,00	1 320	1 451
ESP	NEP/07.	škamp	VII	1 504		447,1		29,7	150,40	1 509	1 659
ESP	NEP/08C.	škamp	VIIIc	115		84,3		73,3	11,50	119	131
ESP	NEP/5BC6.	škamp	VI; vode Skupnosti Vb	43		2,0		4,7	4,30	40	44
ESP	NEP/8ABDE.	škamp	VIIIa,b,d,e	55		0,4		0,7	5,50	259	265
ESP	NEP/9/3411	škamp	IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	123		116,2		94,5	6,80	104	111
ESP	ORY/06-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI	6		0,0		0,0	0,60	4	5	06C-
ESP	RNG/8X14-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X, XII, XIV	5 765		5 753,1		99,8	11,90	4 391	4 403
ESP	SBR/09-	okati ribon	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav IX	850		85,0		10,0	85,00	850	935
ESP	SBR/10-	okati ribon	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X	10		0,0		0,0	1,00	10	11
ESP	WHB/8C3411	sinji mol	VIIIc, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	43 707		26 953,3		61,7	4 370,70	25 686	30 057
EST	COD/3BC+24	trska	podobmočja 22–24 (vode Skupnosti)	174		73,3		42,1	17,40	186	203
EST	HER/03D.RG	sled	podobmočje 28.1	19 164		12 763,8		66,6	1 916,40	16 668	18 584
FIN	HER/30/31.	sled	podobmočja 30–31	82 809		71 089,7		85,8	8 280,90	71 344	79 625
FRA	ALF/3X14-	sluzoglavke	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII, XIV	30		0,0		0,0	3,00	20	23
FRA	ANF/07.	morska spaka	VII	17 055		12 703,5		74,5	1 705,50	16 651	18 357
FRA	ANF/8ABDE.	morska spaka	VIIIa, b, d, e	7 333		5 835,3		79,6	733,30	6 714	7 447
FRA	ANF/8C3411	morska spaka	VIIIc, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	34		23,3		68,5	3,40	2	5
FRA	BLI/245-	singi mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav II, IV, V	55		41,8		76,0	5,50	34	40
FRA	BLI/67-	singi mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI, VII	2 140		1 960,1		91,6	179,90	1 518	1 698
FRA	BSF/1234-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	5		1,6		32,0	0,50	5	6
FRA	BSF/56712-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, XII	2 617		2 324,9		88,8	261,70	2 433	2 695
FRA	BSF/8910-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X	111		20,4		18,4	11,10	31	42
FRA	COD/07A.	trska	VIIa	62		9,8		15,8	6,20	44	50
FRA	COD/561214	trska	VI; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII, XIV	101		91,5		90,6	9,50	64	74
FRA	DWS/56789-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, VIII, IX	1 311		929,1		70,9	131,10	676	807
FRA	GFB/1012-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X, XII	10		0,0		0,0	1,00	10	11
FRA	GFB/1234-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	10		1,1		11,0	1,00	10	11
FRA	GFB/567-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII	677		609,5		90,0	67,50	356	424
FRA	GFB/89-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX	26		22,5		86,5	2,60	15	18
FRA	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Skupnosti Vb in VIa	803		218,7		27,2	80,30	366	446
FRA	HAD/6B1214	vahnja	VIb, XII, XIV	515		0,6		0,1	51,50	763	815
FRA	HER/7G-K.	sled	VIIg, h, j, k	587		577,8		98,4	9,20	487	496
FRA	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	257		246,1		95,8	10,90	243	254
FRA	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	12 370		6 787,2	0,2	54,9	1 237,00	13 785	15 022
FRA	HKE/8ABDE.	oslič	VIIIa, b, d, e	14 349		4 708,0		32,8	1 434,90	13 955	15 390
FRA	HKE/8C3411	oslič	VIIIc, IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	251		179,0		71,3	25,10	433	458
FRA	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	21 839		12 413,8		56,8	2 183,90	8 047	10 231
FRA	JAX/8C9.	šur	VIIIc, IX	415		12,2		2,9	41,50	393	435
FRA	LEZ/8ABDE.	krilati rombi	VIIIa, b, d, e	1 055		589,2		55,8	105,50	949	1 055
FRA	LEZ/8C3411	krilati rombi	VIIIc, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	72		12,8		17,8	7,20	66	73
FRA	NEP/07.	škamp	VII	6 696		2 373,0		35,4	669,60	6 116	6 786
FRA	NEP/08C.	škamp	VIIIc	32		14,5		45,3	3,20	5	8
FRA	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	44		0,0		0,0	4,40	40	44
FRA	NEP/5BC6.	škamp	VI; vode Skupnosti Vb	176		0,8		0,5	17,60	161	179
FRA	NEP/8ABDE.	škamp	VIIIa, b, d, e	4 444		3 093,5		69,6	444,40	4 061	4 505
FRA	ORY/06-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI	33		11,0		33,3	3,30	22	25	06C-
FRA	ORY/07-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VII	147		136,9		93,1	10,10	98	108	07C-
FRA	ORY/1X14-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XII, XIV	31		24,3		78,4	3,10	15	18	1CX14C
FRA	PLE/07A.	morska plošča	VIIa	23		2,2		9,6	2,30	21	23
FRA	PLE/7FG.	morska plošča	VIIf, g	105		101,2		96,4	3,80	139	143
FRA	RNG/1245A-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, IV, Va	14		4,5		32,1	1,40	14	15
FRA	RNG/5B67-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav Vb, VI, VIII	3 841		1 868,0		48,6	384,10	3 789	4 173
FRA	RNG/8X14-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X, XII, XIV	202		30,5		15,1	20,20	202	222
FRA	SBR/678-	okati ribon	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI, VII, VIII	94,5		89,7		94,9	4,80	12	17
FRA	SOL/07A.	morski list	VIIa	6		0,6		10,0	0,60	4	5
FRA	SOL/07D.	morski list	VIId	3 691		1 821,4		49,3	369,10	3 550	3 919
FRA	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	629		447,2		71,1	62,90	212	275
FRA	SOL/7FG.	morski list	VIIf,g	100		85,5		85,5	10,00	60	70
FRA	SOL/8AB.	morski list	VIIIa,b	4 023		3 605,6		89,6	402,30	3 823	4 225
FRA	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	28 445		14 378,8		50,5	2 844,50	18 643	21 488
GBR	ANF/07.	morska spaka	VII	5 468		4 470,1	82,9	83,3	546,80	5 050	5 597
GBR	COD/07A.	trska	VIIa	724		425,6		58,8	72,40	345	417
GBR	COD/561214	trska	VI; vode Skupnosti Vb, international waters of XII, XIV	360,8		303,3		84,1	36,08	241	277
GBR	COD/7X7A34	trska	VIIb-k, VIII, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	601		569,5		94,8	31,50	328	360
GBR	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Skupnosti Vb in VIa	6 080		2 761,7		45,4	608,00	4 743	5 351
GBR	HAD/6B1214	vahnja	VIb, XII, XIV	3 659		1 643,0		44,9	365,90	5 574	5 940
GBR	HER/07A/MM	sled	VIIa	4 699		4 629,7		98,5	69,30	3 550	3 619
GBR	HER/7G-K.	sled	VIIg, h, j, k	64		63,3		98,9	0,70	10	11
GBR	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	398		360,4		90,6	37,60	341	379
GBR	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	5 775		3 322,7	0,3	57,5	577,50	5 442	6 020
GBR	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	11 910		10 159,6		85,3	1 191,00	16 470	17 661
GBR	NEP/07.	škamp	VII	9 119		7 044,7		77,3	911,90	8 251	9 163
GBR	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	24 462		20 923,2		85,5	2 446,20	22 644	25 090
GBR	NEP/5BC6.	škamp	VI; vode Skupnosti Vb	21 178		16 055,6		75,8	2 117,80	19 415	21 533
GBR	PLE/07A.	morska plošča	VIIa	708		415,1		58,6	70,80	558	629
GBR	PLE/7FG.	morska plošča	VIIf, g	72		60,9		84,6	7,20	73	80
GBR	SOL/07A.	morski list	VIIa	204		70,5		34,6	20,40	146	166
GBR	SOL/07D.	morski list	VIId	1 315		780,1		59,3	131,50	1 268	1 400
GBR	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	1 406		1 190,7		84,7	140,60	545	686
GBR	SOL/7FG.	morski list	VIIf, g	272		244,1		89,7	27,20	271	298
GBR	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	55 565		53 666,7		96,6	1 898,30	34 759	36 657
GBR	ALF/3X14-	sluzoglavke	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII, XIV	10		0,6		6,0	1,00	10	11
GBR	BLI/245-	sinji mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav II, IV, V	19		5,5		28,9	1,90	20	22
GBR	BLI/67-	sinji mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI, VII	222		174,2		78,5	22,20	386	408
GBR	BSF/1234-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	5		0,0		0,0	0,50	5	6
GBR	BSF/56712-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, XII	93		56,4		60,6	9,30	173	182
GBR	DWS/56789-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, VIII, IX	467		83,1		17,8	46,70	375	422
GBR	GFB/1234-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV	16		2,2		13,8	1,60	16	18
GBR	GFB/567-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII	709		343,5		48,4	70,90	814	885
GBR	GFB/1012-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X, XII	10		0,0		0,0	1,00	10	11
GBR	ORY/06-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI	6		0,0		0,0	0,60	4	5	06C-
GBR	RNG/5B67-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav Vb, VI, VIII	170		4,3		2,5	17,00	222	239
GBR	RNG/8X14-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X, XII, XIV	18		0,0		0,0	1,80	18	20
GBR	SBR/10-	okati ribon	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X	10		0,0		0,0	1,00	10	11
IRL	ANF/07.	morska spaka	VII	3 162		2 938,7		92,9	223,30	2 128	2 351
IRL	BSF/56712-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, XII	122		121,3		99,4	0,70	87	88
IRL	COD/07A.	trska	VIIa	743		608,1		81,8	74,30	790	864
IRL	DWS/12-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav XII	5		0,0		0,0	0,50	2	3
IRL	DWS/56789-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav V, VI, VII, VIII, IX	9		7,3		81,1	0,90	109	110
IRL	HAD/5BC6A.	vahnja	vode Skupnosti Vb in VIa	1 105		759,4		68,7	110,50	995	1 106
IRL	HAD/6B1214	vahnja	VIb, XII, XIV	468		339,1		72,5	46,80	544	591
IRL	HER/07A/MM	sled	VIIa	587		0,0		0,0	58,70	1 250	1 309
IRL	HER/6AS7BC	sled	VIaS, VIIb, c	13 732		12 174,5		88,7	1 373,20	10 584	11 957
IRL	HER/7G-K.	sled	VIIg, h, j, k	9 109		8 267,6		90,8	841,40	6 818	7 659
IRL	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	1 765		1 427,6		80,9	176,50	1 670	1 847
IRL	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	34 297		29 133,5		84,9	3 429,70	39 646	43 076
IRL	NEP/5BC6.	škamp	VI; vode Skupnosti Vb	383		161,2		42,1	38,30	269	307
IRL	ORY/06-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VI	7		0,0		0,0	0,70	4	5	06C-
IRL	ORY/1X14-	oranžna sluzoglavka	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav I, II, III, IV, V, VIII, IX, X, XII, XIV	6		0,0		0,0	0,60	4	5	1CX14C
IRL	PLE/07A.	morska plošča	VIIa	507		192,9		38,0	50,70	1 209	1 260
IRL	PLE/7FG.	morska plošča	VIIf, g	59		57,6		97,6	1,40	202	203
IRL	POK/561214	saj	VI; vode Skupnosti Vb, international waters of XII, XIV	514		321,5		62,5	51,40	483	534
IRL	RNG/5B67-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav Vb, VI, VIII	323		29,7		9,2	32,30	299	331
IRL	RNG/8X14-	okroglonosi grenadir	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X, XII, XIV	10		0,0		0,0	1,00	9	10
IRL	SAN/2A3A4.	peščenka	IIIa; vode Skupnosti IIa in IV	148 972				0,0	14 897,20	0	14 897
IRL	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	34 498		31 091,8		90,1	3 406,20	20 745	24 151
LTU	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	6 437		3 466,7		53,9	643,70	0	644
LTU	SPR/3BCD-C	papalina	IIIbcd (vode Skupnosti)	22 027		14 773,5		67,1	2 202,70	22 745	24 948
LTU	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	9 974		9 812,0		98,4	162,00	0	162
NLD	ANF/07.	morska spaka	VII	112		13,6		12,1	11,20	336	347
NLD	COD/07A.	trska	VIIa	5		0,0		0,0	0,50	4	5
NLD	COD/7X7A34	trska	VIIb-k, VIII, IX, X, vode Skupnosti CECAF 34.1.1	51		46,6		91,4	4,40	25	29
NLD	HER/6AS7BC	sled	VIaS, VIIb, c	258		254,4		98,6	3,60	1 058	1 062
NLD	HER/7G-K.	sled	VIIg,h,j,k	473		461,8		97,6	11,20	487	498
NLD	HKE/2AC4-C	oslič	vode Skupnosti IIa in IV	47		29,9		63,6	4,70	63	68
NLD	HKE/571214	oslič	VI, VII; vode Skupnosti Vb, mednarodne vode XII in XIV	201	1	63,6	1	32,0	20,10	180	200
NLD	JAX/578/14	šur	VI, VII in VIIIabde; vode Skupnosti Vb; mednarodne vode XII in XIV	52 731		40 530,0		76,9	5 273,10	58 102	63 375
NLD	NEP/2AC4-C	škamp	vode Skupnosti IIa in IV	1 367		1 155,6		84,5	136,70	704	841
NLD	SOL/24.	morski list	vode Skupnosti II in IV	11 887		10 348,8		87,1	1 188,70	9 563	10 752
NLD	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b ,d e, XII, XIV	88 561		79 699,6	69,9	90,1	8 791,50	32 666	41 458
POL	HER/3BC+24	sled	podobmočja 22–24	6 441		2 935,8		45,6	644,10	5 797	6 441
POL	SPR/3BCD-C	papalina	IIIbcd (vode Skupnosti)	121 135		57 801,8		47,7	12 113,50	133 435	145 549
PRT	BSF/8910-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav VIII, IX, X	3 876		3 466,6		89,4	387,60	3 956	4 344
PRT	BSF/C3412-	črni morski meč	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav CECAF 34.1.2	4 285		3 086,9		72,0	428,50	4 285	4 714
PRT	DWS/10-	globokomorski morski psi	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X	20		10,5		52,5	2,00	20	22
PRT	GFB/1012-	tabinje	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav X, XII	43		16,9		39,3	4,30	43	47
PRT	JAX/8C9.	šur	VIIIc, IX	25 036		14 498,8		57,9	2 503,60	26 288	28 792
PRT	NEP/9/3411	škamp	IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	328		267,8		81,6	32,80	311	344
PRT	SBR/09-	okati ribon	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav IX	230		187,2		81,4	23,00	230	253
SWE	BLI/03-	sinji mol	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav III	8		0,0		0,0	0,80	6	7
SWE	COD/3BC+24	trska	podobmočja 22–24 (vode Skupnosti)	3 602		2 960,2		82,2	360,20	2 989	3 349
SWE	HER/30/31.	sled	podobmočja 30–31	16 501		3 626,1		22,0	1 650,10	15 676	17 326
SWE	HER/3BC+24	sled	podobmočja 22–24	8 806		7 724,6		87,7	880,60	7 926	8 807
SWE	HKE/3A/BCD	oslič	IIIa; vode Skupnosti IIIb, c, d	125		45,8		36,6	12,50	128	141
SWE	NEP/3A/BCD	škamp	IIIa; vode Skupnosti IIIb, c, d	1 509		1 462,7		96,9	46,30	1 359	1 405
SWE	PLE/3BCD-C	morska plošča	IIIb, c, d (vode Skupnosti)	192		170,5		88,8	19,20	173	192
SWE	RNG/3A/BCD	okroglonosi grenadir	IIIa in vode Skupnosti IIIb, c, d	52		0,0		0,0	5,20	49	54
SWE	SOL/3A/BCD	morski list	IIIa; vode Skupnosti IIIb, c, d	46		44,3		96,3	1,70	30	32
SWE	SPR/3BCD-C	papalina	IIIb, c, d (vode Skupnosti)	94 970		86 272,2		90,8	8 697,80	86 670	95 368
SWE	WHB/1X14	sinji mol	vode Skupnosti in mednarodne vode I, II, III, IV, V, VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV	539		148,8		27,6	53,90	6 627	6 681

PRILOGA II

ODBITKI OD KVOT ZA LETO 2008

Država	Koda vrste	Območna koda 2007	Ime vrste	Ime območja	Kazni čl. 5(2) U.847/96	Prilag. kv. za 2007	Meja	Skupaj prilag. kv. za 2007	PP ulov 2007	Ulov 2007	Skupaj ulov 2007	%	Odbitki	Začetna kv. 2008	Nova kv. 2008	Območna koda 2008
BEL	COD	2AC4.	trska	IV, vode Skupnosti IIa	d	937,00	0,0	937,00	0,0	998,60	998,60	106,6	–61,60	654,00	592	2A3AX4
BEL	COD	7X7A34	trska	VII b-k, VIII, IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	d	172,00	0,0	172,00	0,0	180,40	180,40	104,9	–8,40	177,00	169
BEL	LEZ	2AC4-C	krilati rombi	vode Skupnosti IIa in IV	d	4,00	0,0	4,00	0,0	5,60	5,60	140,0	–1,60	5,00	3
BEL	SOL	8AB.	morski list	VIII a in b	d	393,00	0,0	393,00	0,0	396,00	396,00	100,76	–3,00	52,00	49
DEU	ANF	561214	morska spaka	VI; EC vode Vb; vode Skupnosti XII in XIV (norveške vode)	d	213,00	0,0	213,00	0,0	227,80	227,80	106,9	–14,80	212,00	197
DEU	COD	03AN.	trska	Kattegat	d	53,00	0,0	53,00	0,0	63,40	63,40	119,6	–10,40	64,00	54
DEU	COD	2AC4.	trska	IV, vode Skupnosti IIa	d	1 828,00	0,0	1 828,00	0,0	1 922,60	1 922,60	105,2	–94,60	2 384,00	2 289	2A3AX4
DEU	LEZ	2AC4-C	krilati rombi	vode Skupnosti IIa in IV	d	4,00	0,0	4,00	0,0	12,90	12,90	322,5	–8,90	4,00	–5
DEU	LIN	4AB-N.	leng	norveške vode IV	d	33,00	0,0	33,00	0,0	34,00	34,00	103,0	–1,00	21,00	20
DEU	HAL	514GRN	navadni jezik	območje Grenlandije: V & XIV	d			0,00		3,40	3,40	0,0	–3,40	0,00	–3
DEU	HKE	571214	oslič	Vb) (1), VI, VII, XII, XIV	d			0,00		4,00	4,00	0,0	–4,00	0,00	–4
DEU	PRA	03A.	severna kozica	IIIa)	d			0,00		0,50	0,50	0,0	–0,50	0,00	–1
DEU	SPR	2AC4-C	papalina	vode Skupnosti IIa) in IV	d			0,00		2,70	2,70	0,0	–2,70	2 018,00	2 015
DNK	COD	1N2AB.	trska	I, II (norveške vode)	d			0,00		11,00	11,00	0,0	–11,00	0,00	–11
DNK	MAC	2CX14-	skuša	VI,VII,VIIIa),b),d),e), vode Skupnosti Vb, mednarodne vode IIa, XII in XIV	d			0,00		8,00	8,00	0,0	–8,00	0,00	–8
DNK	NOP	2A3A4.	norveški molič	IIIa; vode Skupnosti IIa in IV	d			0,00		83,00	83,00	0,0	83,00	36 466,00	36 383
DNK	OTH	1N2AB.	druge vrste	I, II (norveške vode)	d			0,00		14,70	14,70	0,0	–14,70	0,00	–15
DNK	POK	1N2AB.	saj	I, II (norveške vode)	d			0,00		0,50	0,50	0,0	–0,50	0,00	–1
ESP	BLI	67-	sinji mol	VI, VII (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav)	n	72,00	0,0	72,00	0,0	211,00	211,00	293,1	– 139,00	67,00	–72
ESP	COD	1/2B.	trska	I in IIb	d	7 006,00	0,0	7 006,00	0,0	7 014,00	7 014,00	100,1	–8,00	7 349,00	7 341
ESP	HAD	1N2AB.	vahnja	norveške vode I in II	d	60,00	0,0	60,00	0,0	65,00	65,00	108,3	–5,00	0,00	–5
ESP	POK	1N2AB.	saj	norveške vode I in II	d	50,00	0,0	50,00	0,0	53,00	53,00	106,0	–3,00	0,00	–3
ESP	SBR	678-	okati ribon	VI, VII in VIII (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav)	d	188,00	23,8	211,80	0,0	204,50	204,50	96,6	7,30	238,00	222	(x)
(x) meja dovoljenega prelova do 10 % – Uredba 847/96 čl. 3.3
EST	PLE	3BCD-C	morska plošča	IIIb),c),d) (1)- brez MU3				0,0		0,80	0,80	0,0	–0,80	0,00	–1
FRA	COD	7X7A34	trska	VIIb-k; VIII, IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	d	3 736,00	0,0	3 736,00	0,0	4 079,60	4 079,60	109,2	– 343,60	3 033,00	2 689
GBR	LEZ	2AC4-C	krilati rombi	vode Skupnosti IIa in IV	d	1 424,00	0,0	1 424,00	0,0	1 430,40	1 430,40	100,4	–6,40	1 537,00	1 531
GBR	NOP	2A3A4.	norveški molič	IIIa; vode Skupnosti IIa in IV				0,00		4,30	4,30	0,0	–4,30	0,00	–4
IRL	COD	1/2B.	trska	I, II b	d	57,00	100,0	157,00	0,0	201,80	201,80	128,5	–44,80	0,00	–45	(xx)
IRL	COD	561214	trska	VI; vode Skupnosti Vb; vode Skupnosti in mednarodne vode XII in XIV	d	93,00	0,0	93,00	0,0	94,20	94,20	101,3	–1,20	241,00	240
IRL	COD	7X7A34	trska	VIIb-k; VIII, IX in X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1	d	737,00	0,0	737,00	0,0	792,00	792,00	107,5	–55,00	753,00	698
IRL	ORY	07-	oranžna sluzoglavka	VII (vode Skupnosti)	n	68,00	0,0	68,00	0,0	199,80	199,80	293,8	– 131,80	29,00	– 103
IRL	SOL	07A.	morski list	VIIa	d	111,00	0,0	111,00	0,0	115,20	115,20	103,8	–4,20	90,00	86
(xx) navedena meja za AMS kvoto, ki se uporablja samo za IRL
NLD	HER	1/2.	sled	vode Skupnosti, norveške in mednarodne vode I in II	d	27 651,00	0,0	27 651,00	0,0	28 125,70	28 125,70	101,7	– 474,70	12 117,00	11 642
POL	COD	3BC+24	trska	vode Skupnosti podobmočja 22–24	d	2 287,00	0,0	2 287,00	0,0	2 360,70	2 360,70	103,2	–73,70	2 245,00	2 171
POL	GHL	514GRN	grenlandska morska plošča	vode Grenlandije V in XIV	d	1 217,00	0,0	1 217,00	0,0	1 228,40	1 228,40	100,9	–11,40	0,00	–11
POL	HER	1/2.	sled	vode Skupnosti, norveške in mednarodne vode I in II	d	3 057,00	0,0	3 057,00	0,0	3 153,50	3 153,50	103,2	–96,50	1 714,00	1 618
POL	PRA	N3L.	severna kozica	NAFO 3L	d	245,00	0,0	245,00	0,0	245,80	245,80	100,3	–0,80	278,00	277
POL	HAD	2AC4.	vahnja	IV; vode Skupnosti IIa				0,00		1,40	1,40	0,0	–1,40	0,00	–1
PRT	ALF	3X14-	sluzoglavke	III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII, XIV (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav)	n	214,00	0,0	214,00	0,0	224,40	224,40	104,9	–10,40	214,00	204
PRT	ANF	8C3411	morska spaka	VIIIc, IX, X (CECAF34.1.1 (vode Skupnosti)	d	375,00	0,0	375,00	0,0	392,20	392,20	104,6	–17,20	324,00	307
PRT	COD	1/2B.	trska	I in IIb	d	1 479,00	0,0	1 479,00	0,0	1 490,30	1 490,30	100,8	–11,30	1 552,00	1 541
PRT	DWS	56789-	globokomorski morski psi	V, VI, VII, VIII, IX (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav)	n	483,00	0,0	483,00	0,0	505,50	505,50	104,7	–22,50	254,00	232
PRT	HKE	8C3411	oslič	VIIIc, IX, X (CECAF34.1.1 (vode Skupnosti)	d	1 990,00	0,0	1 990,00	0,0	2 054,30	2 054,30	103,2	–64,30	2 104,00	2 040
PRT	COD	7X7A34	trska	VIIb),c),d),e),f),g),h),j),k),VIII,IX,X; vode Skupnosti CECAF 34.1.1				0,00		4,70	4,70	0,0	–4,70	0,00	–5
PRT	GHL	2A-C46	grenlandska morska plošča	IIa (vode Skupnosti), IV, VI (vode Skupnosti in mednarodne vode)				0,00		17,70	17,70	0,0	–17,70	0,00	–18
PRT	HAD	1N2AB.	vahnja	I, II (norveške vode)				0,00		369,20	369,20	0,0	– 369,20	0,00	– 369
PRT	POK	1N2AB.	saj	I, II (norveške vode)				0,00		391,40	391,40	0,0	– 391,40	0,00	– 391

17.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 157/46

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 543/2008

z dne 16. junija 2008

o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 121(e) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (EGS) št. 1906/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za perutnino (2) se s 1. julijem 2008 razveljavi in nadomesti z Uredbo (ES) št. 1234/2007.

