13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/3

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2007/2008, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1109/2007 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 512/2008 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/5

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 12. junija 2008, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/8

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1060/2007 z dne 14. septembra 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 11. junija 2008, je treba sprejeti odločitev, da se za navedeni delni javni razpis ne izbere nobena ponudba.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/9

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (2), določa količine navadnega tuna, ki jih lahko v letu 2008 ulovijo ribiška plovila Skupnosti v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 446/2008 z dne 22. maja 2008 o spremembi nekaterih kvot za navadnega tuna v letu 2008 po členu 21(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (3), spreminja količino navadnega tuna, ki ga lahko ribiška plovila Skupnosti ulovijo v letu 2008 v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju.

(3)

Uredba Sveta (ES) št. 1559/2007 z dne 17. decembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju in spremembah Uredbe (ES) št. 520/2007 (4) zahteva od držav članic, da obvestijo Komisijo o individualnih kvotah, dodeljenih njihovim plovilom dolžine prek 24 metrov.

(4)

Skupna ribiška politika je zasnovana tako, da s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov na podlagi previdnostnega pristopa zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja.

(5)

Če v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 2371/2002 obstaja dokaz o resni grožnji ohranjevanju živih vodnih virov, Komisija lahko odloči o nujnih ukrepih, ki trajajo največ šest mesecev.

(6)

Podatki, ki jih ima Komisija, in informacije, ki so jih pridobili inšpektorji Komisije med svojimi misijami v zadevnih državah članicah, kažejo, da se bo štelo, da so ribolovne priložnosti za navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju, dodeljene ribiškim plovilom z zapornimi plavaricami, ki plujejo pod zastavami Grčije, Francije, Italije, Cipra in Malte ali so v navedenih državah registrirana, izčrpane 16. junija 2008 in da se bo štelo, da so ribolovne priložnosti za enak stalež, dodeljen plovilom z zapornimi plavaricami, ki plujejo pod zastavo Španije ali so v navedeni državi registrirana, izčrpane 23. junija 2008.

(7)

Znanstveni odbor Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT – International Commission for the Conservation of Atlantic Tunas) je ocenil presežno zmogljivost flot za glavni dejavnik, ki bi lahko povzročil izčrpanje staleža navadnega tuna v Vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Presežna zmogljivost flote pomeni veliko tveganje za ribolov nad dopustno ravnijo. Poleg tega je zmogljivost dnevnega ulova enega samega plovila z zaporno plavarico tako velika, da so dopustne ravni ulova dosežene ali presežene zelo hitro. V takih razmerah bi vsak prelov s tako floto pomenil resno grožnjo za ohranitev staleža navadnega tuna.

(8)

Komisija je pozorno spremljala, kako države članice upoštevajo vse zahteve zadevnih predpisov Skupnosti med ribolovno kampanjo za navadnega tuna za leto 2008. Podatki, ki jih ima Komisija, ter informacije, ki so jih pridobili inšpektorji Komisije, kažejo, da zadevne države članice niso zagotovile popolnega upoštevanja zahtev iz Uredbe Sveta (ES) št. 1559/2007.

(9)

Zato je treba, da Komisija s 16. junijem 2008 prepove ribolov na navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju z zapornimi plavaricami na plovilih, ki plujejo pod zastavami Grčije, Francije, Italije, Cipra in Malte, ali so v navedenih državah registrirana, in s 23. junijem 2008 ribolov na navadnega tuna v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju z zapornimi plavaricami na plovilih, ki plujejo pod zastavo Španije ali so v navedeni državi registrirana.

(10)

Da bi okrepili učinkovitost teh ukrepov, katerih namen je preprečiti resno grožnjo za ohranitev staleža navadnega tuna, bi bilo treba nosilcem dejavnosti iz Skupnosti tudi prepovedati, da bi sprejemali iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje in pretovarjanje navadnega tuna, ujetega z zapornimi plavaricami v Atlantskem oceanu vzhodno od zemljepisne dolžine 45 ° Z in v Sredozemskem morju –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/11

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/13

(1)

Stopnje nadomestil, ki se od 30. maja 2008 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 478/2008 (2).