(2)	Nekatere določbe in obveznosti iz Uredbe (EGS) št. 1906/90 niso povzete v Uredbi (ES) št. 1234/2007.

(3)	Zato je treba v okviru uredbe o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejeti nekatere ustrezne določbe in obveznosti, da se zagotovi kontinuiteta in dobro delovanje skupne ureditve trga in zlasti tržnih standardov.

(4)

Uredba (ES) št. 1234/2007 je sprejela določene tržne standarde za perutninsko meso, uporaba katerih zahteva sprejem določb, zlasti glede seznama tistih perutninskih trupov, njihovih kosov in drobovine, za katere se navedena uredba uporablja, razvrščanja po konformaciji, videzu in teži, vrst obdelave, označbe imena, pod katerim naj se zadevne izdelke prodaja, neobveznih navedb postopkov hlajenja in načina prireje, pogojev za skladiščenje in prevoz nekaterih vrst perutninskega mesa ter nadzora teh določb, da bi zagotovili njihovo enotno uporabo v vsej Skupnosti. Zato je treba Uredbo Komisije (EGS) št. 1538/91 (3), ki določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 1906/90, razveljaviti in jo nadomestiti z novo.

(5)

Zaradi trženja različnih razredov perutnine glede na konformacijo in videz je treba določiti opredelitve za vrste, starost in pripravo trupov ter anatomsko konformacijo in vsebnost za perutninske kose. Za jetra pitanih gosi ali rac („foie gras“) je zaradi visoke cene in posledične nevarnosti goljufij treba določiti še posebno natančne minimalne tržne standarde.

(6)

Ni potrebno, da bi se ti standardi uporabljali za določene izdelke in načine priprave, ki so lokalnega ali drugače omejenega pomena. Vendar pa imena, pod katerimi se taki izdelki tržijo, ne smejo biti taka, da bi porabnika zavajala do tolikšne mere, da bi te izdelke zamenjal z izdelki, za katere ti standardi veljajo. Te določbe morajo veljati tudi za dodatne opisne izraze, ki se uporabljajo za razvrstitev imen takih izdelkov.

(7)	S ciljem enotne uporabe te uredbe je treba v sektorju za perutninsko meso opredeliti izraza „trženje“ in „serija“.

(8)	Temperatura skladiščenja in temperatura obdelave sta odločilnega pomena za vzdrževanje visokih standardov kakovosti. Zato je primerno določiti minimalno temperaturo, pri kateri se hranijo ohlajeni izdelki iz perutnine.

(9)	Določbe te uredbe in zlasti tiste v zvezi z nadzorom in izvrševanjem se morajo uporabljati enotno v vsej Skupnosti. Enotna morajo biti tudi podrobna pravila, sprejeta v te namene. Zato je treba določiti skupna pravila glede postopkov jemanja vzorcev in dovoljenih odstopanj.

(10)

Da se porabniku zagotovi zadostne, nedvoumne in objektivne informacije glede izdelkov, ki so naprodaj, in da se zagotovi prost pretok takih izdelkov po vsej Skupnosti, je treba zagotoviti, da tržni standardi za perutnino, kolikor je to možno, upoštevajo določbe Direktive Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (4).

(11)

Med neobveznimi navedbami na etiketi so tudi navedbe v zvezi s postopkom hlajenja in načini reje. Pri slednji je treba zaradi zaščite porabnika upoštevati natančno opredeljene kriterije glede pogojev reje in velikostnih mej za navajanje določenih parametrov, kot so starost živali ob zakolu ali dolžina obdobja pitanja in vsebnost določenih sestavin v krmi.

(12)	Kadar je na etiketi za meso rac in gosi, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras), navedena prosta reja, je treba to na etiketi za kupca tudi navesti, da se mu zagotovi popolne informacije o lastnostih proizvoda.

(13)

Primerno je, da Komisija izvaja stalni nadzor skladnosti vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi teh določb, z zakonodajo Skupnosti, vključno s tržnimi standardi. Zlasti je treba določiti registracijo in redno inšpekcijo podjetij, pooblaščenih za uporabo določil, ki se nanašajo na določen način reje. Taka podjetja morajo v ta namen hraniti podrobno evidenco.

(14)	Pristojni organi zadevnih držav članic morajo imeti zaradi posebne narave inšpekcij možnost, da odgovornost za inšpekcije prenesejo na ustrezno usposobljene in odobrene zunanje organe, brez vpliva na nadzor in ustrezne varnostne ukrepe.

(15)	Izvajalci tretjih držav bi morda želeli uporabiti neobvezne navedbe v zvezi s postopki hlajenja in načini reje. V ta namen je treba sprejeti določbe ob upoštevanju ustreznega certificiranja s strani pristojnega organa zadevne tretje države s seznama Komisije.

(16)

Glede na ekonomski in tehnološki razvoj pri pripravi perutnine in pregledih ter glede na to, da je vsebnost vode pri trženju zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa posebnega pomena, je treba določiti maksimalno vsebnost vode zamrznjenih ali hitro zamrznjenih perutninskih trupov in opredeliti sistem pregledov v klavnicah in na vseh stopnjah trženja, ne da bi kršili načelo prostega prometa blaga na enotnem trgu.

(17)

Pomembno je preveriti absorpcijo vode v proizvodnih obratih in vzpostaviti zanesljive metode za določanje vsebnosti vode, dodane med pripravo zamrznjenih in hitro zamrznjenih perutninskih trupov, pri čemer se ne sme razlikovati med fiziološko tekočino in drugo vodo, ki izhaja iz priprave perutnine, saj bi takšno razlikovanje povzročalo praktične težave.

(18)

Primerno je prepovedati trženje zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa, ki ni v skladu s predpisi in ki na embalaži nima ustrezne navedbe. Zato je treba sprejeti praktične predpise glede navedb, ki jih je glede na uporabo mesa treba navesti na posameznih pakiranjih ali pakiranjih v razsutem stanju, da se olajša preglede in zagotovi, da se uporabijo izključno namensko.

(19)	Treba je določiti posledice v primeru, da se pri pregledu odkrije nepravilnost pri pošiljki, kadar blago ne izpolnjuje zahtev te uredbe. Treba je določiti postopek za reševanje sporov, ki bi lahko nastali zaradi pošiljk znotraj Skupnosti.

(20)	V primeru spora mora imeti Komisija možnost, da preveri stanje na kraju samem in sprejme položaju primerne ukrepe.

(21)	Usklajevanje zahtev glede vsebnosti vode predpostavlja določitev skupnostnih in nacionalnih referenčnih laboratorijev.

(22)	Predvideti je treba finančno pomoč Skupnosti.

(23)	Med Skupnostjo in referenčnim laboratorijem Skupnosti je treba skleniti pogodbo za določitev pogojev za plačilo finančne pomoči.

(24)	Predvideti je treba, da države članice sprejmejo praktične postopke za preverjanje vsebnosti vode v zamrznjenem in hitro zamrznjenem perutninskem mesu. Da se zagotovi enotna uporaba te uredbe, je treba predvideti, da države članice seznanijo Komisijo in druge države članice o postopkih.

(25)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za kmetijske trge –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izdelki, navedeni v členu 121(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1234/2007, so opredeljeni, kot sledi:

Perutninski trupi

(a)

KOKOŠI (Gallus domesticus)

—	pitovni piščanec (brojler): perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

—	petelin, kokoš, perutnina za pečenje ali kuhanje: perutnina, pri kateri je vrh grodnice otrdel (okostenel),

—	kopun: kirurško kastriran petelin pred spolno zrelostjo in ob zakolu star najmanj 140 dni; po kastraciji je treba kopuna pitati najmanj 77 dni,

—

mlad piščanec in mlad petelin (kokelet): piščanec, čigar trup tehta manj kot 650 g (brez drobovine, glave in spodnjega dela nog); piščanec, ki tehta od 650 g do 750 g, se lahko imenuje „mlad piščanec“, če ob zakolu ni starejši od 28 dni. Za preverjanje te starosti ob zakolu lahko države članice uporabljajo člen 12,

—	mlad petelin: piščanec moškega spola iz nesnega seva, pri katerem je vrh grodnice tog, vendar še ne popolnoma okostenel, in pri katerem je starost za zakol najmanj 90 dni;

(b)

PURE (Meleagris gallopavo dom.)

—	(mlada) pura: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

—	pura: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel);

(c)

RACE (Anas platyrhynchos dom., Cairina muschata), mulard raca (Cairina muschata x Anes platyrhynchos)

—	(mlada) raca ali račka, (mlada) muškatna raca, (mlada) mulard raca: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

—	raca, muškatna raca, mulard raca: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel);

(d)

GOSI (Anser anser dom.)

—	(mlada) gos ali goska: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel). Sloj maščobe preko celotnega trupa je tanek ali zmeren; maščoba mlade gosi je lahko barve, ki kaže na posebno prehrano,

—	gos: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel); zmeren do debel sloj maščobe po vsem trupu;

(e)

PEGATKE (Numida meleagris domesticus)

—	(mlada) pegatka: perutnina, ki ima vrh grodnice upogljiv (neokostenel),

—	pegatka: perutnina, ki ima vrh grodnice otrdel (okostenel).

Za namene te uredbe se različice izrazov iz točk (a) do (e) v zvezi s spolom razlagajo kot enakovredne.

Perutninski kosi

(a)	polovica: polovica trupa, dobljena z rezom vzdolž prsnice in hrbtenice;

(b)	četrt: prednja ali zadnja četrtina, ki se ju dobi s prečnim prerezom polovice;

(c)	neločene četrti nog: obe zadnji četrtini z delom hrbta z ali brez trtice;

(d)	prsi: prsnica in rebra ali njuni deli, razdeljeni na obeh delih, skupaj z mišicami, ki ju obdajajo. Prsi so lahko pripravljene cele ali kot polovici;

(e)	bedro: stegnenica, golenica in mečnica skupaj z mišicami, ki jih obdajajo. Oba reza se naredita pri sklepih;

(f)	piščančja bedra z delom hrbta: teža hrbta ne presega 25 % teže celotnega kosa;

(g)	stegno: stegnenica skupaj z mišičjem, ki ga obdaja. Oba reza se naredita pri sklepih;

(h)	krača: golenica in mečnica skupaj z mišičjem, ki ju obdaja. Oba reza se naredita pri sklepih;

(i)	peruti: nadlahtnica, koželjnica in podlahtnica, skupaj z mišičjem, ki jih obdaja. Pri perutih puranov so nadlahtnica, koželjnica ali podlahtnica skupaj z obdajajočim mišičjem lahko ločene. Konica, vključno s krpalnimi kostmi, je lahko odstranjena ali ne. Rezi se naredijo pri sklepih;

(j)	neločene peruti: obe peruti skupaj z delom hrbta, pri čemer teža hrbta ne presega 45 % teže celega kosa;

(k)	prsni file: cele ali prerezane izkoščene prsi, tj. brez prsnice in reber. Pri prsih purana sme file vsebovati samo globinsko prsno mišico;

(l)	prsni file s prsno kostjo: prsni file brez kože, s ključnico in hrustančastim vrhom prsnice; teža ključnice in hrustanca ne presega 3 % teže kosa;

(m)	magret: prsni file rac in gosi, naveden v točki 3, s kožo, podkožno maščobo in prsno mišico brez globinske prsne mišice;

(n)	puranje bedro brez kosti: puranja stegna in/ali krače brez kosti, to je brez stegnenice, golenice in mečnice, cela, narezana na kocke ali rezine.

Za izdelke iz točk (e), (g) in (h) besedilo „se rezi naredijo pri sklepih“ pomeni, da se rezi naredijo znotraj linij, ki razmejujejo sklepe, kot je prikazano na grafičnem prikazu v Prilogi II.

Izdelki iz točk (d) do (k) so lahko s kožo ali brez nje. Skladno s členom 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) se pri izdelkih iz točk (d) do (j) na označbi navede, da so brez kože, in pri izdelkih iz točke (k), da imajo kožo.

Jetra pitanih gosi ali rac (foie gras)

Jetra gosi ali rac vrst Cairina muschata ali Cairina muschata x Anas platyrhynchos, ki so bile pitane na način, da so jim jetra hipertrofirala.

Perutnini, ki se ji taka jetra odstrani, se kri v celoti izpusti. Jetra morajo biti enakomerne barve.

Jetra morajo tehtati:

—	račja jetra najmanj 300 g neto,

—	gosja jetra najmanj 400 g neto.

Člen 2

V tej uredbi:

(a)	„trup“ pomeni celo telo perutnine iz člena 1(1) po izpustu krvi, oskubljenju in evisceraciji; vendar pa je odstranitev ledvic neobvezna; evisceriran trup se lahko da v prodajo z drobovino ali brez nje, se pravi srca, jeter, želodčka in vratu, vstavljenih v trebušno votlino;

(b)	„perutninski kosi“ pomenijo perutninsko meso, pri katerem je zaradi velikosti in lastnosti pripadajočega mišičnega tkiva razvidno, da je bilo dobljeno iz posameznih delov trupa;

(c)	„predpakirano perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, pripravljeno v skladu s pogoji, določenimi v členu 1(3)(b) Direktive 2000/13/ES;

(d)	„perutninsko meso, ki ni predpakirano“ pomeni perutninsko meso, pripravljeno za prodajo končnemu porabniku, ki ni predpakirano ali je na zahtevo končnega porabnika pakirano na prodajnem mestu;

(e)	„trženje“ pomeni nudenje ali razstavljanje za prodajo, ponujanje v prodajo, prodajanje, dostavo ali kakršno koli drugo obliko trženja;

(f)	„serija“ pomeni perutninsko meso iste vrste, istega tipa, istega razreda, istega proizvodnega cikla iz iste klavnice ali razsekovalnice, ki se nahaja na istem kraju in ki je predmet nadzora. Za namen člena 9 in prilog V in VI serija vsebuje samo predpakiranja iste kategorije nazivne teže.

Člen 3

1. Da se perutninske trupe trži v skladu s to uredbo, so v prodajo dani na enega od sledečih načinov:

—	delno eviscerirani („effilées“, „roped“),

—	z drobovino,

—	brez drobovine.

Lahko se doda beseda „evisceriran“.

2. Delno eviscerirani trupi so trupi, iz katerih srce, jetra, pljuča, želodček, golša in ledvica niso bili odstranjeni.

3. Pri vseh pripravah trupa, kjer glava ni bila odstranjena, lahko sapnik, požiralnik in golša ostanejo v trupu.

4. Drobovina zajema samo sledeče:

srce, vrat, želodček in jetra ter vse ostale dele, ki na tržišču, na katerem je izdelek namenjen za končno porabo, veljajo za užitne. Jetra so brez žolčnikov; želodček je brez roženastega dela, njegova vsebina je odstranjena. Srce ima lahko osrčnik ali pa ne. Če ostane vrat na trupu, ne velja za drobovino.

Če eden od teh štirih organov običajno ni vsebovan v trupu, ki je naprodaj, se to navede na etiketi.

5. Poleg tega, da ustrezajo nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu z Direktivo 2000/13/ES, se na spremnih trgovinskih dokumentih v smislu člena 13(1)(b) navedene direktive navedejo naslednje dodatne označbe:

(a)	kategorija iz točke III(1) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007;

(b)	stanje, v katerem je perutninsko meso trženo v skladu s točko III(2) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, in priporočena temperatura skladiščenja.

Člen 4

1. Skladno s členom 3(1)(1) Direktive 2000/13/ES so v členu 1 te uredbe našteta imena, pod katerimi se prodajajo izdelki, ki jih zajema ta uredba, v Prilogi I k tej uredbi pa so navedeni ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti za:

—	cele klavne trupe, glede na enega od načinov priprave, določenih v členu 3(1) te uredbe,

—	perutninske kose glede na zadevne vrste.

2. Imena iz točk 1 in 2 člena 1 se lahko nadomestijo z drugimi izrazi pod pogojem, da ti izrazi porabnika ne zavajajo v veliki meri in zlasti ne toliko, da bi jih zamenjal z drugimi izdelki, navedenimi v točkah 1 in 2 člena 1 ali z navedbami iz člena 11.

Člen 5

1. Druge izdelke, kot so tisti, ki so opredeljeni v členu 1, se lahko trži v Skupnosti samo pod imeni, ki porabnika ne zavajajo toliko, da bi jih zamenjal z imeni, navedenimi v členu 1, ali z navedbami, predvidenimi v členu 11.

2. Poleg tega, da ustrezajo nacionalni zakonodaji, sprejeti v skladu z Direktivo 2000/13/ES, označevanje in priprava ter oglaševanje perutninskega mesa, namenjenega končnemu porabniku, izpolnjujejo dodatne zahteve, določene v odstavkih 3 in 4 tega člena.

3. V primeru svežega perutninskega mesa je datum minimalnega roka trajanja nadomeščen s „porabiti do“ v skladu s členom 10 Direktive 2000/13/ES.

4. V primeru predpakiranega perutninskega mesa so na embalaži ali na etiketi embalaže navedeni naslednji podatki:

(a)	kategorija iz točke III(1) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007;

(b)	v primeru svežega perutninskega mesa skupna maloprodajna cena in maloprodajna cena na enoto teže;

(c)	stanje, v katerem je perutninsko meso trženo v skladu s točko III(2) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007, in priporočena temperatura skladiščenja;

(d)	številka odobritve klavnice ali razsekovalnice, dodeljena v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6), razen v primerih, ko se v skladu s členom 4(2)(d) navedene uredbe razkosavanje in izkoščevanje mesa opravi na prodajnem mestu;

(e)	v primeru perutninskega mesa, uvoženega iz tretjih držav, navedba države porekla.

5. Če perutninsko meso ni naprodaj predpakirano, se za označbe iz odstavka 4 uporablja člen 14 Direktive 2000/13/ES, razen kadar v skladu s členom 4(2)(d) Uredbe (ES) št. 853/2004 razkosavanje in izkoščevanje poteka na prodajnem mestu, pod pogojem da se tako razkosavanje in izkoščevanje izvede na prošnjo in v prisotnosti porabnika.

6. V primeru dostave v obrate za razsek ali predelavo z odstopanjem od člena 3(5) in odstavkov 2 do 5 tega člena perutninskega mesa ni treba razvrstiti v razrede ali dodati navedb iz omenjenih členov.

Člen 6

Sledeče dodatne določbe se uporabljajo za zamrznjeno perutninsko meso, kot je opredeljeno v točki II(3) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Temperatura zamrznjenega perutninskega mesa, ki ga zadeva ta uredba, mora biti v celotnem izdelku stalna in vzdrževana na – 12 °C ali še nižja, z možnimi kratkimi gibanji navzgor za največ 3 °C. Ta dovoljena odstopanja temperature izdelka so dovoljena glede na prakso dobrega skladiščenja in distribucije med lokalno distribucijo ter v maloprodajnih razstavnih omarah.

Člen 7

1. Za uvrstitev v razreda A in B morajo perutninski trupi in kosi, ki jih zajema ta uredba, izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

(a)	so nepoškodovani, upoštevaje pripravo;

(b)	so čisti, brez vidne tuje snovi, umazanije ali krvi;

(c)	so brez tujega vonja;

(d)	so brez vidnih krvnih madežev, z izjemo majhnih in nemotečih;

(e)	so brez štrlečih zlomljenih kosti;

(f)	nimajo hujših zmečkanin.

Pri sveži perutnini ne sme biti sledov prejšnjega zamrzovanja.

2. Za uvrstitev v razred A morajo perutninski trupi in kosi poleg tega izpolnjevati sledeče kriterije:

(a)

imajo dobro konformacijo. So mesnati, prsi dobro razvite, široke, dolge in mesnate; bedra so mesnata. Pri piščancih, mladih racah ali račkah in puranih je tanek enakomeren sloj maščobe po prsih, hrbtu in bedrih. Pri petelinih, kokoših, racah in mladih goseh je dopusten debelejši sloj maščobe. Gosi imajo zmeren do debel sloj maščobe po vsem trupu;

(b)	nekaj majhnih peres, tulcev (koncev peres) in puha je lahko po prsih, bedrih, hrbtu, sklepih na spodnjem delu nog in konicah peruti. Pri petelinih in kokoših za pečenje ali kuhanje, racah, puranih in goseh je nekaj peres lahko tudi na drugih delih trupa;

(c)	nekaj poškodb, zmečkanin in razbarvanj je dovoljenih, pod pogojem da so majhni in nemoteči ter se ne pojavljajo na prsih ali bedrih. Konice peruti lahko manjkajo. Rahla rdečica je dovoljena na konicah peruti in v foliklih;

(d)	pri zamrznjeni in hitro zamrznjeni perutnini ni sledov ožganin od zamrzovanja (7), razen tistih, ki so naključne, omejene in nemoteče ter se ne pojavljajo na prsih ali bedrih.

Člen 8

1. Odločitve zaradi neizpolnjevanja členov 1, 3 in 7 se lahko sprejmejo samo za celo serijo, ki je bila pregledana v skladu z določbami tega člena.

2. Vzorec, sestavljen iz spodaj navedenega števila posameznih izdelkov, kot so določeni v členu 1, se naključno odvzame iz vsake serije, ki jo je treba pregledati v klavnicah, razsekovalnicah, skladiščih na debelo ali na drobno ali v vseh drugih fazah trženja, vključno s prevozom, kadar gre za uvoz iz tretjih držav pa tudi med carinjenjem.

Velikost serije	Velikost vzorca	Dovoljeno število neustreznih enot
Velikost serije	Velikost vzorca	Skupaj	Za člen 1(1) (8) in (3) ter člen 7(1)
1	2	3	4
100 do 500	30	5	2
501 do 3 200	50	7	3
> 3 200	80	10	4

3. Pri pregledu serije perutninskega mesa kategorije A se uporabi skupno dovoljeno število neustreznih enot, navedenih v stolpcu 3 tabele iz odstavka 2. V primeru prsnega fileja lahko neustrezne enote zajemajo tudi fileje, ki imajo do 2 % hrustanca (upogljivi vrh grodnice).

Vendar število neustreznih enot, ki niso v skladu z določbami člena 1(1) in (3) ter člena 7(1), ne sme presegati vrednosti iz stolpca 4 tabele iz odstavka 2.

Kar zadeva člen 1(3), nobena neustrezna enota ne bo veljala za sprejemljivo, če ne bo tehtala najmanj 240 g v primeru račjih jeter in najmanj 385 g v primeru gosjih jeter.

4. Pri pregledu serije perutninskega mesa kategorije B se dovoljeno število neustreznih enot podvoji.

5. Kadar pregledana serija ni ocenjena za ustrezno, nadzorna agencija prepove njeno trženje ali uvoz, če serija prihaja iz tretje države, dokler ni dokazano, da je serija skladna z določbami iz členov 1 in 7.

Člen 9

1. Zamrznjeno ali hitro zamrznjeno perutninsko meso, ki je predpakirano v smislu člena 2 Direktive 76/211/EGS, se lahko razvrsti v kategorije po teži v skladu točko III(3) dela B Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1234/2007. Predpakiranja so lahko:

—	predpakiranja, ki vsebujejo en perutninski trup, ali

—	predpakiranja, ki vsebujejo enega ali več kosov istega tipa in vrste perutnine, kot je opredeljeno v členu 1.

2. Vsa predpakiranja morajo biti v skladu z odstavkoma 3 in 4 opremljena z označbo teže proizvoda, imenovano „nazivna teža“, ki jo morajo vsebovati.

3. Predpakiranja zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa se lahko razvrstijo v kategorije po nazivni teži na naslednji način:

(a)

trupi:

—	< 1 100 g: razredi po 50 g (1 050 – 1 000 – 950 itn.),

—	1 100–< 2 400 g: razredi po 100 g (1 100 – 1 200 – 1 300 itn.),

—	≥ 2 400 g: razredi po 200 g (2 400 – 2 600 – 2 800 itn.);

(b)

kosi:

—	< 1 100 g: razredi po 50 g (1 050 – 1 000 – 950 itn.),

—	≥ 1 100 g: razredi po 100 g (1 100 – 1 200 – 1 300 itn.).

4. Predpakiranja, navedena v odstavku 1, so sestavljena tako, da izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	dejanska vsebina povprečno ne sme biti manjša od nazivne teže;

(b)	delež predpakiranj z napako, ki je večja od največje dovoljene napake iz odstavka 9, mora biti dovolj majhen, da lahko serije predpakiranj izpolnjujejo zahteve pregledov iz odstavka 10;

(c)	nobeno predpakiranje z napako, ki je najmanj dvakrat večja od največje dovoljene napake iz odstavka 9, se ne sme tržiti.

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve nazivne teže, dejanske vsebine in napake (negativnega pogreška), določene v Prilogi I k Direktivi 76/211/EGS.

5. Glede odgovornosti pakirnice ali uvoznika zamrznjenega ali hitro zamrznjenega perutninskega mesa in pregledov, ki jih izvajajo pristojne službe, se smiselno uporabljajo točke 4, 5 in 6 Priloge I k Direktivi 76/211/EGS.

6. Pregled predpakiranj se izvaja z vzorčenjem in v dveh delih:

—	pregled, ki zajema dejansko vsebino vsakega predpakiranja v vzorcu,

—	pregled povprečne dejanske vsebine predpakiranj v vzorcu.

Serija predpakiranj se šteje za sprejemljivo, če rezultati obeh pregledov izpolnjujejo merila sprejemljivosti iz odstavkov 10 in 11.

7. Serija predpakiranj, ki se jih pregleda, je sestavljena iz predpakiranj, ki imajo vsa isto nazivno težo, so iste vrste in iste proizvodne serije ter so pakirana na istem mestu.

Velikost serije je omejena na spodaj navedene količine:

—	ko se predpakiranja pregleduje na koncu pakirne linije, je število v vsaki seriji enako maksimalni urni zmogljivosti proizvodne pakirne linije, brez kakršnih koli omejitev glede velikosti serije,

—	v drugih primerih se velikost serije omeji na 10 000 predpakiranj.

8. Vzorec, ki sestoji iz naslednjega števila predpakiranj, se vzame naključno iz vsake serije, ki se pregleda:

Velikost serije	Velikost vzorca
100–500	30
501–3 200	50
> 3 200	80

Kadar se za serije z manj kot 100 predpakiranji opravi nedestruktivni test v smislu Priloge II k Direktivi 76/211/EGS, se ta opravi na celotnem vzorcu.

9. Pri predpakiranem perutninskem mesu so dovoljene naslednje napake:

(v gramih)
Nazivna teža	Dovoljena napaka
Nazivna teža	Trupi	Kosi
manj kot 1 100	25	25
1 100 –< 2 400	50	50
2 400 in več	100

10. Za pregled dejanske vsebine vsakega predpakiranja v vzorcu se izračuna najmanjša sprejemljiva vsebina tako, da se od nazivne teže predpakiranja odšteje dovoljeno napako za navedeno težo.

Predpakiranja v vzorcu, katerih vsebina je manjša od najmanjše sprejemljive vsebine, veljajo za neustrezna.

Serija pregledanih predpakiranj velja za sprejemljivo, če je število neustreznih enot v vzorcu manjše ali enako merilu sprejemljivosti v skladu s spodnjo tabelo; zavrne se, če je število neustreznih enot enako ali višje od merila nesprejemljivosti.

Velikost vzorca	Število neustreznih enot
Velikost vzorca	Merilo sprejemljivosti	Merilo nesprejemljivosti
30	2	3
50	3	4
80	5	6

11. Pri pregledu povprečne dejanske vsebine serija predpakiranj velja za sprejemljivo, če je povprečna dejanska vsebina, ki tvori vzorec, večja od spodaj prikazanega merila sprejemljivosti.

Velikost vzorca	Merilo sprejemljivosti za povprečno dejansko vsebino
30	x— ≥ Qn – 0,503 s
50	x— ≥ Qn – 0,379 s
80	x— ≥ Qn – 0,295 s

x—	=	povprečna dejanska vsebina predpakiranj
Qn	=	nazivna teža predpakiranja
s	=	standardni odklon dejanske vsebine predpakiranj v seriji

Standardni odklon se izračuna na način, naveden v točki 2.3.2.2 Priloge II k Direktivi 76/211/EGS.

12. Označbo nazivne teže predpakiranj, za katero se uporabi ta člen, sme spremljati dodatna označba, v kolikor določbe Direktive Sveta 80/181/EGS (9) dovoljujejo uporabo dodatnih označb.

13. V zvezi s perutninskim mesom, ki prihaja v Združeno kraljestvo iz drugih držav članic, se opravijo naključni pregledi, ki se ne opravijo na meji.

Člen 10

V smislu člena 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES je lahko na označbi naveden eden od postopkov hlajenja, ki je opredeljen v nadaljnjem besedilu, ter ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti, navedeni v Prilogi III.

—	Zračno hlajenje: hlajenje perutninskih trupov na mrzlem zraku,

—	hlajenje s pršenjem: hlajenje perutninskih trupov na mrzlem zraku z vmesnim pršenjem megle ali vode,

—	hlajenje s potapljanjem: hlajenje perutninskih trupov v bazenih z vodo ali ledom in vodo, v skladu s postopkom nasprotnega toka.

Člen 11

1. Za označitev načina reje, razen ekološke ali biološke, se lahko v skladu s členom 1(3)(a) Direktive 2000/13/ES na etiketi navedejo izključno izrazi, ki so navedeni v nadaljnjem besedilu, in ustrezni izrazi v drugih jezikih Skupnosti, ki so navedeni v Prilogi IV; v vsakem primeru se lahko navedejo samo, če so izpolnjeni ustrezni pogoji, določeni v Prilogi V k tej uredbi:

(a)	„krmljeno z … % …“;

(b)	„ekstenzivna zaprta reja“;

(c)	„prosta reja“;

(d)	„tradicionalna prosta reja“;

(e)	„prosta reja – neomejen izpust“.

Ti izrazi se lahko dopolnijo z označbami, ki se nanašajo na določene značilnosti ustreznih načinov reje.

Kadar je na etiketi za meso rac in gosi, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras), navedena prosta reja (točke (c), (d) in (e)), mora biti navedeno tudi „reja s prisilnim pitanjem“.

2. Navedba starosti ob zakolu ali trajanja pitanja je dovoljena le, kadar se uporabi enega od izrazov iz odstavka 1, pri čemer starost ne sme biti nižja od starosti iz točk (b), (c) ali (d) Priloge V. Vendar se ta določba ne uporablja za živali, ki spadajo v četrto alineo člena 1(1)(a).

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata ne glede na nacionalne tehnične ukrepe, ki segajo preko minimalnih zahtev iz Priloge V in se uporabljajo samo za proizvajalce zadevnih držav članic, pod pogojem da so skladni z zakonodajo Skupnosti in da so v skladu s skupnimi tržnimi standardi za perutninsko meso.

4. Nacionalni ukrepi iz odstavka 3 se sporočijo Komisiji.

5. Kadar koli in na zahtevo Komisije države članice zagotovijo vse podatke, potrebne za oceno združljivosti ukrepov, navedenih v tem členu, z zakonodajo Skupnosti in njihove skladnosti s skupnimi tržnimi standardi za perutninsko meso.

Člen 12

1. Za klavnice, pooblaščene za uporabo izrazov, navedenih v členu 11, velja posebna odobritev. Glede na način reje klavnice vodijo ločeno evidenco:

(a)	imen in naslovov rejcev take perutnine, registriranih po inšpekciji, ki jo opravi pristojni organ države članice;

(b)	na zahtevo tega pristojnega organa števila ptic, ki jo v vsakem proizvodnem ciklusu redi posamezni proizvajalec;

(c)	števila in skupne dobavljene in predelane žive teže ali teže trupov take perutnine;

(d)	podatkov o prodaji, vključno z imeni in naslovi kupcev, najmanj 6 mesecev po odpremi.

2. Proizvajalci, navedeni v odstavku 1, se po tem redno inšpekcijsko pregledujejo. Najmanj šest mesecev po odpremi morajo voditi redno evidenco o številu ptic po vrstah reje, ki prikazuje tudi število prodanih ptic, imena in naslove kupcev ter količine krmil in imena njihovih dobaviteljev.

Poleg tega morajo proizvajalci, ki uporabljajo sisteme proste reje, voditi tudi evidenco o datumih, ko so bile ptice prvič spuščene na prosto.

3. Proizvajalci in dobavitelji krmil morajo najmanj šest mesecev po odpremi voditi evidence, iz katerih je razvidno, da je sestava krmne mešanice, dobavljene proizvajalcem izvedenega načina reje iz člena 11(1)(a), skladna z označbo glede krme.

4. Valilnice morajo najmanj šest mesecev po odpremi voditi evidence o pasmah, za katere je značilna počasnejša rast, ki jih dobavljajo proizvajalcem za načine reje iz člena 11(1)(d) in (e).

5. Glede uporabe člena 11 in odstavkov 1 do 4 tega člena se izvajajo redne inšpekcije:

(a)	na kmetiji: najmanj enkrat v proizvodnem ciklusu;

(b)	pri proizvajalcu in dobavitelje krme: najmanj enkrat letno;

(c)	v klavnici: najmanj štirikrat letno;

(d)	v valilnici: najmanj enkrat letno za načine reje, navedene v členu 11(1)(d) in (e).

6. Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji zagotovi seznam pooblaščenih klavnic, registriranih v skladu z odstavkom 1, z navedbo imena in naslova ter številke, ki je vsaki od njih dodeljena. Kakršne koli spremembe tega seznama se v začetku vsakega četrtletja sporočijo drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 13

V primeru nadzora označbe uporabljenega načina reje, kot je navedeno v členu 121(e)(v) Uredbe (ES) št. 1234/2007, morajo organi, ki jih imenujejo države članice, izpolnjevati kriterije, določene v Evropskem standardu št. EN/45011 z dne 26. junija 1989, in jih kot take pooblastijo in nadzorujejo odgovorni organi zadevnih držav članic.

Člen 14

Perutninsko meso, uvoženo iz tretjih držav, ima lahko eno ali več neobveznih označb, predvidenih v členih 10 in 11, če ima pošiljka spremni certifikat, ki ga izda pristojni organ države porekla, ki potrjuje, da so zadevni izdelki v skladu z ustreznimi določbami te uredbe.

Komisija pripravi seznam takih organov na zahtevo, ki ji jo predloži tretja država.

Člen 15

1. Brez poseganja v člen 16(5) in člen 17(3) se zamrznjene in hitro zamrznjene piščance lahko v Skupnosti poslovno in trgovinsko trži samo, če vsebnost vode ne presega tehnično neizogibnih vrednosti, določenih z analizno metodo, opisano v Prilogi VI (metoda odcejanja) ali v Prilogi VII (kemijska metoda).

2. Pristojni organi, ki jih določi vsaka država članica, zagotovijo, da klavnice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za izvajanje določb odstavka 1, in zlasti da:

—	se jemlje vzorce za spremljanje absorpcije vode med hlajenjem in vsebnosti vode v zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancih,

—	se rezultati pregledov zabeležijo in hranijo najmanj eno leto,

—	se vsaka serija označi na tak način, da je mogoče ugotoviti datum njene proizvodnje; ta oznaka serije mora biti zapisana v proizvodnem registru.

Člen 16

1. Redni pregledi glede absorpcije vode v skladu s Prilogo IX ali pregledi v skladu s Prilogo VI se izvajajo v klavnicah najmanj enkrat na vsakih osem ur delovnega časa.

Kadar se s pregledi odkrije, da je količina absorbirane vode ob upoštevanju absorpcije vode v fazah obdelave perutninskih trupov, za katere izvajanje pregledov ne velja, večja od skupne vsebnosti vode, dovoljene s to uredbo, v vsakem primeru pa, kadar je količina absorbirane vode večja od vrednosti, navedenih v točki 10 Priloge IX ali v točki 7 Priloge VI, klavnice takoj izvedejo potrebne tehnične prilagoditve postopka.

2. V vseh primerih iz drugega pododstavka odstavka 1 in v vsakem primeru najmanj enkrat vsaka dva meseca se opravijo pregledi vsebnosti vode iz člena 15(1), z vzorčenjem zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancev iz vsake klavnice, v skladu s prilogama VI ali VII, ki jih izbere pristojni organ države članice. Ti pregledi se ne opravljajo pri trupih, za katere se pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so namenjeni izključno izvozu.

3. Preglede iz odstavkov 1 in 2 opravljajo pristojni organi ali se jih opravi pod njihovim nadzorom. Pristojni organi lahko v posebnih primerih določbe iz odstavka 1, zlasti iz točk 1 in 10 Priloge IX, ter iz odstavka 2 tega člena uporabijo bolj strogo za zadevno klavnico, kadar je to potrebno za zagotovitev upoštevanja celotne vsebnosti vode, ki jo dovoljuje ta uredba.

Kadar koli se domneva, da serija zamrznjenih ali hitro zamrznjenih piščancev ni v skladu s to uredbo, se s testiranjem pri minimalni pogostosti pregledov iz odstavka 2 nadaljuje šele takrat, ko so rezultati treh zaporednih pregledov, ki se jih v skladu s prilogama VI ali VII opravi na vzorcih iz proizvodenj treh različnih dni v roku največ štirih tednov, negativni. Stroške teh pregledov plača zadevna klavnica.

4. Kadar pri zračnem hlajenju rezultati pregledov iz odstavkov 1 in 2 v obdobju šestih mesecev kažejo skladnost z merili iz prilog VI do IX, se lahko pogostost pregledov iz odstavka 1 zmanjša na enkrat mesečno. Zaradi vsake neskladnosti z merili iz teh prilog se ponovno uvedejo pregledi iz odstavka 1.

5. Če rezultati pregledov iz odstavka 2 presegajo dovoljene meje, se šteje, da zadevna serija ni skladna s to uredbo. V takem primeru pa lahko prizadeta klavnica zahteva ponovno analizo v referenčnem laboratoriju države članice po metodi, ki jo izbere pristojni organ države članice. Stroške ponovne analize krije imetnik serije.

6. Kadar se tudi po ponovni analizi smatra, da zadevna serija ni skladna s to uredbo, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, da se navedeno serijo kot takšno dovoli tržiti v Skupnosti, vendar samo pod pogojem, da klavnica pod nadzorom pristojnega organa posamezna pakiranja in pakiranja zadevnih trupov v razsutem stanju označi s trakom ali etiketo, na kateri je z rdečimi, velikimi tiskanimi črkami navedena vsaj ena od navedb iz Priloge X.

Serija iz prvega pododstavka ostane pod nadzorom pristojnega organa, dokler ni obravnavana v skladu s tem odstavkom ali drugače odstranjena. Če se pristojnemu organu potrdi, da je serija iz prvega pododstavka namenjena izvozu, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev trženja zadevne serije v Skupnosti.

Navedbe iz prvega pododstavka se označijo na takšno mesto, da so dobro vidne, jasno čitljive in neizbrisljive. Na noben način ne smejo biti skrite, prekrite ali prekinjene s kakršnim koli drugim napisom ali sliko. Črke morajo meriti najmanj 1 cm na posameznih pakiranjih in 2 cm na pakiranjih blaga v razsutem stanju.

Člen 17

1. Kadar obstaja resna podlaga za sum o nepravilnostih, lahko namembna država članica opravi nediskriminatorne naključne preglede zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancev, da preveri, ali serija izpolnjuje zahteve členov 15 in 16.

2. Pregledi iz odstavka 1 se izvajajo na namembnem kraju blaga ali na drugem primernem kraju, pri čemer se v zadnjem primeru čim manj moti prevoz blaga, izbrani kraj ni na meji, blago pa lahko po odvzemu vzorca normalno nadaljuje pot do namembnega kraja. Vendar se zadevni proizvodi ne smejo prodati končnemu porabniku, dokler rezultati pregledov niso na voljo.

Taki pregledi se izvršijo čim hitreje, da se po nepotrebnem ne zavlačuje dajanja proizvodov na trg ali povzroči zamud, ki bi lahko škodile kakovosti proizvodov.

Rezultati teh pregledov in vse odločitve, ki sledijo, ter utemeljitve za njihovo sprejetje se najkasneje v dveh delovnih dneh po vzorčenju sporočijo pošiljatelju, prejemniku ali njunima zastopnikoma. Odločitve, ki jih sprejme pristojni organ namembne države članice, in razloge za takšne odločitve se sporoči pristojnemu organu odpremne države članice.

Če pošiljatelj ali njegov zastopnik to zahteva, se mu navedene odločitve in razlogi zanje sporočijo v pisni obliki, s poukom o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo v skladu z veljavno zakonodajo namembne države članice, ter po kakšnem postopku in v kakšnih rokih se vlagajo.

3. Če rezultati pregledov iz odstavka 1 presegajo dovoljena odstopanja, lahko imetnik zadevne serije zahteva ponovno analizo v enem od referenčnih laboratorijev iz seznama v Prilogi XI po enaki metodi, kot je bila uporabljena pri prvotni analizi. Stroške ponovne analize krije imetnik serije. Naloge in pristojnosti referenčnih laboratorijev so določene v Prilogi XII.

4. Če se po pregledu, izvršenem v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter po izvršeni ponovni analizi, če je ta zahtevana, ugotovi, da zamrznjeni ali hitro zamrznjeni piščanci ne ustrezajo členoma 15 in 16, pristojni organ namembne države članice uporabi postopke iz člena 16(6).

5. V primerih iz odstavkov 3 in 4 pristojni organ namembne države članice nemudoma vzpostavi stik s pristojnimi organi odpremne države članice. Ti sprejmejo vse potrebne ukrepe in obvestijo pristojni organ prve države članice o naravi izvršenih pregledov, sprejetih odločitvah in razlogih zanje.

Kjer pregledi iz odstavkov 1 in 3 kažejo na ponavljajoče se nepravilnosti ali kjer se takšni pregledi po mnenju odpremne države članice izvajajo brez zadostne utemeljenosti, pristojni organi zadevne države članice obvestijo Komisijo.

Komisija lahko do obsega, ki je potreben za zagotovitev enotne uporabe te uredbe, ali na zahtevo pristojnega organa namembne države članice in ob upoštevanju narave kršitev:

—	pošlje skupino strokovnjakov v zadevni obrat in v povezavi s pristojnimi nacionalnimi organi izvrši nadzor na kraju samem ali

—	zahteva od pristojnega organa odpremne države članice, da poveča vzorčenje izdelkov zadevnega obrata in, če je potrebno, uporabi sankcije v skladu s členom 194 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Komisija o svojih ugotovitvah obvesti države članice. Države članice, na čigar ozemljih se nadzor izvaja, nudijo strokovnjakom vso potrebno pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

Do ugotovitev Komisije mora odpremna država članica na zahtevo namembne države članice povečati preglede izdelkov, ki prihajajo iz zadevnega obrata.

Kadar se ti ukrepi sprejmejo v zvezi s ponavljajočimi se nepravilnostmi s strani obrata, Komisija vse stroške zaradi uporabe določb alinej iz tretjega pododstavka zaračuna zadevnemu obratu.

Člen 18

1. Pristojni organi držav članic nemudoma obvestijo zadevni nacionalni referenčni laboratorij o rezultatih pregledov iz členov 15, 16 in 17, ki jih opravijo sami ali se opravijo pod njihovim nadzorom.