(2)

Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 478/2008 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/15

(1)

Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji, je bil podpisan v imenu Evropske skupnosti in držav članic dne 18. februarja 2008 v skladu s Sklepom Sveta št. 2008/273/ES (2).

(2)

Do njegovega začetka veljavnosti se Protokol začasno uporablja od dneva pristopa.

(3)

Zato bi bilo treba skleniti Protokol –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/17

(1)

Odločba 2004/162/ES Franciji dovoljuje, da določi oprostitve ali zmanjšanja pristaniških pristojbin za izdelke iz njene Priloge, ki se proizvajajo lokalno v francoskih čezmorskih departmajih. Najvišja dovoljena razlika v obdavčitvi glede na zadevni izdelek in čezmorski departma znaša 10, 20 ali 30 odstotnih točk.

(2)

Navedena odločba predvideva dopolnitev seznamov izdelkov, ki so navedeni v njeni Prilogi, zaradi novih proizvodenj v francoskih čezmorskih departmajih, ter sprejetje nujnih ukrepov, če je lokalna proizvodnja ogrožena z določenimi komercialnimi praksami.

(3)

Francoski organi so Komisiji predložili prošnjo, da se seznami izdelkov, ki so upravičeni do različnih davčnih stopenj pristaniških pristojbin, posodobijo, in sicer tako, da se vanje dodajo novi izdelki. Prošnja francoskih organov je bila preučena za vsakega od zadevnih izdelkov glede na pogoje, določene z Odločbo 2004/162/ES. Ti novi izdelki izhajajo iz proizvodnih aktivnosti, ki so se v Francoski Gvajani pojavile šele po predložitvi prošnje francoskih organov z dne 14. marca 2003, na podlagi katere je bila sprejeta Odločba 2004/162/ES. Zato teh izdelkov ni bilo mogoče vključiti na sezname izdelkov iz Priloge k navedeni odločbi. S tem je izpolnjen eden od alternativnih pogojev iz člena 3 navedene odločbe.

(4)

Zato bi bilo treba proučiti izgubo konkurenčnosti teh novih izdelkov v primerjavi z uvoženimi izdelki zaradi višjih stroškov, nastalih pri proizvodnji teh izdelkov v (pogosto zelo majhnih) podjetjih, ki izvajajo proizvodne dejavnosti v Francoski Gvajani. Višji stroški so zlasti posledica oddaljenosti, težavnega podnebja in majhnosti lokalnega trga. Oddaljenost povzroča visoke stroške prevoza in zaradi dobavnih rokov sili podjetja, da imajo na voljo večje količine zalog surovin in rezervnih delov za popravilo strojev, ki se uporabljajo pri proizvodnji. Podobno so zaradi majhnosti lokalnega trga proizvodne zmogljivosti pogosto preveč obsežne v primerjavi s proizvedenimi količinami. Francoski organi so ovrednotili izgubo konkurenčnosti za vsako kategorijo izdelkov, proizvedenih na lokalni ravni, na podlagi dejavnikov, ki ustrezajo vsaki od teh kategorij.

(5)

Oktobra 2003 je bilo ustanovljeno novo podjetje, ki je začelo s proizvodnjo jogurtov in drugih mlečnih izdelkov, kot je skuta (tarifna številka 0403, ki vključuje tarifni podštevilki 0403 10 in 0403 90, v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Kljub temu je bila ob vložitvi prvotne prošnje, torej pred začetkom proizvodne dejavnosti, predvidena samo proizvodnja jogurtov (tarifna številka 0403 10 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Pokazalo se je, da dejavnost, ki jo izvaja podjetje, vključuje tudi izdelke iz tarifne številke 0403 90. Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena zadevnih izdelkov, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifno številko 0403 90 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(6)

Septembra leta 2005 je neko podjetje začelo z dejavnostjo praženja surove kave. Vzporedno z njo se vzpostavlja kmetijska dejavnost za pridelavo surove kave – dejavnost, ki naj bi podjetje za praženje surove kave oskrbovala s surovino. Ti dejavnosti naj bi skupaj omogočili, da se delno zadovolji povpraševanje po kavi v Francoski Gvajani. Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena pražene kave, proizvedene na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene uvožene pražene kave. Za nadomestitev izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano praženo kavo (tarifna številka 0901 21 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi) vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(7)