Nacionalni referenčni laboratoriji pred 1. julijem vsakega leta pošljejo te podatke strokovnemu odboru iz člena 19 v nadaljnje ocenjevanje in razpravo z nacionalnimi referenčnimi laboratoriji. Rezultati se predložijo v obravnavo upravljalnemu odboru v skladu s členom 195 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2. Države članice sprejmejo praktične ukrepe za preglede iz členov 15, 16 in 17 na vseh stopnjah trženja, vključno s pregledi uvoza iz tretjih držav v času carinjenja v skladu s prilogama VI in VII. O teh ukrepih obvestijo druge države članice in Komisijo. Vsaka sprememba teh ukrepov se takoj sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 19

Strokovni odbor za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu deluje kot usklajevalni organ za dejavnosti testiranja v nacionalnih referenčnih laboratorijih. Sestavljajo ga predstavniki Komisije in nacionalnih referenčnih laboratorijev. Naloge odbora in nacionalnih referenčnih laboratorijev ter organizacijska sestava odbora so opredeljene v Prilogi XII.

Finančna pomoč se plača referenčnemu laboratoriju v skladu s pogoji pogodbe, sklenjene med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in laboratorijem.

Generalni direktor Generalnega direktorata za kmetijstvo je pristojen, da v imenu Komisije podpiše pogodbo.

Člen 20

1. Sveži, zamrznjeni in hitro zamrznjeni kosi perutnine, navedeni spodaj, se lahko poslovno ali trgovinsko tržijo znotraj Skupnosti le, če vsebnost vode ne presega tehnično neizogibnih vrednosti, določenih z metodo analize, opisano v Prilogi VIII (kemijska metoda):

(a)	piščančji file, s prsno kostjo ali brez nje, brez kože;

(b)	piščančje prsi s kožo;

(c)	piščančja stegna, bedra, krače, bedra z delom hrbta, četrti nog, s kožo;

(d)	puranji file brez kože;

(e)	puranje prsi s kožo;

(f)	puranja stegna, bedra, krače s kožo;

(g)	izkoščena puranja bedra brez kože.

2. Pristojni organi, ki jih imenuje vsaka država članica, zagotovijo, da klavnice in razsekovalnice, priključene h klavnicam ali ne, sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje določb iz odstavka 1, in zlasti da:

(a)

se redni pregledi absorbirane vode opravljajo v klavnicah v skladu s členom 16(1) tudi na trupih piščancev in puranov, namenjenih za proizvodnjo svežih, zamrznjenih in hitro zamrznjenih delov, navedenih v odstavku 1 tega člena. Takšni pregledi se opravljajo najmanj enkrat na vsakih osem ur delovnega časa. Pri zračno hlajenih puranjih trupih pa ni treba opravljati rednih pregledov vsebnosti vode. Mejne vrednosti, določene v točki 10 Priloge IX, se uporabljajo tudi za puranje trupe;

(b)	se rezultati pregledov zabeležijo in hranijo najmanj eno leto;

(c)	se vsaka serija označi na tak način, da je mogoče ugotoviti datum njene proizvodnje; ta oznaka serije mora biti zapisana v proizvodnem registru.

Kadar pri zračnem hlajenju rezultati pregledov iz točke (a) in odstavka 3 v obdobju šestih mesecev kažejo skladnost z merili iz prilog VI do IX, se lahko pogostost pregledov iz točke (a) zmanjša na enkrat mesečno. Nespoštovanje meril iz prilog VI do IX ima za posledico ponovno uvedbo pregledov iz točke (a).

3. Najmanj enkrat na tri mesece se v skladu s Prilogo VIII izvedejo pregledi vsebnosti vode iz odstavka 1 z naključnimi pregledi zamrznjenih in hitro zamrznjenih kosov perutnine iz vsake razsekovalnice, ki proizvaja take kose. Ti pregledi se ne opravljajo na kosih perutnine, za katere se pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so namenjeni izključno izvozu.

Če razsekovalnica eno leto upošteva merila iz Priloge VIII, se pogostost pregledov zmanjša na enkrat na vsakih šest mesecev. Zaradi kakršnega koli neupoštevanja teh meril se ponovno uvedejo pregledi iz prvega pododstavka.

4. Člen 16(3) do (6) in člena 17 in 18 se smiselno uporabljajo za kose perutnine iz odstavka 1 tega člena.

Člen 21

Uredba (EGS) št. 1538/91 se s 1. julijem 2008 razveljavi.

Sklic na razveljavljeno uredbo in na Uredbo (EGS) št. 1906/90 se razlaga kot sklic na to uredbo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIII.

Člen 22

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 470/2008 (UL L 140, 30.5.2008, str. 1).

(2) UL L 173, 6.7.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1029/2006 (UL L 186, 7.7.2006, str. 6).

(3) UL L 143, 7.6.1991, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1474/2007 (UL L 329, 14.12.2007, str. 14).

(4) UL L 46, 21.2.1976, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

(5) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(6) UL L 139, 30.4.2004, str. 55.

(7) Ožganina od zamrzovanja: (v smislu znižanja kakovosti) je nepopravljiva in bolj ali manj omejena izsušitev kože in/ali mesa, ki se kaže kot sprememba:

—	originalne barve (večinoma postane bolj bleda) ali

—	arome in vonja (je brez arome ali je neprijetnega vonja) ali

—	čvrstosti (suho, gobasto).

(8) Dovoljeno odstopanje znotraj vsake vrste in ne med vrstami.

(9) UL L 39, 15.2.1980, str. 40.

PRILOGA I

Člen 1(1) – Imena perutninskih trupov

	bg	es	cs	da	de	et	el	en	fr	it	lv
1.	Пиле, бройлер	Pollo (de carne)	Kuře, brojler	Kylling, slagtekylling	Hähnchen Masthuhn	Tibud, broiler	Κοτόπουλο Πετετνοί και κότες (κρεατοπαραγωγής)	Chicken, broiler	Poulet (de chair)	Pollo, ‘Broiler’	Cālis, broilers
2.	Петел, кокошка	Gallo, gallina	Kohout, slepice, drůbež na pečení, nebo vaření	Hane, høne, suppehøne	Suppenhuhn	Kuked, kanad, hautamiseks või keetmiseks mõeldud kodulinnud	Πετεινοί και κότες (για βράοιμο)	Cock, hen, casserole, or boiling fowl	Coq, poule (à bouillir)	Gallo, gallina Pollame da brodo	Gailis, vista, sautēta vai vārīta mājputnu gaļa
3.	Петел (угоен, скопен)	Capón	Kapoun	Kapun	Kapaun	Kohikukk	Καπόνια	Capon	Chapon	Cappone	Kapauns
4.	Ярка, петле	Polluelo	Kuřátko, kohoutek	Poussin, Coquelet	Stubenküken	Kana- ja kukepojad	Νεοσσός, πετεινάρι	Poussin, Coquelet	Poussin, coquelet	Galletto	Cālītis
5.	Млад петел	Gallo joven	Mladý kohout	Unghane	Junger Hahn	Noor kukk	Πετεινάρι	Young cock	Jeune coq	Giovane gallo	Jauns gailis
1.	(Млада) пуйка	Pavo (joven)	(Mladá) krůta	(Mini) kalkun	(Junge) Pute, (Junger) Truthahn	(Noor) kalkun	(Νεαροί) γάλοι και γαλοπούλες	(Young) turkey	Dindonneau, (jeune) dinde	(Giovane) tacchino	(Jauns) tītars
2.	Пуйка	Pavo	Krůta	Avlskalkun	Pute, Truthahn	Kalkun	Γάλοι και γαλοπούλες	Turkey	Dinde (à bouillir)	Tacchino/a	Tītars
1.	(Млада) патица, пате (млада) мускусна патица, (млад) мюлар	Pato (joven o anadino), pato de Barbaria (joven), pato cruzado (joven)	(Mladá) kachna, kachnê, (mladá) Pižmová kachna, (mladá) kachna Mulard	(Ung) and (Ung) berberiand (Ung) mulardand	Frühmastente, Jungente, (Junge) Barbarieente (Junge Mulardente)	(Noor) part, pardipoeg. (noor) muskuspart, (noor) mullard	(Νεαρές) πάπιες ή παπάκια, (νεαρές) πάπιες Βαρβαρίας, (νεαρές) παπιες mulard	(Young) duck, duckling, (Young) Muscovy duck (Young) Mulard duck	(Jeune) canard, caneton, (jeune) canard de Barbarie, (jeune) canard mulard	(Giovane) anatra (Giovane) Anatra muta (Giovane) Anatra ‘mulard’	(Jauna) pīle, pīlēns, (jauna) muskuspīle, (Jauna) Mulard pīle
2.	Патица, мускусна патица, мюлар	Pato, pato de Barbaria, pato cruzado	Kachna, Pižmová kachna, kachna Mulard	Avlsand Avlsberberiand Avlsmulardand	Ente, Barbarieente Mulardente	Part, muskuspart, mullard	Πάτιες, πάτιες Βαρβαρίας πάτιες mulard	Duck, Muscovy duck, Mulard duck	Canard, canard de Barbarie (à bouillir), canard mulard (à bouillir)	Anatra Anatra muta Anatra ‘mulard’	Pīle, muskuspīle, Mulard pīle
1.	(Млада) гъска, гъсе	Oca (joven), ansarón	Mladá husa, house	(Ung) gås	Frühmastgans, (Junge) Gans, Jungmastgans	(Noor) hani, hanepoeg	(Νεαρές) χήνες ή χηνάκια	(Young) goose, gosling	(Jeune) oie ou oison	(Giovane) oca	(Jauna) zoss, zoslēns
2.	Гъска	Oca	Husa	Avlsgås	Gans	Hani	Χήνες	Goose	Oie	Oca	Zoss
1.	(Млада) токачка	Pintada (joven)	Mladá perlička	(Ung) perlehøne	(Junges) Perlhuhn	(Noor) pärlkana	(Νεαρές) φραγκόκοτες	(Young) guinea fowl	(Jeune) pintade Pintadeau	(Giovane) faraona	(Jauna) pērļu vistiņa
2.	Токачка	Pintada	Perlička	Avlsperlehøne	Perlhuhn	Pärlkana	Φραγκόκοτες	Guinea fowl	Pintade	Faraona	Pērļu vistiņa

	lt	hu	mt	nl	pl	pt	ro	sk	sl	fi	sv
1.	Viščiukas broileris	Brojler csirke, pecsenyecsirke	Fellus, brojler	Kuiken, braadkuiken	Kurczę, broiler	Frango	Pui de carne, broiler	Kurča, brojler	Pitovni piščanec – brojler	Broileri	Kyckling, slaktkyckling (broiler)
2.	Gaidys, višta, skirti troškinti arba virti	Kakas és tyúk (főznivaló baromfi)	Serduk, tiġieġa (tal-brodu)	Haan, hen soep- of stoofkip	Kura rosołowa	Galo, galinha	Cocoș, găină sau carne de pasăre pentru fiert	Kohút, sliepka	Petelin, kokoš, perutnina za pečenje ali kuhanje	Kukko, kana	Tupp, höna, gryt-, eller kokhöna
3.	Kaplūnas	Kappan	Ħasi	Kapoen	Kapłon	Capão	Clapon	Kapún	Kopun	Chapon (syöttökukko)	Kapun
4.	Viščiukas	Minicsirke	Għattuqa, coquelet	Piepkuiken	Kurczątko	Franguitos	Pui tineri	Kurčiatko	Mlad piščanec, mlad petelin (kokelet)	Kananpoika, kukonpoika	Poussin, Coquelet
5.	Gaidžiukas	Fiatal kakas	Serduk żgħir fl-eta	Jonge haan	Młody kogut	Galo jovem	Cocoș tânăr	Mladý kohút	Mlad petelin	Nuori kukko	Ung tupp
1.	Kalakučiukas	Pecsenyepulyka, gigantpulyka, növendék pulyka	Dundjan (żgħir fl-eta)	(Jonge) kalkoen	(Młody) indyk	Peru	Curcan (tânăr)	Mladá morka	(Mlada) pura	(Nuori) kalkkuna	(Ung) kalkon
2.	Kalakutas	Pulyka	Dundjan	Kalkoen	Indyk	Peru adulto	Curcan	Morka	Pura	Kalkkuna	Kalkon
1.	Ančiukai, muskusinės anties ančiukai, mulardinės anties ančiukai	Pecsenyekacsa, Pecsenye pézsmakacsa, Pecsenye mulard-kacsa	Papra (żgħira fl-eta), papra żgħira (fellus ta’ papra) muskovy (żgħira fl-eta), papra mulard	(Jonge) eend, (Jonge) Barbarijse eend (Jonge) „Mulard”-eend	(Młoda) kaczka tuczona, (Młoda) kaczka piżmova, (Młoda) kaczka mulard	Pato, Pato Barbary, Pato Mulard	Rață (tânără), rață (tânără) din specia Cairina moschata, rață (tânără) Mulard	(Mladá kačica), káča, (Mladá) pižmová kačica, (Mladý) mulard	(Mlada) raca, račka, (mlada) muškatna raca, (mlada) mulard raca	(Nuori) ankka, (Nuori) myskiankka	(Ung) anka, ankunge (ung) mulardand (ung) myskand
2.	Antis, muskusinė antis, mulardinė antis	Kacsa, Pézsma kacsa, Mulard kacsa	Papra, papra muscovy, papra mulard	Eend Barbarijse eend „Mulard”-eend	Kaczka, Kaczka piżmowa, Kaczka mulard	Pato adulto, pato adulto Barbary, pato adulto Mulard	Rață, rață din specia Cairina moschata, rață Mulard	Kačica, Pyžmová kačica, Mulard	Raca, muškatna raca, mulard raca	Ankka, myskiankka	Anka, mulardand, myskand
1.	Žąsiukas	Fiatal liba, pecsenye liba	Wiżża (żgħira fl-eta), fellusa ta’ wiżża	(Jonge) gans	Młoda gęś	Ganso	Gâscă (tânără)	(Mladá) hus, húsa	(Mlada) gos, goska	(Nuori) hanhi	(Ung) gås, gåsunge
2.	Žąsis	Liba	Wiżża	Gans	Gęś	Ganso adulto	Gâscă	Hus	Gos	Hanhi	Gås
1.	Perlinių vištų viščiukai	Pecsenyegyöngyös	Farghuna (żgħira fl-eta)	(Jonge) parelhoen	(Młoda) perliczka	Pintada	Bibilică adultă	(Mladá) perlička	(Mlada) pegatka	(Nuori) helmikana	(Ung) pärlhöna
2.	Perlinės vištos	Gyöngytyúk	Fargħuna	Parelhoen	Perlica	Pintada adulta	Bibilică	Perlička	Pegatka	Helmikana	Pärlhöna

Člen 1(2) – Imena kosov perutnine

	bg	es	cs	da	de	et	el	en	fr	it	lv
(a)	Половинка	Medio	Půlka	Halvt	Hälfte oder Halbes	Pool	Μισά	Half	Demi ou moitié	Metà	Puse
(b)	Четвъртинка	Charto	Čtvrtka	Kvart	(Vorder-, Hinter-)Viertel	Veerand	Τεταρτημόριο	Quarter	Quart	Quarto	Ceturdaļa
(c)	Неразделени четвъртинки с бутчетата	Cuartos traseros unidos	Neoddělená zadní čtvrtka	Sammenhængende lårstykker	Hinterviertel am Stück	Lahtilõikamata koivad	Αδιαχώριστα τεταρτημόρια ποδιών	Unseparated leg quarters	Quarts postérieurs non séparés	Cosciotto	Nesadalītas kāju ceturdaļas
(d)	Гърди, бяло месо или филе с кост	Pechuga	Prsa	Bryst	Brust, halbe Brust, halbierte Brust	Rind	Στήθος	Breast	Poitrine, blanc ou filet sur os	Petto con osso	Krūtiņa
(e)	Бутче	Muslo y contramuslo	Stehno	Helt lår	Schenkel, Keule	Koib	Πόδι	Leg	Cuisse	Coscia	Kāja
(f)	Бутче с част от гърба, прикрепен към него	Charto trasero de pollo	Stehno kuřete s částí zad	Kyllingelår med en del af ryggen	Hähnchenschenkel mit Rückenstück, Hühnerkeule mit Rückenstück	Koib koos seljaosaga	Πόδι από κοτόπουλο με ένα κομμάτι της ράχης	Chicken leg with a portion of the back	Cuisse de poulet avec une portion du dos	Coscetta	Cāļa kāja ar muguras daļu
(g)	Бедро	Contramuslo	Horní stehno	Overlår	Oberschenkel, Oberkeule	Reis	Μηρός (μπούτι)	Thigh	Haut de cuisse	Sovraccoscia	Šķiņkis
(h)	Подбедрица	Muslo	Dolní stehno (palička)	Underlår	Unterschenkel, Unterkeule	Sääretükk	Κνήμη	Drumstick	Pilon	Fuso	Stilbs
(i)	Крило	Ala	Křídlo	Vinge	Flügel	Tiib	Φτερούγα	Wing	Aile	Ala	Spārns
(j)	Неразделени крила	Alas unidas	Neoddělená křídla	Sammenhængende vinger	Beide Flügel, ungetrennt	Lahtilõikamata tiivad	Αδιαχώριστες φτερούγες	Unseparated wings	Ailes non séparées	Ali non separate	Nesadalīti spārni
(k)	Филе от гърдите, бяло месо	Filete de pechuga	Prsní řízek	Brystfilet	Brustfilet, Filet aus der Brust, Filet	Rinnafilee	Φιλέτο στήθους	Breast fillet	Filet de poitrine, blanc, filet, noix	Filetto, fesa (tacchino)	Krūtiņas fileja
(l)	Филе от гърдите с „ядеца“	Filete de pechuga con clavícula	Filety z prsou (Klíční kost s chrupavkou prsní kosti včetně svaloviny v přirozené souvislosti, klíč. kost a chrupavka max. 3 % z cel. hmotnosti)	Brystfilet med ønskeben	Brustfilet mit Schlüsselbein	Rinnafilee koos harkluuga	Φιλέτο στήθους με κλειδοκόκαλο	Breast fillet with wishbone	Filet de poitrine avec clavicule	Petto (con forcella), fesa (con forcella)	Krūtiņas fileja ar krūšukaulu
(m)	Нетлъсто филе	Magret, maigret	Magret, maigret (filety z prsou kachen a hus s kůží a podkožním tukem pokrývajícím prsní sval, bez hlubokého svalu prsního)	Magret, maigret	Magret, Maigret	Rinnaliha („magret” või „maigret”)	Maigret, magret	Magret, maigret	Magret, maigret	Magret, maigret	Pīles krūtiņa
(n)	Oбезкостен пуешки бут	Carne de muslo y contramuslo de pavo deshuesada	U vykostěných krůtích stehen	Udbenet kød af hele kalkunlår	Entbeintes Fleisch von Putenschenkeln	Kalkuni konditustatud koivaliha	Κρέας ποδιού γαλοπούλας χωρίς κόκαλο	Deboned turkey leg meat	Cuisse désossée de dinde	Carne di coscia di tacchino disossata	Atkaulotai tītara kāju gaļai

	lt	hu	mt	nl	pl	pt	ro	sk	sl	fi	sv
(a)	Pusė	Fél baromfi	Nofs	Helft	Połówka	Metade	Jumătăți	Polená hydina	Polovica	Puolikas	Halva
(b)	Ketvirtis	Negyed baromfi	Kwart	Kwart	Ćwiartka	Quarto	Sferturi	Štvrťka hydiny	Četrt	Neljännes	Kvart
(c)	Neatskirti kojų ketvirčiai	Összefüggő (egész) combnegyedek	Il-kwarti ta’ wara tas-saqajn, mhux separati	Niet-gescheiden achterkwarten	Ćwiartka tylna w całości	Quartos da coxa não separados	Sferturi posterioare neseparate	Neoddelené hydinové stehná	Neločene četrti nog	Takaneljännes	Bakdelspart
(d)	Krūtinėlė	Mell	Sidra	Borst	Pierś, połówka piersi	Peito	Piept	Prsia	Prsi	Rinta	Bröst
(e)	Koja	Comb	Koxxa	Hele poot, hele dij	Noga	Perna inteira	Pulpă	Hydinové stehno	Bedro	Koipireisi	Klubba
(f)	Viščiuko koja su neatskirta nugaros dalimi	Csirkecomb a hát egy részével	Koxxa tat-tiġieġa b’porzjon tad-dahar	Poot/dij met rugdeel (bout)	Noga kurczęca z częścią grzbietu	Perna inteira de frango com uma porção do dorso	Pulpă de pui cu o porțiune din spate atașată	Kuracie stehno s panvou	Piščančja bedra z delom hrbta	Koipireisi, jossa selkäosa	Kycklingklubba med del av ryggben
(g)	Šlaunelė	Felsőcomb	Il-biċċa ta’ fuq tal-koxxa	Bovenpoot, bovendij	Udo	Coxa	Pulpă superioară	Horné hydinové stehno	Stegno	Reisi	Lår
(h)	Blauzdelė	Alsócomb	Il-biċċa t’isfel tal-koxxa (drumstick)	Onderpoot, onderdij (Drumstick)	Podudzie	Perna	Pulpă inferioară	Dolné hydinové stehno	Krača	Koipi	Ben
(i)	Sparnas	Szárny	Ġewnaħ	Vleugel	Skrzydło	Asa	Aripi	Hydinové krídelko	Peruti	Siipi	Vinge
(j)	Neatskirti sparnai	Összefüggő (egész) szárnyak	Ġwienaħ mhux separati	Niet-gescheiden vleugels	Skrzydła w całości	Asas não separadas	Aripi neseparate	Neoddelené hydinové krídla	Neločene peruti	Siivet kiinni toisissaan	Sammanhängande vingar
(k)	Krūtinėlės filė	Mellfilé	Flett tas-sidra	Borstfilet	Filet z piersi	Carne de peito	Piept dezosat	Hydinový rezeň	Prsni file	Rintafilee	Bröstfilé
(l)	Krūtinėlės filė su raktikauliu ir krūtinkauliu	Mellfilé szegycsonttal	Flett tas-sidra bil-wishbone	Borstfilet met vorkbeen	Filet z piersi z obojczykiem	Carne de peito com fúrcula	Piept dezosat cu osul iadeș	Hydinový rezeň s kosťou	Prsni file s prsno kostjo	Rintafilee solisluineen	Bröstfilé med nyckelben
(m)	Krūtinėlės filė be kiliojo raumens (magret)	Bőrös libamell-filé, (maigret)	Magret, maigret	Magret	Magret	Magret, maigret	Tacâm de pasăre, spinări de pasăre	Magret	Magret	Magret, maigret	Magret, maigret
(n)	Kalakuto kojų mėsa be kaulų	Kicsontozott pulykacomb	Laħam tas-saqajn tad-dundjan dissussat	Vlees van hele poten/hele dijen van kalkoenen, zonder been	Pozbawione kości mięso z nogi indyka	Carne desossada da perna inteira de peru	Pulpă dezosată de curcan	Vykostené morčacie stehno	Puranje bedro brez kosti	Kalkkunan luuton koipi-reisiliha	Urbenat kalkonkött av klubba

PRILOGA II

Rez, ki ločuje stegno/bedro in hrbet

—	razmejitev kolčnega sklepa

Rez, ki ločuje stegno od krače

—	razmejitev kolenskega sklepa

PRILOGA III

Člen 10 – Postopki hlajenja

	bg	es	cs	da	de	et	el	en	fr	it	lv
1.	Въздушно охлаждане	Refrigeración por aire	Vzduchem (Chlazení vzduchem)	Luftkøling	Luftkühlung	Ōhkjahutus	Ψύξη με αέρα	Air chilling	Refroidissement à l'air	Raffreddamento ad aria	Dzesēšana ar gaisu
2.	Въздушно-душово охлаждане	Refrigeración por aspersión ventilada	Vychlazeným proudem vzduchu s postřikem	Luftspraykøling	Luft-Sprühkühlung	Ōhkpiserdusjahutus	Ψύξη με ψεκασμό	Air spray chilling	Refroidissement par aspersion ventilée	Raffreddamento per aspersione e ventilazione	Dzesēšana ar izsmidzinātu gaisu
3.	Охлаждане чрез потапяне	Refrigeración por immersión	Ve vodní lázni ponořením	Neddypningskøling	Gegenstrom-Tauchkühlung	Sukeljahutus	Ψύξη με βύθιση	Immersion chilling	Refroidissement par immersion	Raffreddamento per immersione	Dzesēšana iegremdējot

	lt	hu	mt	nl	pl	pt	ro	sk	sl	fi	sv
1.	Atšaldymas ore	Levegős hűtés	Tkessih bl-arja	Luchtkoeling	Owiewowa	Refrigeração por ventilação	Refrigerare în aer	Chladené vzduchom	Zračno hlajenje	Ilmajäähdytys	Luftkylning
2.	Atšaldymas pučiant orą	Permetezéses hűtés	Tkessih b'air spray	Lucht-sproeikoeling	Owiewowo-natryskowa	Refrigeração por aspersão e ventilação	Refrigerare prin dușare cu aer	Chladené sprejovaním	Hlajenje s pršenjem	Ilmasprayjäähdytys	Evaporativ kylning
3.	Atšaldymas panardinant	Bemerítéses hűtés	Tkessiħ b’immersjoni	Dompelkoeling	Zanurzeniowa	Refrigeração por imersão	Refrigerare prin imersiune	Chladené vo vode	Hlajenje s potapljanjem	Vesijäähdytys	Vattenkylning

PRILOGA IV

Člen 11(1) – Način reje

	bg	es	cs	da	de	et	el	en	fr	it	lv
a)	Хранена с … % … гъска, хранена с овес	Alimentado con … % de … Oca engordada con avena	Krmena (čím) … % (čeho) … Husa krmená ovsem	Fodret med … % … Havrefodret gås	Mast mit … % … Hafermastgans	Söödetud …, mis sisaldab … % … Kaeraga toidetud hani	Έχει τραφεί με … % … Χήνα που παχαίνεται με βρώμη	Fed with … % of … Oats fed goose	Alimenté avec … % de … Oie nourrie à l’avoine	Alimentato con il … % di … Oca ingrassata con avena	Barība ar … % … ar auzām barotas zosis
b)	Екстензивно закрито (отгледан на закрито)	Sistema extensivo en gallinero	Extenzivní v hale	Ekstensivt staldopdræt (skrabe …)	Extensive Bodenhaltung	Ekstensiivne seespidamine (lindlas pidamine)	Εκτατικής εκτροφής	Extensive indoor (barnreared)	Élevé à l’intérieur: système extensif	Estensivo al coperto	Turēšana galvenokārt telpās (“Audzēti kūtī”)
c)	Свободен начин на отглеждане	Gallinero con salida libre	Volný výběh	Fritgående	Freilandhaltung	Vabapidamine	Ελεύθερης βοσκής	Free range	Sortant à l’extérieur	All’aperto	Brīvā turēšana
d)	Традиционен свободен начин на отглеждане	Granja al aire libre	Tradiční volný výběh	Frilands …	Bäuerliche Freilandhaltung	Traditsiooniline vabapidamine	Πτηνοτροφείο παραδοσιακά ελεύθερης βοσκής	Traditional free range	Fermier-élevé en plein air	Rurale all’aperto	Tradicionālā brīvā turēšana
e)	Свободен начин на отглеждане – пълна свобода	Granja de cría en libertad	Volný výběh – úplná volnost	Frilands … opdrættet i fuld frihed	Bäuerliche Freilandhaltung Unbegrenzter Auslauf	Täieliku liikumisvabadusega traditsiooniline vabapidamine	Πτηνοτροφείο απεριόριστης τροφής	Free-range — total freedom	Fermier-élevé en liberté	Rurale in libertà	Pilnīgā brīvība

	lt	hu	mt	nl	pl	pt	ro	sk	sl	fi	sv
a)	Lesinta … % … Avižomis penėtos žąsys	…%-ban …-val etetett Zabbal etetett liba	Mitmugħa b’… % ta’ … Wiżża mitmugħa bil-ħafur	Gevoed met … % … Met haver vetgemeste gans	Żywione z udziałem … % … tucz owsiany (gęsi)	Alimentado com … % de … Ganso engordado com aveia	Furajate cu un % de … Gâște furajate cu ovăz	Kŕmené … % … Husi kŕmené ovsom	Krmljeno z … % … gos krmljena z ovsom	Ruokittu rehulla, joka sisältää … …% Kauralla ruokittu hanhi	Utfodrad med … % … Havreutfodrad gås
b)	Patalpose laisvai auginti paukščiai (Auginti tvartuose)	Istállóban külterjesen tartott	Mrobbija ġewwa: sistema estensiva	Scharrel … binnengehouden	Ekstensywny chów ściółkowy	Produção extensiva em interior	Creștere în interior sistem extensiv	Chované na hlbokej podstielke (chov v hale)	Ekstenzivna zaprta reja	Laajaperäinen sisäkasvatus	Extensivt uppfödd inomhus
c)	Laisvai laikomi paukščiai	Szabadtartás	Barra (free range)	Scharrel … met uitloop	Chów wybiegowy	Produção em semiliberdade	Creștere liberă	Výbehový chov (chov v exteriéri)	Prosta reja	Vapaa laidun – perinteinen kasvatustapa	Tillgång till utomhusvistelse
d)	Tradiciškai laisvai laikomi paukščiai	Hagyományos szabadtartás	Barra (free range) tradizzjonali	Boerenscharrel … met uitloop Hoeve … met uitloop	Tradycyjny chów wybiegowy	Produção ao ar livre	Creștere liberă tradițională	Chované navol'no	Tradicionalna prosta reja	Ulkoiluvapaus	Traditionell utomhusvistelse
e)	Visiškoje laisvėje laikomi paukščiai	Teljes szabadtartás	Barra (free range) – liberta totali	Boerenscharrel … met vrije uitloop Hoeve … met vrije uitloop	Chów wybiegowy bez ograniczeń	Produção em liberdade	Creștere liberă – libertate totală –	Úplne vol'ný chov	Prosta reja – neomejen izpust	Vapaa laidun – täydellinen liikkumavapaus	Uppfödd i full frihet

PRILOGA V

Pogoji iz člena 11 so naslednji:

(a)

Krmljeno z … % …

Naslednje posebne sestavine krme se lahko navedejo:

—	žita samo v primeru, če obsegajo najmanj 65 % teže krmnega obroka, ki se ga daje v večjem delu obdobja pitanja, ki ne sme vključevati več kot 15 % stranskih proizvodov žit. Če je navedena določena vrsta žita, mora ta obsegati najmanj 35 % krmnega obroka, v primeru koruze pa najmanj 50 %,

—	stročnice in zelene krmne rastline, če obsegajo najmanj 5 % mase krmnega obroka, ki se ga daje večino obdobja pitanja,

—	mlečni izdelki, če obsegajo najmanj 5 % mase krmnega obroka, ki se ga daje v zaključni fazi.

Vendar se lahko izraz „gos, krmljena z ovsom“ uporabi, kadar so gosi v zadnjih treh tednih pitane z najmanj 500 g ovsa na dan.

(b)

„Ekstenzivna zaprta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)

če v prostoru gostota živali na m2 talne površine ne presega:

—	pri piščancih, mladih petelinih in kopunih: 15 ptic, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

—	pri racah, pegatkah, puranih: 25 kg žive teže,

—	pri goseh: 15 kg žive teže;

(ii)

če se ptice zakolje pri starosti:

—	piščance: 56 dni ali pozneje,

—	purane: 70 dni ali pozneje,

—	gosi: 112 dni ali pozneje,

—	pekinške race: 49 dni ali pozneje,

—	muškatne race: samice 70 dni ali pozneje, samce 84 dni ali pozneje,

—	samice mulard: 65 dni ali pozneje,

—	pegatke: 82 dni ali pozneje,

—	mlade gosi (ali goske): 60 dni ali pozneje,

—	mlade peteline: 90 dni ali pozneje,

—	kopune: 140 dni ali pozneje.

(c)

„Prosta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)	če gostota živali v prostoru in starost ob zakolu ne presegata meja iz točke (b), razen za piščance, pri katerih lahko gostota doseže 13 ptic, vendar skupaj ne več kot 27,5 kg žive teže na m2, in za kopune, pri katerih gostota ne sme preseči 7,5 na m2 in živa teža ne 27,5 kg na m2;

(ii)

če so imele ptice najmanj polovico svojega življenjskega obdobja podnevi stalen dostop do izpusta na prostem, ki je v glavnem pokrit z vegetacijo in obsega najmanj:

—	1 m2 na piščanca ali pegatko,

—	2 m2 na raco ali kopuna,

—	4 m2 na purana ali gos.

Pri pegatkah se izpusti lahko nadomestijo s kletkami, ki imajo površino tal najmanj tolikšno, kot je površina zaprtega prostora, in višino najmanj 2 m. Vsaka pegatka ima na voljo skupaj najmanj 10 cm gredi (v notranjem prostoru in kletki);

(iii)

če krmni obrok v fazi pitanja vsebuje najmanj 70 % žit;

(iv)	če ima zaprti prostor izpustne odprtine, katerih skupna dolžina znaša najmanj 4 m na 100 m2 površine prostora.

(d)

„Tradicionalna prosta reja“

Ta izraz se lahko uporablja:

(i)

če gostota živali v prostoru na m2 tal ne presega:

—	pri piščancih: 12 piščancev, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže. V primeru mobilnih prostorov z ne več kot 150 m2 talne površine, ki ponoči ostanejo odprti, se lahko gostota poveča na 20 živali, vendar ne sme preseči 40 kg žive teže na m2,

—	pri kopunih: 6,25 (12 do starosti 91 dni), ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

—	pri muškatnih in pekinških racah: 8 samcev, ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže, 10 samic, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

—	pri mulardih: 8, ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

—	pri pegatkah: 13, ki skupaj ne presegajo 25 kg žive teže,

—	pri puranih: 6,25 (10 do starosti sedmih tednov), ki skupaj ne presegajo 35 kg žive teže,

—	pri goseh: 5 (10 do starosti šestih tednov), zadnje tri tedne pitanja pa 3, če so zaprte, ki skupaj ne presegajo 30 kg žive teže;

(ii)	če celotna uporabna površina zaprtih prostorov posameznega rejnega področja ne presega 1 600 m2;

(iii)

če v vsakem zaprtem prostoru ni več kot:

—	4 800 piščancev,

—	5 200 pegatk,

—	4 000 samic muškatne ali pekinške race ali 3 200 samcev muškatne ali pekinške race ali 3 200 mulardov,

—	2 500 kopunov, gosi in pur;

(iv)	če ima zaprti prostor odprtine, katerih skupna dolžina znaša najmanj 4 m na 100 m2 površine prostora;

(v)

če ima perutnina podnevi stalen dostop do izpusta na prosto od starosti:

—	šestih tednov pri piščancih in kopunih,

—	osmih tednov pri racah, goseh, pegatkah in puranih;

(vi)

če je izpust na prostem v glavnem pokrit z vegetacijo in obsega najmanj:

—	2 m2 na piščanca, muškatno ali pekinško raco ali pegatko,

—	3 m2 na mularda,

—	4 m2 na kopuna od starosti 92 dni (2 m2 do starosti 91 dni),

—	6 m2 na puro,

—	10 m2 na gos.

Pri pegatkah se izpusti lahko nadomestijo s kletkami, ki imajo površino tal najmanj tolikšno, kot je površina notranjega prostora, in višino najmanj 2 m. Vsaka pegatka ima na voljo skupaj najmanj 10 cm gredi (v notranjem prostoru in kletki);

(vii)

če je pitana perutnina vrste, za katero je značilna počasnejša rast;

(viii)

če krmni obrok v fazi pitanja vsebuje najmanj 70 % žit;

(ix)

če je najnižja starost ob zakolu:

—	81 dni za piščance,

—	150 dni za kopune,

—	49 dni za pekinške race,

—	70 dni za samice muškatnih rac,

—	84 dni za samce muškatnih rac,

—	92 dni za mularde,

—	94 dni za pegatke,

—	140 dni za purane in gosi, ki se tržijo v celem za peko,

—	98 dni za pure, namenjene za kose,

—	126 dni za purane, namenjene za kose,

—	95 dni za gosi, pitane za pridobivanje jeter (foie gras) in magreta,

—	60 dni za mlade gosi in goske;

(x)

če zaključna faza v zaprtem prostoru ne presega:

—	pri piščancih, starih več kot 90 dni: 15 dni,

—	pri kopunih štiri tedne,

—	pri goseh in mulardih, pitanih za pridobivanje jeter (foie gras) in magreta, ki so stari več kot 70 dni: 4 tedne.

(e)

„Prosta reja – neomejen izpust“

Uporaba tega izraza mora ustrezati merilom iz točke (d), poleg tega pa mora imeti perutnina podnevi stalen dostop do zunanjega izpusta.

V primeru omejitev, vključno z omejitvami veterinarskih organov, ki se sprejmejo v okviru prava Skupnosti za javnozdravstveno varstvo in varstvo živali, zaradi katerih so možnosti izpusta perutnine na prosto omejene, se lahko perutnina, rejena v skladu s proizvodnimi metodami iz točk (c), (d) in (e) prvega pododstavka, razen pegatk, rejenih v kletkah, še naprej trži s posebnim sklicevanjem na način reje v obdobju omejitve, vendar v nobenem primeru ne več kot 12 tednov.

PRILOGA VI

DOLOČANJE IZGUBE VODE PRI ODTAJANJU

(Preskus z odcejanjem)

1. Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za določanje količine vode med odtajanjem zamrznjenih ali hitro zamrznjenih piščancev. Če količina vode pri odcejanju, izražena kot odstotek teže trupa (vključno z vso užitno drobovino, vsebovano v embalaži), presega mejno vrednost iz točke 7, se šteje, da je trup med obdelavo absorbiral presežek vode.

2. Opredelitve

Količina vode, ki se jo določi po tej metodi, se izrazi kot odstotek skupne teže zamrznjenega ali hitro zamrznjenega trupa, vključno z užitno drobovino.

3. Načelo

Zamrznjeni ali hitro zamrznjeni trup, po potrebi vključno z užitno drobovino, se odmrzne v nadzorovanih pogojih, ki omogočajo izračun teže odcejene vode.

4. Naprave

4.1

Tehtnica, primerna za tehtanje do 5 kg, z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Plastične vrečke, ki so dovolj velike, da držijo trup, in ki se jih da varno pritrditi.

4.3

Termostatsko nadzorovano korito z vodo z opremo, ki lahko drži trupe, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6. Korito lahko vsebuje količino vode, ki je enaka najmanj 8-kratni prostornini perutnine, ki jo je treba pregledati, in lahko vzdržuje temperaturo vode na 42 °C, z nihanjem za ± 2 °C.

4.4

Filtrirni papir ali druge vpojne papirne brisače.

5. Postopek

5.1

Od perutnine za pregled se naključno izbere 20 trupov. Do preskusa iz točk 5.2 do 5.11 se jih hrani na temperaturi največ – 18 °C.

5.2

Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Embalažo in njeno vsebino se stehta in zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M0.

5.3

Trup, po potrebi skupaj z užitno drobovino, ki se prodaja skupaj s trupom, se vzame iz zunanje embalaže. Embalažo se posuši in stehta ter zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M1.

5.4

Težo zamrznjenega trupa in drobovine se izračuna tako, da se M1 odšteje od M0.

5.5

Trup, vključno z užitno drobovino, se položi v močno plastično vrečko, ki ne prepušča vode, tako da je trebušna votlina obrnjena navzdol, proti zaprtemu delu vrečke. Vrečka mora biti dovolj dolga, da se jo lahko varno pritrdi v korito z vodo, vendar ne sme biti preširoka, da se trup ne premakne z navpičnega položaja.

5.6

Del vrečke, ki vsebuje trup in užitno drobovino, se popolnoma potopi v korito z vodo; vrečka ostane odprta, da gre lahko ven čim več zraka. Vrečka mora ostati v navpičnem položaju, da voda ne pride vanjo; po potrebi se uporabijo vodila ali dodatne uteži. Vrečke se ne smejo dotikati.

5.7

Vrečka ostane v koritu z vodo s konstantno temperaturo 42 °C (z dovoljenim nihanjem za ± 2 °C); vrečko se stalno premika in/ali se povzroča kroženje vode, dokler toplotno središče trupa (najgloblji del prsne mišice blizu grodnice pri evisceriranih piščancih ali sredi drobovine pri neevisceriranih) pri dveh naključno izbranih trupih ne doseže najmanj 4 °C. Zahtevani čas potopitve za trupe, skladiščene pri – 18 °C, je:

Kategorija po teži (g)	Teža trupa + drobovine (g)	Okvirni čas potopitve v minutah
Kategorija po teži (g)	Teža trupa + drobovine (g)	Piščanci brez drobovine	Piščanci z drobovino
< 800	< 825	77	92
850	825–874	82	97
900	875–924	85	100
950	925–974	88	103
1 000	975–1 024	92	107
1 050	1 025 –1 074	95	110
1 100	1 075 –1 149	98	113
1 200	1 150 –1 249	105	120
1 300	1 250 –1 349	111	126
1 400	1 350 –1 449	118	133

Za težo nad 1 400 g se za vsakih dodatnih 100 g doda sedem minut. Če po predlaganem času potopitve temperatura v dveh trupih ne doseže + 4 °C, se postopek odtajanja nadaljuje, dokler temperatura v toplotnem središču ne doseže + 4 °C.

5.8

Vrečko in njeno vsebino se vzame iz korita z vodo; dno vrečke se preluknja, da lahko odteče vsa odmrznjena voda. Vrečko in njeno vsebino se pusti odcejati eno uro pri temperaturi zraka med + 18 °C in + 25 °C.

5.9

Odmrznjeni trup se vzame iz vrečke, zavoj z drobovino (če je v trupu) pa se odstrani iz trebušne votline. Trup se znotraj in zunaj osuši s filtrirnim papirjem ali papirnimi brisačami. Zavoj z drobovino se prebode; ko vsa voda odteče, se zavoj in odtajano drobovino, kolikor je mogoče, osuši.

5.10

Določi se, kakšna je skupna teža odtajanega trupa, drobovine in zavoja, težo se zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M2.

5.11

Določi se težo zavoja z drobovino in se jo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost M3.

6. Izračun rezultata

Količino vode pri odmrznitvi, izraženo v odstotku teže zamrznjenega ali hitro zamrznjenega trupa (vključno z drobovino), se dobi z naslednjo formulo:

((M0 – M1 – M2) / (M0 – M1 – M3)) × 100

7. Ovrednotenje rezultatov

Če na vzorcu 20 trupov povprečna količina vode pri odmrznitvi preseže spodaj navedene odstotke, se smatra, da količina absorbirane vode med obdelavo presega mejne vrednosti.

Odstotki so za:

—	hlajenje z zrakom: 1,5 %,

—	hlajenje s pršenjem: 3,3 %,

—	hlajenje s potapljanjem: 5,1 %.

PRILOGA VII

DOLOČANJE SKUPNE VSEBNOSTI VODE V PIŠČANCIH

(Kemijska metoda)

1. Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za ugotavljanje skupne vsebnosti vode v zamrznjenih in hitro zamrznjenih piščancih. Metoda obsega ugotavljanje vsebnosti vode in beljakovin na vzorcih iz homogeniziranih perutninskih trupov. Skupna vsebnost vode, ki se jo tako določi, se primerja z mejno vrednostjo, izračunano s formulami iz točke 6.4, da se ugotovi, ali je bilo med obdelavo absorbirano preveč vode ali ne. Če analitik domneva, da so navzoče snovi, ki bi lahko vplivale na oceno, mora ustrezno ukrepati.

2. Opredelitve

„Trup“: perutninski trup s kostmi, hrustancem in užitno drobovino, ki je morebiti dodana.

„Drobovina“: jetra, srce, želodček in vrat.

3. Načelo

Vsebnost vode in beljakovin se določi v skladu s priznanimi standardi ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) ali drugimi analiznimi metodami, ki jih odobri Svet.

Najvišja skupna dovoljena vsebnost vode v trupu se določi na podlagi vsebnosti beljakovin v trupu, ki jo je mogoče povezati z vsebnostjo fiziološke tekočine.

4. Naprave in reagenti

4.1

Tehtnica za tehtanje trupov in embalaže z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Sekira ali žaga za meso za razkosavanje trupov na kose, primerno velike za sekljalnik.

4.3

Zmogljiv sekljalnik in mešalnik, ki lahko celotne zamrznjene ali hitro zamrznjene perutninske kose zmeša v homogeno zmes.

Opomba:

Ne priporoča se nobena posebna vrsta sekljalnika za meso. Sekljalnik mora biti dovolj močan, da zmelje zamrznjeno ali hitro zamrznjeno meso in kosti, tako da se dobi homogeno zmes, ki ustreza zmesi, ki se jo dobi iz sekljalnika z diskom s 4-milimetrskimi odprtinami.

4.4

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 1442, za določanje vsebnosti vode.

4.5

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 937, za določanje vsebnosti beljakovin.

5. Postopek

5.1

Izmed perutnine, ki se jo preverja, se naključno izbere sedem trupov, ki se jih do začetka analize iz točk 5.2 do 5.6 ohranja v zamrznjenem stanju.

Lahko se opravi analiza vsakega od sedmih trupov ali analiza sestavljenega vzorca iz sedmih trupov.

5.2

Priprava se začne v eni uri po tem, ko so bili trupi vzeti iz zamrzovalnika.

5.3

(a)

Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Vsak trup se stehta in vzame iz embalaže. Po razrezu trupa na manjše kose se v največji možni meri odstrani ovojni material, v katerem je drobovina. Skupno težo trupa, vključno z drobovino in ledom, ki se drži trupa, se določi tako, da se odšteje težo odstranjene embalaže in se težo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost P1.

(b)	V primeru analize sestavljenega vzorca se določi skupna teža sedmih trupov, pripravljenih v skladu s točko 5.3(a); tako dobimo vrednost P7.

5.4

(a)	Cel trup z vrednostjo P1 se seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko za vsak trup vzame reprezentativen vzorec.

(b)

V primeru analize sestavljenega vzorca se vseh sedem trupov z vrednostjo P7 seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se jih zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko vzame dva reprezentativna vzorca za sedem trupov. Oba vzorca se analizirata, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6.