Neko podjetje je na začetku leta 2006 začelo s proizvodnjo čokolade in izdelkov iz kakava (tarifne številke 1801, 1802, 1803, 1805 in 1806 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Vzporedno z njo se vzpostavlja kmetijska dejavnost za pridelavo kakava. Ti dejavnosti naj bi skupaj omogočili, da se delno zadovolji povpraševanje po čokoladi v Francoski Gvajani. Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena čokolade in izdelkov iz kakava, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev izgube konkurenčnosti lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifne številke 1801, 1802, 1803, 1805 in 1806 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(8)

Septembra 2005 je bilo ustanovljeno neko podjetje, ki je razvilo proizvodnjo koščkov narezane manioke, narezanih banan in praženih arašidov (tarifni številki 2008 11 in 2008 99 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena zadevnih izdelkov, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifni številki 2008 11 in 2008 99 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(9)

Neka pivovarna, ustanovljena leta 2006, je leta 2007 začela s proizvodnjo piva (tarifna številka 2203 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena piva, proizvedenega na lokalni ravni, za več kot 30 % višja od cene piva, ki se uvaža od drugod. Za nadomestitev navedene izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifno številko 2203 vključiti v del C Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 30 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(10)

Neko podjetje iz Francoske Gvajane je leta 2005 začelo opravljati dejavnost, ki vključuje predelavo ostankov riževih lupin za uporabo pri proizvodnji izdelka, podobnega šoti (gorivo, stelja). Ta dejavnost ne bi bila rentabilna, če za šoto, proizvedeno zunaj Francoske Gvajane (tarifna številka 2703 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi), v Francoski Gvajani ne bi veljala razlika v obdavčitvi. Čeprav je po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, to izdelek proizveden iz kmetijskih odpadkov, so stroški predelave takšni, da ne more konkurirati šoti, uvoženi v Francosko Gvajano, četudi se upoštevajo stroški prevoza, pri tem ko se šota v Evropi proizvaja industrijsko. Poleg tega v Francoski Gvajani ni lokalne proizvodnje šote. Proizvodni stroški tega izdelka so znatno višji od proizvodnih stroškov šote zaradi izjemne majhnosti podjetja iz Francoske Gvajane, ki je izdelek razvilo (šest zaposlenih), in skoraj obrtne narave te dejavnosti. Tudi če se upoštevajo stroški prevoza za šoto, uvoženo iz Evrope, je lastna cena izdelka, proizvedenega iz riževih lupin, še vedno za več kot 20 % višja od cene šote. Brez posebnih ukrepov gospodarska dejavnost, ki jo izvaja to podjetje iz Francoske Gvajane, torej ne bi bila rentabilna, zato bi bilo treba ponovno vzpostaviti njeno konkurenčnost. Za nadomestitev navedene izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje, ki konkurira šoti, bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifno številko 2703 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev. Čeprav je omejena na šoto, bo ta razlika omogočila ohranitev dejavnosti v zvezi s proizvodnjo novega lokalnega goriva, ki bo obdavčeno s stopnjo, ki bi veljala za šoto, proizvedeno na lokalni ravni, če bi takšna proizvodnja obstajala.

(11)

Neko podjetje iz Francoske Gvajane je leta 2005 začelo s proizvodnjo žimnic iz penastih materialov in izdelkov iz polistirena (tarifni številki 3921 11 in 9404 21 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena zadevnih izdelkov, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev navedene izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifni številki 3921 11 in 9404 21 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(12)

Neko podjetje iz Francoske Gvajane je leta 2005 začelo s proizvodnjo pršnih kadi iz plastičnih mas (tarifna številka 3922 10 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je lastna cena pršnih kadi, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev navedene izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifno številko 3922 10 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev.