5.5

Vzame se vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti vode po metodi v skladu s standardom ISO 1442, s čimer se dobi vsebnost vode (a %).

5.6

Vzame se tudi vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti dušika po metodi v skladu s standardom ISO 937. Vsebnost dušika se pomnoži s faktorjem 6,25, s čimer se dobi vsebnost surovih beljakovin (b %).

6. Izračun rezultatov

6.1

(a)	Težo vode (W) v vsakem trupu se izrazi s formulo aP1/100, težo beljakovin (RP) pa s formulo bP1/100; oboje je izraženo v gramih. Določi se skupna teža vode (W7) in beljakovin (RP7) sedmih analiziranih trupov.

(b)	V primeru analize sestavljenega vzorca se določita povprečna vsebnost vode (a %) in beljakovin (b %) iz dveh analiziranih vzorcev. Teža vode (W7) sedmih trupov se izrazi s formulo aP7/100 in teža beljakovin (RP7) s formulo bP7/100; oboje je izraženo v gramih.

6.2

Povprečna teža vode (WA) in beljakovin (RPA) se določi tako, da se W7 in RP7 deli s sedem.

6.3

Teoretična vsebnost fiziološke tekočine v gramih, ki je ugotovljena po tej metodi, se izračuna z naslednjo formulo:

—	pri piščancih: 3,53 × RPA + 23.

6.4

(a)

Zračno hlajenje

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 2 % (1), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

—	pri piščancih: WG = 3,65 × RPA + 42.

(b)

Hlajenje s pršenjem

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 4,5 % (2), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

—	pri piščancih: WG = 3,79 × RPA + 42.

(c)

Hlajenje s potapljanjem

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 7 % (3), se najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost vode (WG) v gramih, kot je določeno s to metodo, izrazi z naslednjo formulo (vključno z intervalom zaupanja):

—	pri piščancih: WG = 3,93 × RPA + 42.

6.5

Če povprečna vsebnost vode (WA) sedmih trupov, kot se določi v skladu s točko 6.2, ne presega vrednosti iz točke 6.4 (WG), se šteje, da je pregledana perutnina ustrezna.

(1) Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.

(2) Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.

(3) Izračunano na osnovi trupa, brez absorpcije tuje vode.

PRILOGA VIII

DOLOČITEV SKUPNE VSEBNOSTI VODE V PERUTNINSKIH KOSIH

(Kemijska metoda)

1. Namen in obseg uporabe

Ta metoda se uporablja za določanje skupne vsebnosti vode v nekaterih kosih perutnine. Metoda obsega ugotavljanje vsebnosti vode in beljakovin na vzorcih iz homogeniziranih perutninskih kosov. Skupna vsebnost vode, ki se jo tako določi, se primerja z mejno vrednostjo, izračunano s formulami iz točke 6.4, da se ugotovi, ali je bila med obdelavo absorbirana odvečna voda ali ne. Če analitik domneva, da so navzoče snovi, ki bi lahko vplivale na oceno, mora ustrezno ukrepati.

2. Opredelitve in postopki vzorčenja

Za perutninske kose iz člena 20 se uporabljajo opredelitve iz člena 1(2). Velikost vzorcev je najmanj:

—	piščančje prsi: polovica prsi,

—	fileji piščančjih prsi: polovica odkoščenih prsi brez kože,

—	puranje prsi, fileji puranjih prsi in odkoščeno bedro: kosi po približno 100 g,

—	drugi kosi: kakor je opredeljeno v členu 1(2).

V primeru zamrznjenih ali hitro zamrznjenih proizvodov v razsutem stanju (kosi, ki niso posamično zapakirani) se lahko veliki paketi, iz katerih bodo odvzeti vzorci, do odvzema posameznih kosov shranjujejo pri temperaturi 0 °C.

3. Načelo

Vsebnost vode in beljakovin se določi v skladu s priznanimi standardi ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) ali drugimi analiznimi metodami, ki jih odobri Svet.

Najvišja skupna dovoljena vsebnost vode v kosih perutnine se določi na podlagi vsebnosti beljakovin v kosih, ki jo je mogoče povezati z vsebnostjo fiziološke tekočine.

4. Naprave in reagenti

4.1

Tehtnica za tehtanje kosov in embalaže z natančnostjo najmanj 1 g.

4.2

Sekira ali žaga za meso za razkosavanje kosov na manjše koščke, primerne za sekljalnik.

4.3

Zmogljiv sekljalnik in mešalnik, ki lahko perutninske kose in njihove koščke zmeša v homogeno maso.

Opomba:

4.4

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 1442, za določanje vsebnosti vode.

4.5

Naprava, kot je opredeljena v standardu ISO 937, za določanje vsebnosti beljakovin.

5. Postopek

5.1

Izmed perutnine, ki se jo preverja, se naključno izbere pet kosov, ki se jih do začetka analize iz točk 5.2 do 5.6 ohranja v ohlajenem ali zamrznjenem stanju.

Vzorci zamrznjenih ali hitro zamrznjenih proizvodov v razsutem stanju iz točke 2 se lahko do začetka analize shranjujejo pri temperaturi 0 °C.

Lahko se opravi analiza vsakega od petih kosov ali analiza sestavljenega vzorca iz petih kosov.

5.2

Priprava se začne v eni uri po tem, ko so bili kosi vzeti iz zamrzovalnika ali hladilnika.

5.3

(a)	Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita led in voda na površini. Vsak kos se stehta in vzame iz embalaže. Kos se razreže na manjše koščke; skupno težo kosa se določi tako, da se odšteje težo odstranjene embalaže ter težo zaokroži do najbližjega grama; tako dobimo vrednost P1.

(b)	V primeru analize sestavljenega vzorca se določi skupna teža petih kosov, pripravljenih v skladu s točko 5.3(a); tako dobimo vrednost P5.

5.4

(a)	Cel kos z vrednostjo P1 se seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko za vsak kos vzame reprezentativen vzorec.

(b)	V primeru analize sestavljenega vzorca se vseh pet kosov z vrednostjo P5 seseklja v sekljalniku, kot je določeno v točki 4.3 (če je potrebno, se ga zmeša tudi z mešalnikom), da se dobi homogeno zmes, iz katere se lahko vzame dva reprezentativna vzorca za pet kosov.

Oba vzorca se analizirata, kot je opisano v točkah 5.5 in 5.6.

5.5

Vzame se vzorec homogene zmesi in se ga takoj uporabi za določitev vsebnosti vode po metodi v skladu s standardom ISO 1442, s čimer se dobi vsebnost vode (a %).

5.6

6. Izračun rezultatov

6.1

(a)	Težo vode (W) v vsakem kosu se izrazi s formulo aP1/100, težo beljakovin (RP) pa s formulo bP1/100; oboje je izraženo v gramih. Določi se skupna teža vode (W5) in beljakovin (RP5) petih analiziranih kosov.

(b)	V primeru analize sestavljenega vzorca se določita povprečna vsebnost vode (a %) in beljakovin (b %) iz dveh analiziranih vzorcev. Težo vode (W5) v vsakem od petih kosov se izrazi s formulo aP5/100, težo beljakovin (RP5) pa s formulo bP5/100; oboje je izraženo v gramih.

6.2

Povprečna teža vode (WA) in beljakovin (RPA) se določi tako, da se W5 in RP5 deli s pet.

6.3

Teoretično srednje razmerje W/RP, določeno po tej metodi, je:

—	za piščančji prsni file: 3,19 ± 0,12,

—	za piščančje noge in četrti nog: 3,78 ± 0,19,

—	za puranji prsni file: 3,05 ± 0,15,

—	za puranja bedra: 3,58 ± 0,15,

—	za puranje bedro brez kosti: 3,65 ± 0,17.

6.4

Ob predpostavki, da minimalna tehnično neizogibna absorpcija vode med pripravo znaša 2 %, 4 % ali 6 % (1) glede na vrsto proizvoda in način hlajenja, so najvišja dovoljena razmerja W/RP, kot je določeno s to metodo, naslednja:

	Zračno hlajenje	Hlajenje s pršenjem	Hlajenje s potapljanjem
Piščančji file brez kože	3,40	3,40	3,40
Piščančje prsi s kožo	3,40	3,50	3,60
Piščančja stegna, krače, bedra, bedra z delom hrbta, četrti nog, s kožo	4,05	4,15	4,30
Puranji file brez kože	3,40	3,40	3,40
Puranje prsi s kožo	3,40	3,50	3,60
Puranja stegna, krače, bedra s kožo	3,80	3,90	4,05
Meso puranjih beder brez kosti in brez kože	3,95	3,95	3,95

Če povprečno razmerje WA/RPA v petih kosih, kot se določi iz vrednosti iz točke 6.2, ne presega razmerja iz točke 6.4, se šteje, da so pregledani kosi perutnine ustrezni.

(1) Izračunano na osnovi kosa, brez absorpcije tuje vode. Za file brez kože in meso puranjih beder brez kosti je za vse načine hlajenja odstotek 2 %.

PRILOGA IX

PREGLED ABSORPCIJE VODE V PROIZVODNEM OBRATU

(Preskus v klavnicah)

Najmanj enkrat vsakih osem delovnih ur:

se naključno izbere 25 trupov z linije za evisceracijo, in sicer takoj po odstranitvi drobovine ter maščobe ter pred prvim pranjem.

Po potrebi se odreže vrat, koža vratu pa ostane na trupu.

Vsak trup se posebej označi. Vsak trup se stehta, zabeleži se njegova teža, zaokrožena do najbližjega grama.

Pregledane trupe se vrne na linijo za evisceracijo, da gredo skozi normalne postopke pranja, hlajenja, odcejanja itn.

Na koncu linije za odcejanje se označene trupe vzame iz linije, pri čemer se jih ne odceja več časa, kot je običajno za perutnino iz serije, iz katere je bil vzorec vzet.

Vzorec je sestavljen iz prvih 20 ponovno izbranih trupov. Ponovno se jih stehta. Njihova teža, zaokrožena do najbližjega grama, se zabeleži zraven teže prvega tehtanja. Test je neveljaven, če je ponovno izbranih manj kot 20 označenih trupov.

Z vzorčnih trupov se odstrani oznake in se jih pošlje skozi normalne postopke pakiranja.

Odstotek absorbirane vode se določi tako, da se skupno težo 20 pregledanih trupov pred pranjem odšteje od skupne teže istih trupov po pranju, hlajenju in odcejanju, razliko pa se deli z začetno težo in pomnoži s 100.

Namesto ročnega tehtanja, kot je opisano v točkah 1 do 8, se lahko uporabi avtomatsko tehtanje za določanje odstotka absorpcije vode za isto število trupov in v skladu z enakimi načeli, če je avtomatsko tehtanje za ta namen vnaprej odobreno s strani pristojnega organa.

10.

Rezultat ne sme presegati naslednjih odstotkov začetne teže trupa ali katere koli druge številke, ki omogoča skladnost z maksimalno skupno vsebnostjo tuje vode:

—	zračno hlajenje	:	0 %,
—	hlajenje s pršenjem	:	2 %,
—	hlajenje s potapljanjem	:	4,5 %.

PRILOGA X

NAVEDBE IZ ČLENA 16(6)

–	v bolgarščini	:	Съдържанието на вода превишава нормите на ЕО
–	v španščini	:	Contenido en agua superior al límite CE
–	v češčini	:	Obsah vody překračuje limit ES
–	v danščini	:	Vandindhold overstiger EF-Normen
–	v nemščini	:	Wassergehalt über dem EG-Höchstwert
–	v estonščini	:	Veesisaldus ületab EÜ normi
–	v grščini	:	Περιεκτικότητα σε νερό ανώτερη του ορίου ΕΚ
–	v angleščini	:	Water content exceeds EC limit
–	v francoščini	:	Teneur en eau supérieure à la limite CE
–	v italijanščini	:	Tenore d’acqua superiore al limite CE
–	v latvijščini	:	Ūdens saturs pārsniedz EK noteikto normu
–	v litovščini	:	Vandens kiekis viršija EB nustatytą ribą
–	v madžarščini	:	Víztartalom meghaladja az EK által előírt határértéket
–	v malteščini	:	Il-kontenut ta’ l-ilma superjuri għal-limitu KE
–	v nizozemščini	:	Watergehalte hoger dan het EG-maximum
–	v poljščini	:	Zawartość wody przekracza normę WE
–	v portugalščini	:	Teor de água superior ao limite CE
–	v romunščini	:	Conținutul de apă depășește limita CE
–	v slovaščini	:	Obsah vody presahuje limit ES
–	v slovenščini	:	Vsebnost vode presega ES omejitev
–	v finščini	:	Vesipitoisuus ylittää EY-normin
–	v švedščini	:	Vattenhalten överstiger den halt som är tillåten inom EG.

PRILOGA XI

SEZNAM NACIONALNIH REFERENČNIH LABORATORIJEV

Belgija

Instituut voor Landbouw- en Visserijonderzoek (ILVO)

Eenheid Technologie en Voeding

Productkwaliteit en voedselveiligheid

Brusselsesteenweg 370

B-9090 Melle

Bolgarija

Национален диагностичен научно-изследователски ветеринарно-медицински институт

(National Diagnostic Research Veterinary Medicine Institute)

бул. „Пенчо Славейков“ 15

(15, Pencho Slaveikov str.)

София–1606

(Sofia–1606)

Češka

Státní veterinární ústav Jihlava

Národní referenční laboratoř pro mikrobiologické,

chemické a senzorické analýzy masa a masných výrobků

Rantířovská 93

CZ-586 05 Jihlava

Danska

Fødevarestyrelsen

Fødevareregion Øst

Afdeling for Fødevarekemi

Søndervang 4

DK-4100 Ringsted

Nemčija

Bundesforschungsanstalt für Ernährung und Lebensmittel

Standort Kulmbach

E.C.-Baumann-Straße 20

D-95326 Kulmbach

Estonija

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium

Kreutzwaldi 30

EE-51006 Tartu

Irska

National Food Centre

Teagasc

Dunsinea

Castleknock

IE-Dublin 15

Grčija

Ministry of Rural Development & Food

Veterinary Laboratory of Larisa

7th km Larisa-Trikalοn st.

GR-411 10 Larisa

Španija

Laboratorio Arbitral Agroalimentario

Carretera de La Coruña, km 10,700

E-28023 Madrid

Francija

SCL Laboratoire de Lyon

10, avenue des Saules

BP 74

F-69922 Oullins

Italija

Ministero Politiche Agricole e Forestali

Ispettorato centrale per il controllo della qualità dei prodotti agroalimentari

Laboratorio di Modena

Via Jacopo Cavedone n. 29

I-41100 Modena

Ciper

Agricultural Laboratory

Department of Agriculture

Loukis Akritas Ave; 14

CY-Lefcosia (Nicosia)

Latvija

Pārtikas un veterinārā dienesta

Nacionālais diagnostikas centrs

Lejupes iela 3,

Rīga, LV-1076

Litva

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

Luksemburg

Laboratoire National de Santé

Rue du Laboratoire, 42

L-1911 Luxembourg

Madžarska

Országos Élelmiszervizsgáló Intézet

Budapest 94. Pf. 1740

Mester u. 81.

HU-1465

Malta

Malta National Laboratory

UB14, San Gwann Industrial Estate

San Gwann, SGN 09

Malta

Nizozemska

RIKILT — Instituut voor Voedselveiligheid

Bornsesteeg 45, gebouw 123

6708 AE Wageningen

Nederland

Avstrija

Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit GmbH

Institut für Lebensmitteluntersuchung Wien

Abteilung 6 — Fleisch und Fleischwaren

Spargelfeldstraße 191

A-1226 Wien

Poljska

Centralne Laboratorium Głównego Inspektoratu Jakości

Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych

ul. Reymonta 11/13

60-791 Poznań

Polska

Portugalska

Autoridade de Segurança Alimentar e Económica — ASAE

Laboratório Central da Qualidade Alimentar — LCQA

Av. Conde Valbom, 98

P-1050-070 Lisboa

Romunija

Institutul de Igienă și Sănătate Publică Veterinară

Str. Câmpul Moșilor, nr. 5, Sector 2

București

Slovenija

Univerza v Ljubljani

Veterinarska fakulteta

Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1115 Ljubljana

Slovaška

Štátny veterinárny a potravinový ústav

Botanická 15

842 52 Bratislava

Slovenská republika

Finska

Elintarviketurvallisuusvirasto Evira

Mustialankatu 3

FI-00710 Helsinki

Švedska

Livsmedelsverket

Box 622

S-75126 Uppsala

Združeno kraljestvo

Laboratory of the Government Chemist

Queens Road

Teddington

TW11 0LY

United Kingdom

PRILOGA XII

Naloge in organizacijska sestava strokovnega odbora za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu

Strokovni odbor iz člena 19 je pristojen za naslednje naloge:

(a)	oskrbovanje nacionalnih referenčnih laboratorijev z informacijami o analitskih metodah in komparativnih testiranjih glede vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(b)	koordiniranje uporabe metod iz točke (a) v nacionalnih referenčnih laboratorijih, z organiziranjem komparativnega testiranja in zlasti preverjanja strokovne usposobljenosti;

(c)	podpora nacionalnim referenčnim laboratorijem pri preverjanju strokovne usposobljenosti z zagotavljanjem znanstvene podpore za presojo statističnih podatkov in poročanje;

(d)	koordiniranje razvoja novih analitskih metod in obveščanje nacionalnih referenčnih laboratorijev o napredku na tem področju;

(e)	zagotavljanje znanstvene in tehnične pomoči Komisiji, zlasti kadar države članice medsebojno spodbijajo rezultate analiz.

Strokovni odbor iz člena 19 je organiziran na sledeči način:

Strokovni odbor za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu sestavljajo predstavniki Inštituta za referenčne materiale in meritve (IRMM) Skupnega raziskovalnega središča (JRC), Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja ter treh nacionalnih referenčnih laboratorijev. Predstavnik IRMM predseduje odboru in imenuje nacionalne referenčne laboratorije po načelu rotacije. Organ države članice, pristojen za izbrani nacionalni referenčni laboratorij, nato imenuje posamezne strokovnjake za preverjanje vsebnosti vode v živilih, ki bodo sodelovali v odboru. Z vsakoletno rotacijo se vsakič zamenja po en sodelujoči nacionalni referenčni laboratorij, da se zagotovi kontinuiteta v odboru. Stroške strokovnjakov držav članic in/ali nacionalnih referenčnih laboratorijev pri izvajanju njihovih nalog iz te priloge krijejo posamezne države članice.

Naloge nacionalnih referenčnih laboratorijev

Nacionalni referenčni laboratoriji, navedeni v Prilogi XI, so odgovorni za naslednje naloge:

(a)	koordiniranje dejavnosti nacionalnih laboratorijev, odgovornih za analize vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(b)	pomoč pristojnemu organu v državi članici pri organiziranju sistema za preverjanje vsebnosti vode v perutninskem mesu;

(c)	sodelovanje pri komparativnem testiranju (preverjanju usposobljenosti) med različnimi nacionalnimi laboratoriji iz točke (a);

(d)	zagotavljanje, da so informacije strokovnega odbora posredovane pristojnemu organu v zadevni državi članici in nacionalnim laboratorijem iz točke (a);

(e)	sodelovanje s strokovnim odborom in ob imenovanju v strokovni odbor priprava potrebnih preskusnih vzorcev, vključno s testiranjem homogenosti, ter organiziranje ustreznega prevoza.

PRILOGA XIII

Korelacijska tabela

Uredba (EGS) št. 1906/90	Uredba (EGS) št. 1538/91	Ta uredba
	Člen 1	Člen 1
	Člen 1a, uvodno besedilo	Člen 2, uvodno besedilo
Člen 2(2), (3) in (4)		Člen 2(a), (b) in (c)
Člen 2(8)		Člen 2(d)
	Člen 1a, prva in druga alinea	Člen 2(e) in (f)
	Člen 2	Člen 3(1) do (4)
Člen 4		Člen 3(5)
	Člen 3	Člen 4
	Člen 4	Člen 5(1)
Člen 5(1) do (4)		Člen 5(2) do (5)
Člen 6		Člen 5(6)
	Člen 5	Člen 6
	Člen 6(1), uvodni stavek	Člen 7(1), uvodni stavek
	Člen 6(1), prva do šesta alinea	Člen 7(1)(a) do (f)
	Člen 6(2), uvodno besedilo	Člen 7(2), uvodno besedilo
	Člen 6(2), prva do četrta alinea	Člen 7(2)(a) do (d)
	Člen 7(1)	Člen 8(1)
	Člen 7(3)	Člen 8(2)
	Člen 7(4)	Člen 8(3)
	Člen 7(5)	Člen 8(4)
	Člen 7(6)	Člen 8(5)
	Člen 8(1)	Člen 9(1)
	Člen 8(2)	Člen 9(2)
	Člen 8(3), uvodno besedilo	Člen 9(3), uvodno besedilo
	Člen 8(3), prva alinea	Člen 9(3)(a)
	Člen 8(3), druga alinea	Člen 9(3)(b)
	Člen 8(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 9(4), prvi pododstavek, uvodno besedilo
	Člen 8(4), prvi pododstavek, prva do tretja alinea	Člen 9(4), prvi pododstavek, točke (a) do (c)
	Člen 8(4), drugi pododstavek	Člen 9(4), drugi pododstavek
	Člen 8(5) do (12)	Člen 9(5) do (12)
	Člen 8(13), prvi pododstavek	—
	Člen 8(13), drugi pododstavek	Člen 9(13)
	Člen 9	Člen 10
	Člen 10	Člen 11
	Člen 11(1), uvodno besedilo	Člen 12(1), uvodno besedilo
	Člen 11(1), prva do četrta alinea	Člen 12(1)(a) do (d)
	Člen 11(2)	Člen 12(2)
	Člen 11(2a)	Člen 12(3)
	Člen 11(2b)	Člen 12(4)
	Člen 11(3), uvodno besedilo	Člen 12(5), uvodno besedilo
	Člen 11(3), prva do četrta alinea	Člen 12(5)(a) do (d)
	Člen 11(4)	Člen 12(6)
	Člen 12	Člen 13
	Člen 13	Člen 14
	Člen 14a(1) in (2)	Člen 15
	Člen 14a(3) do (5)	Člen 16(1) do (3)
	Člen 14a(5a)	Člen 16(4)
	Člen 14a(6)	Člen 16(5)
	Člen 14a(7), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 16(6), prvi pododstavek
	Člen 14a(7), prvi pododstavek, alinee	Priloga X
	Člen 14a(7), drugi in tretji pododstavek	Člen 16(6), drugi in tretji pododstavek
	Člen 14a(8) do (12)	Člen 17(1) do (5)
	Člen 14a(12a)	Člen 18(1)
	Člen 14a(13)	Člen 18(2)
	Člen 14a(14)	Člen 19
	Člen 14b(1)	Člen 20(1)
	Člen 14b(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 20(2), prvi pododstavek, uvodno besedilo
	Člen 14b(2), prvi pododstavek, prva do tretja alinea	Člen 20(2), prvi pododstavek, točke (a) do (c)
	Člen 14b(2), drugi pododstavek	Člen 20(2), drugi pododstavek
	Člen 14b(3) in (4)	Člen 20(3) in 4)
	Člen 15	—
	—	Člen 21
	—	Člen 22
	Priloga I	Priloga I
	Priloga Ia	Priloga II
	Priloga II	Priloga III
	Priloga III	Priloga IV
	Priloga IV	Priloga V
	Priloga V	Priloga VI
	Priloga VI	Priloga VII
	Priloga VIa	Priloga VIII
	Priloga VII	Priloga IX
	Priloga VIII	Priloga XI
	Priloga IX	Priloga XII
	—	Priloga XIII

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

17.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 157/98

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 23. maja 2008

o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov določenim mesnim izdelkom, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2168)

(Besedilo v danskem jeziku je edino verodostojno)

(2008/448/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95(6) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

I. DEJSTVA IN POSTOPEK

(1)

Z dopisom z dne 21. novembra 2007, ki ga je Komisija prejela dne 23. novembra 2007, je Stalno predstavništvo Kraljevine Danske pri Evropski uniji v skladu s členom 95(4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti obvestilo Komisijo o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov določenim mesnim izdelkom. Kraljevina Danska meni, da je treba te določbe ohraniti kljub sprejetju Direktive 2006/52/ES o spremembi Direktive 95/2/ES o aditivih za živila razen barvil in sladil in Direktive 94/35/ES o sladilih za uporabo v živilih (1) in ne namerava prenesti Direktive 2006/52/ES v nacionalno zakonodajo, če zadeva dodajanje nitritov mesnim izdelkom.

1. ZAKONODAJA SKUPNOSTI

1.1 ČLEN 95(4) IN (6) POGODBE ES

(2)

Člen 95(4) Pogodbe ES določa, da „če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo“.

(3)	Komisija v skladu s členom 95(6) Pogodbe ES v šestih mesecih po uradnih obvestilih odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

1.2 DIREKTIVA 2006/52/ES

(4)

Na podlagi splošnih določil Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (2), je odobritev aditivov za živila predmet upravičene tehnološke potrebe, njihove sprejemljivosti z vidika zdravja in njihove uporabe, ki ni zavajajoča za potrošnika.

(5)

Nitriti se v mesu in mesnih izdelkih uporabljajo že desetletja, med drugim, skupaj z drugimi dejavniki, za konzerviranje in mikrobiološko varnost mesnih izdelkov, zlasti soljenih mesnih izdelkov, in zavirajo, med drugim, množenje Clostridium botulinum, bakterije, ki povzroča življenjsko nevaren botulizem. Istočasno se priznava, da lahko prisotnost nitritov v mesnih izdelkih povzroča nastajanje nitrozaminov, za katere je bilo ugotovljeno, da so rakotvorni. Zato mora zakonodaja na tem področju na eni strani najti ravnotežje med tveganjem zaradi prisotnosti nitritov v mesnih izdelkih in zaščitnimi učinki nitritov pred razmnoževanjem bakterije, zlasti tiste, ki povzroča botulizem.

(6)

Direktiva 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (3), kakor je bila prvotno sprejeta, določa mejne vrednosti ostankov za nitrite in nitrate v različnih mesnih izdelkih, kot tudi „okvirnih dodanih količin“. Priloga I(3)(c) k Direktivi 2006/52/ES spreminja del C Priloge III k Direktivi 95/2/ES glede E 249 (kalijev nitrit) in E 250 (natrijev nitrit).

(7)

Nasprotno pa Direktiva 2006/52/ES praviloma zajema največje količine za E 249 kalijev nitrit in E 250 natrijev nitrit, ki so lahko dodane med proizvodnjo. Največja dovoljena količina je 150 mg/kg za mesne izdelke na splošno in 100 mg/kg za sterilizirane mesne izdelke. Za nekaj določenih soljenih mesnih izdelkov, ki jih tradicionalno izdelujejo v določenih državah članicah, je dovoljena količina 180 mg/kg.

(8)

Ta pristop upošteva mnenja Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1990 (4) in 1995 (5) ter Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) z dne 26. novembra 2003 (6), ki so ugotovila, da k inhibiciji delovanja C. botulinum prispeva dodana količina nitrita in ne količina ostanka, in priporočila zamenjavo „okvirnih dodanih količin“ z „največjimi dodanimi količinami“. Upošteva tudi sodbo Sodišča v zadevi C-3/00 Danska/Komisija v zvezi s prejšnjo zahtevo Danske v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES in v kateri je Sodišče razsodilo, ko je zavrnilo zahtevo Danske v zvezi z uporabo nitritov v mesnih izdelkih, da Komisija ni dovolj upoštevala mnenj Znanstvenega odbora za hrano iz let 1990 in 1995, ki sta izrazili dvom o primernosti količin nitritov, dovoljenih na podlagi Direktive 95/2/ES (7).

(9)

Z izjemo od splošnega pravila Direktiva 2006/52/ES vsebuje najvišje dovoljene vsebnosti ostanka za določene tradicionalne soljene mesne izdelke, ki jih izdelujejo na tradicionalne načine proizvodnje. Najvišje dovoljene vsebnosti ostanka so 50 mg/kg, 100 mg/kg in 175 mg/kg za različne skupine teh izdelkov, npr. 175 mg/kg za Wiltshire bacon, dry cured bacon in podobne izdelke ter 100 mg/kg za Wiltshire ham in podobne izdelke. V zvezi s temi izdelki so bile določene največje dovoljene vsebnosti ostanka, saj ni mogoče nadzorovati dodane količine soli, ki jo meso vsrka zaradi narave postopka izdelave, povezane s temi izdelki. Postopek izdelave teh posebnih izdelkov je opisan v Direktivi z namenom, da omogoči opredelitev „podobnih izdelkov“ in pojasni, kateri izdelki spadajo v različne najvišje vrednosti. Spodnja tabela zajema najvišje vrednosti, ki jih določa Direktiva 2006/52/ES (8):

Št. E	Ime	Živilo	Največja vsebnost, ki se jo lahko doda med proizvodnjo (izražena kot NaNO3)	Največja dovoljena vsebnost ostanka (izražena kot NaNO3)
E 249	Kalijev nitrit (x)	Mesni izdelki	150 mg/kg
E 250	Natrijev nitrit (x)	Sterilizirani mesni izdelki (Fo > 3,00) (y)	100 mg/kg
		Tradicionalni mesni izdelki, izdelani po postopku mokrega razsoljevanja (1):
		Wiltshire bacon (1.1)
		Entremeada, entrecosto, chispe, orelheira et cabeça (salgados)		175 mg/kg
		Toucinho fumado (1.2)
		in podobni izdelki
		Wiltshire ham (1.1);		100 mg/kg
		in podobni izdelki
		Rohschinken, nassgepökelt (1.6);		50 mg/kg
		in podobni izdelki
		Cured tongue (1.3)		50 mg/kg
		Tradicionalni mesni izdelki, izdelani po postopku suhega razsoljevanja (2):
		Dry cured bacon (2.1);		175 mg/kg
		in podobni izdelki
		Dry cured ham (2.1);		100 mg/kg
		Jamón curado, paleta curada, lomo embuchado y cecina (2.2);
		Presunto, presunto da pá in paio do lombo (2.3);
		in podobni izdelki
		Rohschinken, trockengepökelt (2.5);		50 mg/kg
		in podobni izdelki
		Drugi tradicionalni soljeni mesni izdelki (3):
		Vysočina	180 mg/kg
		Selský salám
		Turistický trvanlivý salám
		Poličan
		Herkules
		Lovecký salám
		Dunajská klobása
		Paprikáš (3.5);
		in podobni izdelki
		Rohschinken, trocken-/nassgepökelt (3.1);		50 mg/kg
		in podobni izdelki
		Jellied veal and brisket (3.2)

(10)

Kakor je priporočeno v ustreznih mnenjih Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, Direktiva 2006/52/ES temelji na določitvi najvišjih dodanih količin in odraža meje, ki so v teh strokovnih mnenjih navedene, z določitvijo dovoljene količine nitritov do 100 mg/kg v steriliziranih mesnih izdelkih in 150 mg/kg v drugih mesnih izdelkih. Glede na veliko število (soljenih) mesnih izdelkov in načinov proizvodnje znotraj Skupnosti je zakonodajalec Skupnosti menil, da ni mogoče določiti primerne ravni nitritov za vsak izdelek.

(11)

Odstopanja od pravila dodajanja najvišje dodane količine so omejena. Nanašajo se na določene izdelke, ki jih tradicionalno izdelujejo v določenih državah članicah in pri katerih ni mogoče nadzorovati dodane količine soli, ki jo vsrka meso zaradi narave postopka izdelave, povezanim s temi izdelki. Tradicionalni izdelki, na katere se to nanaša, so opredeljeni predvsem z opisom načina izdelave.

(12)	Države članice so morale Direktivo 2006/52/ES prenesti do 15. februarja 2008, da bi dovolile trgovanje z izdelki in njihovo uporabo v skladu s to Direktivo do 15. februarja 2008 ter prepovedale trgovanje z izdelki in uporabo tistih izdelkov, ki z njo niso v skladu, do 15. avgusta 2008.

2. URADNO OBVESTILO O NACIONALNIH PREDPISIH

(13)

Nacionalne določbe, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, so Odlok št. 22 z dne 11. januarja 2005 o aditivih za živila (Bekendtgørelse nr 22 af 11.1.2005 om tilsætningsstoffer til fødevarer) in danski pozitivni seznam dovoljenih aditivov za živila (Liste over tilladte tilsætningsstoffer til fødevarer, „Positivlisten“ ).

(14)

Odlok št. 22 vsebuje načelo, da se za dodajanje živilom pod določenimi pogoji ter določenimi cilji in omejitvami lahko uporabi samo aditive, ki so na pozitivnem seznamu (9). Nadalje določa, da se najvišje vrednosti, navedene na pozitivnem seznamu, nanašajo na najvišje količine dodatka, ki je lahko prisoten v živilu v obliki, v kakršni se prodaja, razen če je določeno drugače (10). Zaradi tega se lahko na danskem trgu prodajajo samo živila, ki so v skladu z zahtevami Odloka št. 22 in pozitivnega seznama. Pozitivni seznam, ki ga je sestavila uprava za veterino in prehrano na podlagi Odloka št. 22, navaja, katere dodatke se lahko uporabi za določena živila, in v kakšnih količinah. Objavljena različica se uporablja od 29. januarja 2005.

(15)

V zvezi z uporabo nitritov E 249 in E 250 v mesu in mesnih izdelkih danski pozitivni seznam določa izključno dodane količine in zajema naslednje najvišje vrednosti:

Živilo

Količina dodanega nitrita (mg/kg)

8.2.1.

Toplotno neobdelani mesni izdelki iz celih koščkov mesa, vključno z rezinami izdelkov (na splošno)

Slanina tipa Wiltshire in podobni izdelki, vključno s soljeno šunko

150

8.2.2.

Toplotno obdelani mesni izdelki iz celih koščkov mesa, vključno z rezinami izdelkov (na splošno)

Rullepølse (zvita mesna klobasa)

100

Trajno konzervirani ali delno konzervirani izdelki, slanina tipa Wiltshire in njeni kosi, vključno s soljeno šunko

150

8.3.1.

Toplotno neobdelani mesni izdelki iz mletih koščkov mesa, vključno z rezinami izdelkov (na splošno)

Fermentirane salame

100

Trajno konzervirani ali delno konzervirani toplotno obdelani mesni izdelki iz mletega mesa

150

8.3.2.

Toplotno obdelani mesni izdelki iz mletega mesa

Mesne kroglice in gosja pašteta (kødboller in leverpostej)

Trajno konzervirani ali delno konzervirani toplotno obdelani mesni izdelki iz mletega mesa

150

(16)

Zato se zdi, da meja 60 mg/kg (11) velja za večino vrst mesnih izdelkov, medtem ko sta ustrezni najvišji vrednosti Direktive 2006/52/ES 100 ali 150 mg/kg. Za določene klobase je na Danskem odobrena najvišja vrednost 100 mg/kg. Za določene konzervirane ali delno konzervirane mesne izdelke, vključno s „slanino tipa Wiltshire in njene kose“, je najvišja vrednost 150 mg/kg.

3. POSTOPEK

(17)

Komisija je 17. avgusta 2007 prejela prvo sporočilo Kraljevine Danske z dne 14. avgusta 2007, v katerem je Danska kritizirala različne vidike Direktive 2006/52/ES in obvestila Komisijo, da ne namerava prenesti Direktive 2006/52/ES v zvezi z nitriti in mesnimi izdelki. Vendar Danska ni sporočila nacionalnih določb, ki jih je želela obdržati. Komisija je s pismom z dne 13. novembra 2007 na to opozorila dansko vlado. S pismom z dne 21. novembra 2007, ki ga je Komisija prejela 23. novembra 2007, je Stalno predstavništvo Kraljevine Danske Komisijo obvestilo o ustreznih nacionalnih določbah. V dodatni korespondenci z dne 22. novembra 2007, ki jo je Komisija prejela 27. novembra 2007 in je vsebovala poročilo državnega inštituta za prehrano, je Danska utemeljila njeno uporabo.

(18)	Komisija je s pismom z dne 21. decembra 2007 potrdila, da je prejela obvestilo in da se je šestmesečno obdobje za preverjanje obvestila po členu 95(6) pričelo 24. novembra 2007, dan po tem, ko je bilo obvestilo prejeto.

(19)	Danska je s pismom z dne 31. marca 2008 predložila podatke o porabi mesnih izdelkov na Danskem.

(20)

S pismom z dne 31. januarja 2008 je Komisija seznanila druge države članice in države EFTE o obvestilu ter jim dala priložnost, da o zadevi podajo mnenje v roku 30 dni. Komisija je objavila tudi obvestilo v zvezi z uradnim obvestilom v Uradnem listu Evropske unije (12), da bi seznanila ostale zainteresirane strani z nacionalnimi določbami Danske kot tudi z razlogi za podporo zahtevi. Komisija je prejela mnenja iz Estonije, Francije, Madžarske in Norveške (13).

—	Estonija poudarja, da je zaradi omejevanja trgovine danske zakonodaje treba te omejitve znanstveno podkrepiti.

—

Francija poudarja, da so nitriti močan zaviralec širjenja določenih bakterij, vključno s Clostridium botulinum, in so zato bistvenega pomena pri preprečevanju zastrupitve s hrano ter da pri mesnih izdelkih ni nobene druge možnosti. Po njenem mnenju Direktiva 2006/52/ES temelji na mnenju EFSE z dne 26. novembra 2003 in čim bolj omejuje koncentracijo nitrozaminov ter obenem zagotavlja mikrobiološko varnost. Po priporočilu EFSE uravnava dodane količine. Na najvišje dovoljene vsebnosti ostanka se nanaša samo kot na izjemo in samo tam, kjer ni bilo mogoče določiti najvišjih dodanih količin. Novo analizo bi bilo treba izvesti takrat, ko bodo na voljo rezultati raziskav v državah članicah o uporabi dodatkov za živila na podlagi novih pravil.

—

Madžarska, medtem ko podpira zmanjšanje izpostavljenosti nitritom in nitrozaminom z vsemi mogočimi sredstvi, poudarja potrebo po ureditvi primernih ravni nitritov za celotno EU, vključno s tradicionalnimi soljenimi izdelki, ki se lahko razlikujejo od danskih in kjer je višja raven nitritov upravičena. Dvomi o trditvi Danske, da bi lahko prenos Direktive 2006/52 vodil k 2,3 do 2,4-kratnem povečanju nitritov na Danskem, ob upoštevanju dejstva, da so proizvajalci obvezani k uporabi manjše količine od najvišje dovoljene, če lahko zagotovijo zahtevano mikrobiološko varnost. Evropska kultura bi bila osiromašena, če bi morali tradicionalni soljeni mesni izdelki izginiti s tržišča.

—

Norveška meni, da je Danski ukrep utemeljen na podlagi pomembnih potreb iz člena 30. Po njenem mnenju je ukrep namenjen zagotavljanju visoke ravne varovanja zdravja, ki temelji na strokovnosti in ni sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine. Trdi, da je ovira za delovanje notranjega trga, ustvarjena zaradi tega, potrebna in sorazmerna. Norveška se strinja z Dansko, da v zvezi z nitriti v mesnih izdelkih Direktiva 2006/52/ES strokovnega nasveta ne odraža popolnoma in ne zagotavlja uporabe najnižje ravni nitritov, potrebne za dosego želenega učinka, ter uporabe vsebnosti ostanka v zvezi s številnimi mesnimi izdelki.

4. ZAHTEVA NA EFSO

(21)

S pismom z dne 10. marca 2008 je Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov zahteval od EFSE, da zagotovi strokovno mnenje o veljavnosti prejšnjih mnenj Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1990 in 1995 ter EFSE iz leta 2003 ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila Danska. V svojem odgovoru z dne 28. marca 2008 je EFSA ugotovila, da so mnenja Znanstvenega odbora za hrano in EFSE ob upoštevanju informacij, ki jih je priskrbela Danska, še vedno veljavna.

(22)

V zvezi z učinki nitritov/nitratov na mikrobiološko varnost mesnih izdelkov se EFSA sklicuje na mnenje svojega Znanstvenega odbora za biološka tveganja z dne 26. novembra 2003. V tem mnenju je bilo navedeno, da k varnosti mesnih izdelkov prispevajo različni dejavniki (postopek obdelave, sol/koncentracija, aktivnost vode itd.) in da je dodana količina nitritov pomembna za mikrobiološko varnost, zaradi česar je potrebno nadzorovati dodane količine (namesto količine ostanka). EFSA se sklicuje tudi na dejstvo, da se je njen Znanstven odbor za biološka tveganja strinjal z mnenjem Znanstvenega odbora za prehrano, da je 50–100 mg dodanega nitrita na kg mesa dovolj za večino izdelkov in da je pri ostalih izdelkih, posebej tistih z nižjo vsebnostjo soli in podaljšanim rokom uporabnosti, za zaviranje rasti C. botulinum treba dodajati 50–150 mg/kg nitrita.

II. OCENA

1. DOPUSTNOST

(23)	V skladu s členom 95(4) in (6) Pogodbe ES lahko država članica po sprejetju usklajevalnega ukrepa ohrani nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, če te nacionalne določbe posreduje Komisiji in če Komisija odobri uporabo.

(24)	Dansko obvestilo se nanaša na nacionalne določbe, ki izhajajo iz Priloge I(3)(c) k Direktivi 2006/52/ES, ki spreminja del C Priloge III k Direktivi 95/2/ES v zvezi z E 249 in E 250. Trenutna danska določila so v času sprejetja Direktive 2006/52/ES že obstajala.

(25)

Odlok št. 22 in danski pozitivni seznam vsebujeta strožje predpise v zvezi z uporabo nitritov v mesu in mesnih izdelkih kot Direktiva 2006/52/ES, saj določata nižje najvišje dodane količine za več vrst izdelkov (v več primerih 60 mg/kg) in v nasprotju z Direktivo 2006/52/ES ne dovoljujeta dajanje v promet določenih tradicionalnih mesnih izdelkov na osnovi največjih dovoljenih vsebnosti ostanka.

(26)

V skladu s členom 95(4) je bilo obvestilo dopolnjeno z opisom razlogov, povezanih z eno ali več pomembnimi potrebami iz člena 30 ali z varstvom okolja ali delovnega okolja, v tem primeru z varovanjem zdravja in življenja ljudi. Dansko stališče je podrobneje razloženo v poročilu Danskega inštituta za prehrano z dne 30. oktobra 2007, ki je bilo predloženo 27. novembra 2007, kot tudi v drugih dokumentih, navedenih v točkah 17 in 19.

(27)	Komisija v skladu z navedenim meni, da je zahteva, ki jo je Danska predložila, da bi pridobila dovoljenje za ohranjanje nacionalnih določb o rabi nitritov v mesu in mesnih izdelkih, dopustna v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES.

2. VSEBINSKA PRESOJA

(28)	V skladu s členom 95(4) in prvim pododstavkom člena 95(6) Pogodbe ES mora Komisija zagotoviti, ali so izpolnjene vse zahteve iz navedenega člena, ki državi članici omogočajo ohraniti njene nacionalne določbe, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa Skupnosti.

(29)

Komisija mora zlasti oceniti, ali so nacionalne določbe utemeljene na podlagi pomembnih potreb iz člena 30 Pogodbe ES oziroma ali so povezane z varstvom okolja ali delovnega okolja ter ne presegajo potrebnega, da se doseže zastavljeni legitimni cilj. Poleg tega mora Komisija v skladu s členom 95(6), kadar meni, da nacionalne določbe izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve, preveriti, ali so nacionalne določbe sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(30)

Treba je opozoriti, da mora Komisija v okviru časovnega roka iz člena 95(6) Pogodbe ES pri proučevanju, ali so priglašeni nacionalni ukrepi na podlagi člena 95(4) utemeljeni, upoštevati „razloge“, ki jih je predložila država članica, ki je poslala uradno obvestilo. To pomeni, da mora v skladu z določbami Pogodbe ES država članica, ki je predložila zahtevo in želi nacionalne ukrepe ohraniti, dokazati, da so ti utemeljeni. Ob upoštevanju postopkovnega okvira, ki ga določa člen 95(4) in (6) Pogodbe ES, vključno zlasti s strogim rokom za sprejetje odločbe, bi se Komisija morala omejiti na proučitev ustreznosti elementov, ki jih ob vlogi zahteve predložijo države članice, ne da bi ji bilo treba sami iskati možne utemeljitve.

(31)	Če pa Komisija razpolaga z informacijami, v luči katerih bi bilo treba usklajevalni ukrep Skupnosti, od katerega predložene nacionalne določbe odstopajo, pregledati, lahko take informacije upošteva pri ocenjevanju priglašenih nacionalnih določb.

2.1 STALIŠČE DANSKE

(32)

Kraljevina Danska trdi, da njena zakonodaja zagotavlja višjo raven varovanja zdravja in življenja s tem, ko je znižala najvišje dodane količine E 249 (kalijev nitrit) in E 250 (natrijev nitrit), navedene v Direktivi 2006/52/ES, in ne dovoljuje dajanja v promet tradicionalnih mesnih izdelkov, za katere ni mogoče določiti dodanih količin. Danska meni, da so danske določbe popolnoma skladne s priporočiloma Znanstvenega odbora za hrano iz let 1990 in 1995, kot tudi z mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 26. novembra 2003, saj ne vsebujejo nobenih izjem načela določanja najvišjih „dodanih vrednosti“ v nasprotju z vrednostmi ostankov in določajo bolj raznolike najvišje vrednosti v zvezi z določenimi skupinami mesnih izdelkov.

(33)

Danska priznava, da je v določenih pogledih Direktiva 2006/52/ES v skladu s strokovnimi priporočili Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, zlasti kjer v nasprotju s prvotno različico Direktive 2006/52/ES zagotavlja „najvišje dodane količine“ namesto količin ostankov in „okvirne dodane količine“. Kritizira pa izjeme tega načela, zaradi česar so številni tradicionalno proizvedeni mesni izdelki še vedno uravnavani z vidika količine ostankov, kar smatra kot nevarno za zdravje ljudi. Poudarja, da je koncentracija ostanka nitrita zelo nezanesljiv označevalec dodanega nitrita in se sklicuje na raziskave, ki so pokazale, da lahko količine ostanka celo prikrijejo zelo veliko količino dodanega nitrita, kar vodi do nepredvidljivo visokega tvorjenja N-nitrozo spojin.