(13)

Neko podjetje iz Francoske Gvajane je leta 2007 začelo s proizvodnjo bakrenih žlebov in žlebov iz cinka (tarifne številke 7411, 7412, 7419 91, 7907 00 10 in 7907 00 90 v skladu z uvrstitvijo po Skupni carinski tarifni nomenklaturi). Po podatkih, ki so jih posredovali francoski organi, je cena zadevnih izdelkov, proizvedenih na lokalni ravni, za več kot 20 % višja od cene podobnih izdelkov, ki se uvažajo od drugod. Za nadomestitev navedene izgube konkurenčnosti nove lokalne proizvodnje bi bilo treba v zvezi s Francosko Gvajano tarifne številke 7411, 7412, 7419 91, 7907 00 10 in 7907 00 90 vključiti v del B Priloge k Odločbi 2004/162/ES, v kateri je seznam lokalnih izdelkov, upravičenih do razlike v obdavčitvi v višini 20 odstotnih točk v primerjavi z izdelki, ki ne izvirajo iz francoskih čezmorskih departmajev –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/20

(1)

Z dopisom z dne 22. julija 2005, evidentiranem pri Komisiji 26. julija 2005 pod številko A/6948, je Združeno kraljestvo Komisiji priglasilo shemo za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje iz recikliranih vlaken na podlagi akcijskega programa za odpadke in vire (program WRAP). Priglasitev je bila evidentirana pod številko N 364/05. Z dopisom z dne 9. septembra 2005, evidentiranem pod številko D/56952, je Komisija zaprosila za dodatne informacije. Združeno kraljestvo je odgovorilo z dopisom z dne 28. oktobra 2005, evidentiranim 7. novembra 2005 pod številko A/38954.

(2)

Komisija se je 7. decembra 2005 odločila, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. Združeno kraljestvo je 24. januarja 2006 poslalo svoje pripombe kot odgovor na odločitev o sprožitvi postopka. Komisija je 10. in 14. februarja 2006 prejela pripombe, ki sta jih poslala M-Real, proizvajalec recikliranega papirja za tiskanje in pisanje s proizvodnimi zmogljivostmi v Združenem kraljestvu, in Konfederacija papirne industrije (v nadaljnjem besedilu „konfederacija KPI“), združenje papirne industrije v Združenem kraljestvu. Združeno kraljestvo je na pripombe tretjih strank odgovorilo 3. maja 2006. Komisija je 19. marca 2007 Združeno kraljestvo zaprosila za dodatne informacije. Združeno kraljestvo je odgovorilo 11. maja 2007. 14. julija 2007 so se organi Združenega kraljestva sestali s predstavniki Komisije. Združeno kraljestvo je predložilo dodatne informacije 21. avgusta 2007 ter 10. in 14. septembra 2007.

(3)

WRAP je podjetje, ki ga je ustanovila vlada Združenega kraljestva v partnerstvu z drugimi delničarji za spodbujanje trajnostnega ravnanja z odpadki, natančneje za pospeševanje učinkovitih trgov za reciklirane materiale in izdelke. Njegov osrednji cilj je omogočati učinkovitejše delovanje recikliranih trgov s spodbujanjem povpraševanja po recikliranih materialih in izdelkih, s čimer bi izboljšali ekonomijo zbiranja. Čeprav WRAP dopolnjuje delo vlade in izvaja vladne politike, ima obliko zasebnega podjetja. Med delničarji podjetja WRAP je več predstavnikov panog, ki jih zanima ravnanje z odpadki, med drugim Konfederacija papirne industrije in Pooblaščeni inštitut za ravnanje z odpadki, dobrodelne organizacije, kot je Wastewatch, ter predstavniki britanske vlade in drugih vlad na nižji ravni, na katere so bile prenesene pristojnosti.

(4)