(34)

Danska prav tako poudarja, da so nitrozamini, katerih tvorba je odvisna od prisotnosti nitrita v mesnih izdelkih, genotoksični in kancerogeni, zaradi česar bi morala biti uporaba nitritov dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne. Danska meni, da so s stališča zdravja največje dodane količine iz Direktive 2006/52/ES previsoke in da tehnološka potreba za te vrednosti ni bila zapisana. Trdi, da je ob upoštevanju nasveta znanstvenih organov Komisije rast Clostridium botulinum mogoče zavirati z omejitvijo 50–150 mg/kg in določitvijo meja za kategorije mesnih izdelkov glede na znanstveno utemeljene potrebe.

(35)

Ker približno 90 % porabe soljenih mesnih izdelkov na Danskem sestavljajo izdelki, za katere velja največja dodana količina nitrita 60 mg/kg, Danska poudarja, da bi prenos Direktive in uveljavitev splošne meje 150 mg/kg za vse soljene mesne izdelke vodil k 2,3–2,4-kratnemu povečanju zaužitja nitritov na Danskem, kar bi lahko pomenilo ustrezno povečanje zaužitja nitrozaminov.

(36)

Danska poudarja, da so se njena pravila kljub temu, da določajo nižje ravni nitritov, ki se lahko dodajajo, v veljavi že več let, izkazala kot zadostna za preprečevanje botulizma. Danska vlada poudarja, da zaradi teh pravil nikoli ni bilo težav s konzerviranjem teh izdelkov in da ima Danska v primerjavi z ostalimi državami članicami zelo nizko stopnjo primerov zastrupitve zaradi klobas. Trdi, da ima manj primerov botulizma kot večina držav članic. Glede na Evropski bilten o nalezljivih boleznih, Eurosurveillance, iz januarja 1999, ki je posebna izdaja o botulizmu v Evropi, je botulizem na Danskem zelo redek. Danski institut za nadzorovanje zdravja, Institut Statens Serum, na svoji spletni strani trdi, da se je po letu 1980 med danskim prebivalstvom pojavilo le pet primerov botulizma, noben pa ni bil povezan z zaužitjem mesnih izdelkov.

(37)	Poleg tega Danska vztraja, da njene določbe o nitritih ne delujejo kot ovira za trgovino, pri čemer se sklicuje na številke, ki kažejo, da se uvažajo mesni izdelki iz drugih držav članic in se je ta uvoz v zadnjih letih celo povečal.

(38)	Če povzamemo, Danska meni, da je zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi, ki izvira iz izpostavljenosti nitrozaminov, z zahtevami, večjimi od tistih v Direktivi 2006/52/ES, ki bi ga dosegla z nadaljevanjem izvajanja svoje zakonodaje, zakonito.

2.2 OCENA DANSKEGA STALIŠČA

2.2.1 Utemeljenost na podlagi pomembnih potreb iz člena 30

(39)

Danska zakonodaja želi doseči višjo raven varovanja zdravja in življenja ljudi v zvezi z izpostavljenostjo nitritom in morebitnim nastajanjem nitrozaminov v mesnih izdelkih z navedenimi nižjimi najvišjimi dodanimi količinami nitritov pri številnih mesnih izdelkih in s tem, ko ne dovoli dajanja v promet izdelkov, za katere se lahko določijo samo največje dovoljene vsebnosti ostanka.

(40)

Pri ocenjevanju, ali je danska zakonodaja v resnici primerna in potrebna za dosego tega cilja, je treba upoštevati številne dejavnike. Predvsem je treba uravnotežiti dve vrsti zdravstvenih tveganj, in sicer prisotnost nitrozaminov v mesnih izdelkih na eni in mikrobiološke varnosti mesnih izdelkov na drugi strani. Slednji vidik je več kot le tehnološka potreba, sam po sebi je tudi zelo pomembno zdravstveno vprašanje. Medtem ko je treba ravni nitritov v mesnih izdelkih omejiti, nižje vsebnosti nitritov v mesu ne pomenijo tudi večjega varovanja človeškega življenja. Najprimernejša raven nitritov je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih priznavata ustrezna mnenja Znanstvenega odbora za hrano in EFSE, npr. dodajanja soli, vlage, pH, roka uporabnosti izdelka, higiene, nadzora temperature in itd.

(41)	Komisija glede na vse navedene ugotovitve in tiste iz točk 9 in 10 meni, da Direktiva 2006/52/ES načeloma predstavlja zadosten odziv na izziv usklajevanja dveh nasprotujočih si tveganj za zdravje z upoštevanjem raznolikosti mesnih izdelkov v Skupnosti.

(42)

Po drugi strani pa mora Komisija oceniti posebne odločitve, ki jih je sprejel danski zakonodajalec, in izkušnje, pridobljene na podlagi teh pravil, ki so v veljavi daljše obdobje. S podatki o pojavnosti zastrupitve s hrano in zlasti botulizma je Danska dokazala, da je s svojo zakonodajo doslej dosegla zadovoljive rezultate. Podatki kažejo, da najvišje določene ravni v danski zakonodaji zadoščajo za zagotavljanje mikrobiološke varnosti mesnih izdelkov, ki jih na Danskem trenutno izdelujejo, ter za postopke izdelave, ki so tam trenutno v uporabi.

(43)

Komisija ugotavlja, da je danska zakonodaja usklajena z ustreznimi strokovnimi mnenji strokovnih organov Komisije. Temelji na uravnavanju najvišjih dodanih vrednosti in upošteva meje dodanih količin nitritov, ki jih ta mnenja navajajo, tj. 50–150 mg/kg. Istočasno je Danska v primerjavi z Direktivo določila bolj specifične dodane količine za določene skupine mesnih izdelkov ob upoštevanju mesnih izdelkov in načinov proizvodnje, ki na Danskem prevladujejo.

(44)

Poleg tega je treba na podlagi informacij, ki jih je priskrbela Danska, upoštevati, da je večina mesnih izdelkov, ki jih zaužije dansko prebivalstvo, približno 90 %, v skupini mesnih izdelkov z dovoljeno vsebnostjo 60 mg/kg, ki bi jih nadomestila meja 100 ali 150 mg/kg. Ker danski proizvajalci podobno kot proizvajalci v drugih državah ne bi bili obvezani dvigniti količine nitritov, ki jo trenutno dodajajo svojim izdelkom, na najvišje meje iz Direktive 2006/52/ES, je malo verjetno, da bi dejanska izpostavljenost danskega prebivalstva nitritom v mesnih izdelkih narasla, kot je navedeno v danskem zahtevku, torej za 2,3–2,4-krat. Vendar pa povišanja dejanske izpostavljenosti danskega prebivalstva ni mogoče izključiti.

(45)	Na podlagi informacij, ki so trenutno na voljo, Komisija meni, da lahko zahtevo po vzdrževanju strožjih meril, kot so navedene v Direktivi 2006/52/ES začasno odobri zaradi varovanja javnega zdravja na Danskem.

2.2.2 Odsotnost kakršne koli samovoljne diskriminacije, kakršnega koli prikritega omejevanja trgovine med državami članicami in kakršne koli ovire za delovanje notranjega trga

2.2.2.1 Odsotnost samovoljne diskriminacije

(46)	Na podlagi člena 95(6) mora Komisija preveriti, ali so predlagani ukrepi sredstvo samovoljne diskriminacije. Da ne pride do kakršne koli diskriminacije, se v skladu s sodno prakso Sodišča podobne situacije ne smejo obravnavati na različne načine, različne situacije pa ne na isti način.

(47)	Danska nacionalna pravila veljajo tako za domače izdelke kot izdelke, proizvedene v drugih državah članicah. Ob odsotnosti kakršnih koli dokazov o nasprotnem, lahko zaključimo, da nacionalne določbe niso sredstvo samovoljne diskriminacije.

2.2.2.2 Odsotnost prikritega omejevanja trgovine

(48)

Nacionalni ukrepi, ki uporabo proizvodov omejujejo v večji meri kot Direktiva Skupnosti, bi navadno predstavljali oviro trgovanju, če se ne pričakuje, da bodo proizvodi, ki so zakonito dani v promet in se uporabljajo v preostalem delu Skupnosti, kot rezultat prepovedi uporabe dani v promet v zadevni državi članici. Predpogoji iz člena 95(6) so namenjeni preprečevanju, da bi se omejitve, ki temeljijo na merilih iz člena 95(4) in (5), uporabljale v neprimerne namene in bi s tem prevzele vlogo ekonomskih ukrepov, namenjenih oviranju uvoza proizvodov iz drugih držav članic, torej bi postale sredstvo posredne zaščite nacionalne proizvodnje.

(49)

Ker danska pravila uvajajo strožje standarde pri dodajanju nitritov mesnim izdelkom tudi na podlagi izvajalcev v drugih državah članicah v drugače usklajenem območju, lahko pride do prikritega omejevanja trgovanja ali ovire za delovanje notranjega trga. Priznava se, da je treba člen 95(6) brati na način, da se ne sme odobriti samo nacionalnih ukrepov, ki tvorijo nesorazmerno oviro notranjemu trgu. S tem v zvezi je Danska predložila podatke, ki kažejo, da uvoz mesnih izdelkov iz drugih držav članic ni prenehal kljub njeni zakonodaji in se je v zadnjih letih še povečal.

(50)	Ob odsotnosti kakršnih koli dokazov, da nacionalne določbe v resnici predstavljajo ukrep z namenom zaščite nacionalne proizvodnje, se lahko sklepa, da te določbe ne predstavljajo prikritega omejevanja trgovanja med državami članicami.

2.2.2.3 Odsotnost ovir za delovanje notranjega trga

(51)

Tega pogoja ni mogoče razlagati kot izključitev odobritev katerega koli nacionalnega ukrepa, ki bi lahko vplival na vzpostavitev notranjega trga. Dejansko vsak nacionalni ukrep, ki odstopa od usklajevalnega ukrepa za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, v osnovi predstavlja ukrep, ki bo verjetno vplival na notranji trg. Da se ohrani uporabnost postopka iz člena 95 Pogodbe ES, je posledično treba v okviru člena 95(6) pojem ovire delovanju notranjega trga razumeti v povezavi z zastavljenim ciljem kot nesorazmeren učinek.

(52)

Glede na prednosti za zdravje, ki jih je navedla danska vlada v zvezi z zmanjšanjem izpostavljenosti nitritom v mesnih izdelkih, in dejstvo, da na podlagi trenutnih podatkov to na trgovanje ne vpliva oziroma vpliva le v omejenem obsegu, Komisija meni, da lahko pravila, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo, začasno ohranijo na podlagi varstva zdravja in življenja ljudi, ob upoštevanju dejstva, da niso nesorazmerna in zato ne predstavljajo ovire za delovanje notranjega trga v smislu člena 95(6) ES.

(53)	Komisija ob upoštevanju te analize meni, da je pogoj o odsotnosti ovir za delovanje notranjega trga izpolnjen.

2.2.3 Časovna omejitev

(54)	Zgornji sklepi temeljijo na trenutno razpoložljivih informacijah in zlasti na podatkih, ki kažejo, da Danska nadzoruje botulizem kljub nižjim najvišjim mejam nitritov, dodanih določenim mesnim izdelkom, ob tem pa ni motila trgovanja na nesorazmeren način.

(55)	Drugi pomemben dejavnik je odstotek porabe mesnih izdelkov na Danskem, v zvezi s katero bi lahko uvedba Direktive 2006/52/ES vodila do povečane izpostavljenosti danskega prebivalstva nitritom in s tem nitrozaminom.

(56)	Ker ni mogoče dovolj zagotovo predvideti, da se ti dejavniki sčasoma ne bodo bistveno spremenili, se Komisiji zdi primerno, da stanje na podlagi posodobljenih informacij ponovno oceni najpozneje v dveh letih.

(57)	Dvoletno obdobje bo danski vladi omogočilo, da vloži prenovljeno zahtevo in predloži nadaljnje informacije v zvezi s tem, da izvajanje ravni, ki jih določa Direktiva 2006/52/ES, ne dosega zahtevane ravni zaščite in bi vodilo k nesprejemljivemu tveganju za zdravje ljudi.

(58)

Za predložitev takšnih podatkov bo morala Danska nadzorovati situacijo, zlasti v povezavi z nadzorom botulizma in deleža mesnih izdelkov z mejno vrednostjo 60 mg/kg v splošni ravni uživanja mesnih izdelkov na Danskem, vključno z drugimi dejavniki tveganja pri zadevnih prehrambenih navadah, kot tudi uvoženih mesnih izdelkov iz drugih držav članic.

(59)	V prenovljeni zahtevi bi morala Danska zagotoviti tudi popolno utemeljitev za nadaljnje vzdrževanje svoje zakonodaje.

(60)	Istočasno bo dvoletno obdobje Komisiji omogočilo, da preveri in analizira prenos Direktive 2006/52/ES v državah članicah, ter ponovno pregleda Direktivo 2006/52/ES v skladu s členom 95(7) Pogodbe ES, vključno z nadaljnjimi posvetovanji z državami članicami in EFSO.

(61)

Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da lahko nacionalne določbe v obsegu, opredeljenem zgoraj, odobri za omejeno obdobje. Odobritev se določi za takšno obdobje, da lahko zbere in natančno oceni potrebne informacije. Komisija meni, da obdobje dveh let od datuma te odločbe v ta namen zadošča. Odločba bo takrat prenehala veljati.

(62)	Danska mora druge določbe iz Direktive 2006/52/ES prenesti v nacionalno zakonodajo.

III. ZAKLJUČEK

Komisija ob upoštevanju zgoraj navedenega in mnenj držav članic o uradnem obvestilu, ki ga je poslala Danska, meni, da zahtevo Danske z dne 23. novembra 2007 za ohranitev nacionalnih določb o dodajanju nitritov, ki so strožje kot v Direktivi 2006/52/ES, lahko odobri za dve leti od datuma sprejetja te odločbe, in sicer do tedaj, ko danske oblasti dokažejo, da bi meje, navedene v Direktivi 2006/52/ES, vodile v nesprejemljivo tveganje za zdravje danskih državljanov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nacionalne določbe o dodajanju nitritov mesu in mesnim izdelkom, ki so navedene v Odloku št. 22 z dne 11. januarja 2005 o aditivih za živila (Bekendtgørelse nr 22 af 11.1.2005 om tilsætningsstoffer til fødevarer) in danski pozitivni seznam dovoljenih aditivov za živila (Liste over tilladte tilsætningsstoffer til fødevarer, „Positivlisten“), o katerih je Kraljevina Danska v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES Komisijo obvestila s pismom z dne 21. novembra 2007, se odobrijo.

Člen 2

Ta odločba preneha veljati 23. maja 2010.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Dansko.

V Bruslju, 23. maja 2008

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 204, 26.7.2006, str. 10.

(2) UL L 40, 11.2.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3) UL L 61, 18.3.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/52/ES (UL L 204, 26.7.2006, str. 10).

(4) Mnenje o nitratih in nitritih, izraženo 19. oktobra 1990, Evropska komisija – Poročila Znanstvenega odbora za prehrano (šestindvajseta serija), str. 21.

(5) Mnenje o nitratih in nitritih, izraženo 22. septembra 1995, Evropska komisija – Poročila Znanstvenega odbora za prehrano (osemintrideseta serija), str. 1.

(6) Mnenje Znanstvenega odbora za biološka tveganja na zahtevo Komisije v zvezi z učinki nitritov/nitratov na mikrobiološko varnost mesnih izdelkov, Bilten EFSA (2003) 14, 1–34.

(7) Sodba z dne 20. marca 2003, zlasti točke 109–115.

(8) Direktiva 2006/52/ES, kot je bila spremenjena s popravkom (UL L 078, 17.3.2007, str. 32).

(9) Glej § 13 Odloka št. 22 „Uporaba dodatkov za živila“.

(10) Glej § 20 Odloka št. 22.

(11) Za kødboller in leverpostej je uporaba nitritov prepovedana v skladu z Odločbo 292/97/ES.

(12) UL C 30, 2.2.2008, str. 5.

(13) Poleg tega je Komisija 1. maja 2008 prejela mnenje iz Irske, tj. izven časovne omejitve, ki jo je postavila Komisija.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 157

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 51 17. junij 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 538/2008 z dne 29. maja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1386/2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika	1
		Uredba Komisije (ES) št. 539/2008 z dne 16. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 540/2008 z dne 16. junija 2008 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti, in sicer v zvezi z obrazci	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 541/2008 z dne 16. junija 2008 o sprejetju določenih ribolovnih kvot za leto 2008 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto	23
	*	Uredba Komisije (ES) št. 542/2008 z dne 16. junija 2008 o spremembi prilog I in II k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora v zvezi s ciflutrinom in lektinom, pridobljenima iz navadnega fižola (Phaseolus vulgaris) ( 1 )	43
	*	Uredba Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso	46
	*	Uredba Komisije (ES) št. 544/2008 z dne 13. junija 2008 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v vodah ES v conah IIa in IV ter v vodah ES in mednarodnih vodah v coni VI s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije	88
		Uredba Komisije (ES) št. 545/2008 z dne 16. junija 2008 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1109/2007, za tržno leto 2007/2008	90
		Uredba Komisije (ES) št. 546/2008 z dne 16. junija 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2008 v okviru tarifne kvote za nekatere mesne proizvode s poreklom iz Švice, odprte z Uredbo (ES) št. 1399/2007	92
		Uredba Komisije (ES) št. 547/2008 z dne 16. junija 2008 izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 1382/2007	93
		Uredba Komisije (ES) št. 548/2008 z dne 16. junija 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 812/2007	94
		Uredba Komisije (ES) št. 549/2008 z dne 16. junija 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2008 v okviru tarifne kvote za prašičje meso, odprte z Uredbo (ES) št. 979/2007	95
		Uredba Komisije (ES) št. 550/2008 z dne 16. junija 2008 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, predloženih v prvih sedmih dneh meseca junija 2008 v okviru tarifnih kvot za prašičje meso, odprtih z Uredbo (ES) št. 806/2007	96

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupni ukrep Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008 o nadaljnjem prispevku Evropske unije k postopku reševanja spora v Gruziji/Južni Osetiji	110

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Inšpekcijski organ	O	Podatek o inšpekcijskem pregledu: ime inšpekcijskega organa ali nadomestnega organa, ki ga imenuje organ
Datum	O	Podatek o inšpekcijskem pregledu: datum priprave poročila
Pristanišče inšpekcijskega pregleda	O	Podatki o dejavnosti plovila: kraj, kjer je bilo plovilo pregledano: pristanišče in tričrkovna oznaka ISO države, npr. ‚St Johns/CAN‘
Ime plovila	O	Podatek o registraciji plovila: ime plovila

Podatkovni element	O/N	Kategorija; opredelitev
Datum začetka plovbe	O	Podatki o dejavnosti plovila: datum začetka tega ribolovnega potovanja
Št. plovbe plovila	N	Podatki o dejavnosti plovila: številka ribolovnega potovanja v tekočem letu
Datum vstopa v območje upravljanja	O	Podatki o dejavnosti plovila: datum vstopa plovila v območje upravljanja za to ribolovno potovanje
Datum izstopa iz območja upravljanja	O	Podatki o dejavnosti plovila: datum izstopa plovila iz območja upravljanja za to ribolovno potovanje
Druga obiskana območja	N	Podatki o dejavnosti plovila: drugo območje, kjer je plovilo ribarilo na tem ribolovnem potovanju
Datum zaključka plovbe	O	Podatki o dejavnosti plovila: datum zaključka tega ribolovnega potovanja

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2008/448/ES
*	Odločba Komisije z dne 23. maja 2008 o nacionalnih določbah o dodajanju nitritov določenim mesnim izdelkom, o katerih je Danska poslala uradno obvestilo (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2168)	98
	2008/449/ES
*	Odločba Komisije z dne 10. junija 2008 o spremembi Odločbe 2008/155/ES glede nekaterih skupin za zbiranje in skupin za proizvodnjo zarodkov v Avstraliji, Kanadi in Združenih državah Amerike (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2466) ( 1 )	108

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	44,6
	MK	36,7
	TR	59,3
	ZZ	46,9
0707 00 05	JO	151,2
	TR	119,3
	ZZ	135,3
0709 90 70	TR	103,9
0709 90 70	ZZ	103,9
0805 50 10	AR	123,7
	EG	150,8
	US	132,6
	ZA	121,6
	ZZ	132,2
0808 10 80	AR	101,4
	BR	84,3
	CL	92,5
	CN	92,5
	MK	63,0
	NZ	111,5
	US	104,5
	UY	84,0
	ZA	82,9
	ZZ	90,7
0809 10 00	IL	124,0
	TR	230,0
	ZZ	177,0
0809 20 95	TR	401,5
	US	429,2
	ZZ	415,4
0809 30 10 , 0809 30 90	EG	182,1
	US	239,8
	ZZ	211,0
0809 40 05	IL	190,0
	TR	223,9
	ZZ	207,0

1. LETNO PREVERJANJE	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
2. LETNO PREVERJANJE	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
3. LETNO PREVERJANJE	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
4. LETNO PREVERJANJE	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …

VMESNO PREVERJANJE (izvesti med datumoma druge in tretje obletnice)	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
DODATNO PREVERJANJE (*6)	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
DODATNO PREVERJANJE (*6)	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …
DODATNO PREVERJANJE (*6)	Podpis: … (podpis pooblaščenega uradnika) Kraj: … Datum: …

Farmakološko aktivna(-e) snov(-i)	Ostanek označevalca	Živalske vrste	MVO	Ciljna tkiva	Druge določbe
„ciflutrin	ciflutrin (vsota izomerov)	govedo, koze	10 μg/kg	mišičevje
			50 μg/kg	maščevje
			10 μg/kg	jetra
			10 μg/kg	ledvice
			20 μg/kg	mleko	Treba je upoštevati dodatne določbe iz Direktive 94/29/ES.“

Št.	11/T&Q
Država članica	Španija
Stalež	GHL/2A-C46
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	vode ES v conah IIa in IV ter vode ES in mednarodne vode v coni VI
Datum	12.5.2008

(EUR)
Oznaka KN	Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda	Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	19,90	6,35
1701 11 90 (1)	19,90	12,02
1701 12 10 (1)	19,90	6,16
1701 12 90 (1)	19,90	11,50
1701 91 00 (2)	23,80	13,75
1701 99 10 (2)	23,80	8,81
1701 99 90 (2)	23,80	8,81
1702 90 95 (3)	0,24	0,40

Št. skupine	Zapored. št.	Koeficient dodelitve za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene za podobdobje med 1.7.2008-30.9.2008 (%)	Nezahtevane količine, ki se jih doda v podobdobje med 1. januarjem in 1.10.2008-31.12.2008 (kg)
G2	09.4038	85,853052	—
G3	09.4039	(2)	738 000
G4	09.4071	(1)	750 500
G5	09.4072	(1)	1 540 250
G6	09.4073	(1)	3 766 750
G7	09.4074	(2)	1 119 750