Cilj priglašene sheme je povečati zbiranje papirja za tiskanje in pisanje v pisarnah in podjetjih ter njegovo recikliranje s povečanjem zmogljivosti za recikliranje na podlagi obveznosti, da je treba zbrati več odpadnega papirja. Po predvidevanjih Združenega kraljestva naj bi povečane zmogljivosti za recikliranje v povezavi z zakonsko obveznostjo prejemnikov pomoči, da uporabijo na novo zbrane dodatne količine odpadnega papirja, privedle do neto povečanja dodatnih količin zbranega odpadnega papirja za tiskanje in pisanje. V opredelitvi papirja za tiskanje in pisanje, ki jo uporabljajo organi Združenega kraljestva, so zajete naslednje vrste brezlesnega papirja: papir za tiskane publikacije, fotokopirni papir/papir za tiskalnike in papir za revije. Združeno kraljestvo je iz javnega razpisa izključilo druge vrste brezlesnega papirja, kot so tissue papir in vse vrste lesnih papirjev. Trenutno se večina papirja, porabljenega v podjetjih in pisarnah, ne zbira in ne razvršča za recikliranje predvsem zaradi tehničnih težav, nizkih stroškov za odlagališče in spremenljivosti cen. Statistični podatki Konfederacije papirne industrije za leto 2006 kažejo, da se v Združenem kraljestvu zbere približno 10 % odpadnega papirja za tiskanje in pisanje (2).

(5)

Za uresničitev ciljev namerava WRAP ponuditi proizvajalcem papirja nepovratna sredstva za povečanje zmogljivosti za predelavo papirja za tiskanje in pisanje, pri čemer bi kot surovino uporabljali predvsem odpadni papir iz pisarn in podjetij. Proračun za ta ukrep znaša od 6 do 20 milijonov GBP (približno od 8,6 do 28,6 milijona EUR). V proračun bo zajeto obdobje do 31. marca 2011. Pomoč naj bi predvidoma prejelo od dva do deset proizvajalcev papirja. Pomoč se financira iz splošnega proračuna Ministrstva za okolje, hrano in kmetijske zadeve (DEFRA).

(6)

Priglašena pomoč naj bi se dodelila na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka po zgledu postopkov javnih naročil ES. Pomembni so predvsem naslednji pogoji.

(7)

Izbrani bodo tisti ponudniki, ki zbirajo papir predvsem iz pisarn in podjetij, ta papir pa je odpadni papir za tiskanje in pisanje. Skladno s tem bo v razpisni dokumentaciji navedeno, da „morajo biti med viri surovin najmanj naslednji viri in v tem prednostnem vrstnem redu:

Poleg tega mora biti najmanj 50 % uporabljenega odpadnega papirja iz pisarn in podjetij in podobno najmanj 50 % uporabljenega odpadnega papirja iz novih zbiranj surovin, ki niso bile prej zbrane za recikliranje.

(8)

Zaradi prednostnega obravnavanja odpadnega papirja iz pisarn ali podjetij v primerjavi z drugimi viri v razpisu organi Združenega kraljestva pričakujejo, da najverjetneje ponudba, v kateri bo delež odpadnega papirja iz gospodinjstev ali obstoječih zbiranj večji kot delež brezlesnega odpadnega papirja za tiskanje in pisanje iz pisarn in/ali podjetij, ne bo uspešna.

(9)

Medtem ko bo končna intenzivnost pomoči, dodeljene vsakemu upravičencu, odvisna od razpisa, je največja intenzivnost za velika podjetja 30 % ter za mala in srednje velika podjetja 40 %. Ti stopnji se lahko povečata za 5 %, če ima upravičenec sedež v regiji prejemnici pomoči iz člena 87(3)(c), ali 10 %, če ima upravičenec sedež v regiji prejemnici pomoči iz člena 87(3)(a).

(10)

Če celotna naložba ne bi bila izvedena brez pomoči in če bi njen del ali celotna naložba presegla zadnje stanje tehničnega razvoja, bi Združeno kraljestvo uporabilo ustrezno primerjavo. Upravičeni stroški se bodo izračunali brez upoštevanja koristi od morebitnih povečanj zmogljivosti, prihrankov pri stroških, ustvarjenih v prvih petih letih življenjske dobe naložbe, in dodatne pomožne proizvodnje v tem petletnem obdobju.

(11)

Če se bo pomoč nanašala na primer na naložbo v nov obrat za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje, bodo v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja, v nadaljevanju „okoljske smernice“ (3), upravičene stroške sestavljali stroški naložbe v nov obrat, znižani za stroške primerljivega konvencionalnega obrata za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje. Če pa se bo projekt nanašal samo na dodatno enoto za odstranjevanje tiskarske barve poleg že obstoječih takšnih enot ali če bo namenjen izgradnji novih konvencionalnih proizvodnih zmogljivosti, pri čemer se sklene, da se doda dodatna enota za odstranjevanje tiskarske barve, da se izpolnijo merila sheme, bodo dodatni stroški naložbe, potrebni za izpolnitev okoljskih ciljev, preprosto stroški teh dodatnih enot za odstranjevanje tiskarske barve.

(12)

Organi Združenega kraljestva so se zavezali, da bodo Komisiji vsako leto poslali poročilo. To poročilo bo za vsakega prejemnika vsebovalo opis primerjave, na podlagi katere se od upravičenih stroškov odštejejo stroški tehnično primerljive referenčne naložbe, ki ne daje enake stopnje varstva okolja, v skladu z načelom iz točke 37 okoljskih smernic.

(13)

Združeno kraljestvo bo subvencioniralo naložbe v proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje iz odpadnega brezlesnega papirja za tiskanje in pisanje samo, če bo naložba presegala zadnje stanje tehničnega razvoja. To pomeni, da bi morali projekti v svojih objektih in postopkih vključevati nove tehnologije, katerih preskus ali prikaz bosta pomagala pri odstranjevanju največje tehnične ovire za recikliranje papirja za tiskanje in pisanje, in sicer odstranitve tiskarske barve z brezlesnega odpadnega papirja. Visoko učinkovit postopek odstranjevanja tiskarske barve je bistven, saj uporabniki papirja za tiskanje in pisanje zahtevajo za tiskanje svetel, čist in bel papir. Združeno kraljestvo je navedlo, da se na pisarniški papir tiska po naslednjih postopkih tiskanja:

Postopki tiskanja na pisarniški papir (4)

(14)

Med temi postopki tiskanja, katerih število hitro narašča, je zelo veliko takšnih, pri katerih trenutno ni mogoče odstraniti tiskarske barve učinkovito in do okolja prijazno (5). Med te barve spadajo predvsem barve na vodni osnovi, vključno z vsemi barvami za brizgalno tiskanje, večina barv v trdnem stanju za tonerje in vse barve za tonerje v tekočem stanju prve generacije. Poleg tega se barve, ki vsebujejo delce velikosti od 10 μm do 100 μm, načeloma lahko odstranijo, vendar pa se učinkovitost tega postopka zelo zmanjšuje proti spodnjemu in zgornjemu koncu tega spektra (6). Nedavna raziskava je pokazala, da že 10 % črne tiskarske barve za brizgalno tiskanje na pigmentni osnovi v zmesi predelanega papirja tako zmanjša možnost odstranitve barve iz celotne zmesi, da ta ni več primerna za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje (7).

(15)

Sedanji proizvajalci papirja iz odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, kot je M-Real, so odvisni od specializiranih nišnih virov odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, kot so komercialni tiskalniki, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo dosledne kakovosti, saj uporabljajo tiskarske barve, ki jih je večinoma precej lahko odstraniti. Mešanica odpadnega papirja iz pisarn, h kateri je usmerjen javni razpis, bo vsebovala precejšen delež barve za brizgalne tiskalnike in črnila za tonerje, ki povzročajo nerešene tehnološke težave pri odstranjevanju tiskarske barve (8).

(16)

Poleg popolnoma tehničnih vidikov bo moral vsak uspešen ponudnik tudi dokazati, da namerava uporabljati tehnologijo in/ali postopke, ki presegajo tehnologijo, ki je že razvita in se uporablja, tj. je „poslovno donosna in zato običajna praksa“.

(17)

Organi Združenega kraljestva so se v skladu s točko 76 okoljskih smernic zavezali, da bodo Komisijo obvestili o vseh posameznih primerih pomoči za naložbe, odobrene na podlagi te sheme, pri katerih bodo upravičeni stroški presegali 25 milijonov EUR in bo pomoč presegala bruto ekvivalent subvencije 5 milijonov EUR, in da takšne pomoči ne bodo dodelili, dokler je ne odobri Komisija.

(18)

Organi Združenega kraljestva so se zavezali, da bodo shemo prilagodili novim okoljskim smernicam, ko bodo začele veljati, in da bodo Komisijo obvestili o ustreznih ukrepih, sprejetih za prilagoditev sheme.

(19)

Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi postopka iz člena 88(2) Pogodbe ES izrazila naslednje dvome o združljivosti sheme.

(20)

Komisija je imela pomisleke glede utemeljitve, ki so jo uporabili organi Združenega kraljestva, in sicer da trenutno majhna uporaba recikliranega materiala v proizvodnji papirja za tiskanje in pisanje v Skupnosti zadostuje za ugotovitev, da proizvodnja papirja za tiskanje in pisanje, pri kateri se uporabljajo reciklirana vlakna, presega sedanje „zadnje stanje tehničnega razvoja“ v Skupnosti.

(21)

Komisija je imela pomisleke, da je treba v Združenem kraljestvu za večje povpraševanje po zbiranju odpadnega papirja povečati zmogljivosti v proizvodnji papirja.

(22)

Komisija je imela pomisleke, da je bil cilj ukrepa čim bolj povečati koristi za okolje, saj bi se odpadni papir za tiskanje in pisanje lahko uporabil za proizvodnjo številnih drugih izdelkov.

(23)

Komisija je imela pomisleke glede metode izračuna upravičenih stroškov, ki jo je predlagalo Združeno kraljestvo. Metoda, ki so jo sprva predlagali organi Združenega kraljestva, je temeljila na predpostavki, da če trg ne bo sprožil želje po zadevni naložbi, bodo ustrezni upravičeni stroški vsi stroški naložb. Zato naj se stroški referenčne naložbe, ki ustvarja enake zmogljivosti, vendar ne zagotavlja enakih koristi za okolje, ne bi odšteli. Po mnenju Komisije bi bil izračun stroškov, pri katerem se ne bi upoštevala takšna referenčna naložba, nesorazmeren in ne bi bil v skladu s točko 37 okoljskih smernic.

(24)

Poleg tega je Komisija imela pomisleke tudi glede tega, da je ukrep, ki ga je predlagalo Združeno kraljestvo, instrument z najmanj izkrivljajočim učinkom za obravnavanje zadevne težave.

(25)

Po mnenju proizvajalca M-Real in konfederacije KPI shema, ki jo je predlagalo Združeno kraljestvo, presega najnovejši tehnični razvoj, vendar pa tega nista podrobno opredelila. Konfederacija KPI je zagovarjala tudi koristi ukrepa za okolje in trdila, da shema predvidoma ne bo povzročila izkrivljanja konkurence.

(26)

Po začetku postopka se je Združeno kraljestvo dodatno obvezalo glede izvajanja priglašene sheme (glej oddelek 2) ter zagotovilo dodatne informacije in utemeljitve za odpravo pomislekov, ki jih je imela Komisija na začetku. Združeno kraljestvo je zagotovilo znanstvene in statistične podatke o najnovejšem tehničnem razvoju na področju recikliranja papirja za tiskanje in pisanje.

(27)

Glede koristi za okolje je Združeno kraljestvo menilo, da je uporaba odpadnega papirja za tiskanje in pisanje za proizvodnjo novega papirja za tiskanje in pisanje učinkovitejša od njegove uporabe za tissue papir ali gorivo za proizvodnjo energije. Poleg tega sedanja infrastruktura in uporaba odpadnega papirja za tiskanje in pisanje ne bosta zadoščali za porabo količin odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, ki se ustvarjajo zdaj. Predvidoma se bo ta težava v prihodnje še povečala, saj se poraba odpadnega papirja za tiskanje in pisanje povečuje, posledično pa se povečuje tudi proizvedena količina odpadnega papirja za tiskanje in pisanje. Zato bi po mnenju Združenega kraljestva oblikovanje novih uporab odpadnega papirja za tiskanje in pisanje zmanjšalo količino odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, ki se odvaža na odlagališča ali izkoristi za manj učinkovito uporabo odpadkov, na primer za gorivo.

(28)

Po mnenju Združenega kraljestva so razlogi za bistveno neuspešnost trga v pomanjkanju trajnostne uporabe za vse večji presežek odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, in prav zato je predlagalo to shemo. Neposredno spodbujanje povečanja zmogljivosti za recikliranje je zato najboljši način za odpravo neuspešnosti trga in dosego koristi za okolje.

(29)

Na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če vpliva na trgovino med državami članicami“.

(30)

V tem primeru se bo ukrep financiral s sredstvi, ki jih bo dodelila država na podlagi programa WRAP. Pomoč se bo dodelila posameznim upravičencem. Konkurenčni postopki izbiranja lahko zagotovijo omejitev zneska subvencije na minimum, vendar ukrepu ne odvzamejo značaja pomoči. Ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, saj bi lahko pokril velik del stroškov naložbe, kar bi prejemniku omogočilo zaračunavanje nižje cene za papir za tiskanje in pisanje, ki ga proizvaja. Ukrep bo vplival na trg novega papirja, pa tudi na trg odpadnega papirja, ki je dragoceno blago, po katerem povprašuje papirna industrija. Ukrep bo verjetno vplival na trgovino med državami članicami, saj se z novim in odpadnim papirjem trguje na mednarodni ravni. Združeno kraljestvo velik del papirja za svojo uporabo uvozi, predvsem iz drugih držav članic, samo pa je med največjimi izvozniki odpadnega papirja (9).

(31)

Zato shema izpolnjuje pogoje za državno pomoč na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

(32)

Združeno kraljestvo je s priglasitvijo te sheme Komisiji izpolnilo obveznost iz člena 88(3) Pogodbe ES.

(33)

Čeprav je namen dodeljene pomoči varstvo okolja, ta ne spada v področje uporabe okoljskih smernic. Točka 29 smernic o državni pomoči za varstvo okolja se ne uporablja za pomoč za naložbe v zmogljivosti za recikliranje papirja, čeprav to povečuje stopnjo recikliranja papirja za tiskanje in pisanje. Ta točka se uporablja za pomoč, ki spodbuja prejemnike, naj zmanjšajo svoje onesnaževanje. Ne uporablja se za pomoč, ki spodbuja prejemnike, naj zmanjšajo onesnaževanje, ki izhaja iz dejavnosti drugih podjetij. Smernice o državni pomoči za varstvo okolja temeljijo na splošnem načelu „onesnaževalec plača“, in vsakršna razlaga smernic mora biti dosledno v skladu s tem osnovnim načelom. To razlago potrjuje točka 18(b) smernic o državni pomoči za varstvo okolja, v skladu s katero je pomoč „lahko tudi spodbuda podjetjem, naj izboljšajo standarde ali še naprej vlagajo v zmanjševanje onesnaževanja, ki ga povzročajo njihovi obrati“, in kot tako jo je Komisija uporabila v drugih primerih naložb v povečanje zmogljivosti za recikliranje papirja.

(34)

Shema lahko poveča zmogljivosti za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje, kar bi vodilo k povečanju količin odpadnega papirja, ki bi se le delno recikliral. Vsekakor bi samo del odpadnega papirja, uporabljenega za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje, pomenil papir, ki bi ga prodal vsak prejemnik pomoči sam. Zato po mnenju Komisije ni verjetno, da bi povečanje stopnje recikliranja papirja zmanjšalo onesnaževanje samih prejemnikov. Verjetneje je, da bi koristi za okolje lahko izhajale iz posrednih učinkov na ponudbo in povpraševanje po odpadnem papirju, ki vplivata na vse uporabnike in ponudnike zadevnega odpadnega papirja, ne samo na prejemnike pomoči.

(35)

Drugačna razlaga smernic bi lahko imela za posledico, da bi države članice subvencionirale velike naložbe z veliko intenzivnostjo v vseh tistih sektorjih, v katerih bi se rabljeni proizvodi lahko uporabili kot material za proizvodnjo ali v katerih je takšna uporaba splošna praksa. S tako razlago bi lahko predpise obšli tudi tako, da se pomoč ne bi dodelila onesnaževalcem, ki jim v skladu z zakonodajo Skupnosti ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti za onesnaževanje drugega podjetja, temveč podjetjem, ki prevzemajo odgovornost za onesnaževanje.

(36)

Vendar pa je, kot je razloženo pozneje, mogoče, da je del ali več delov izbranih projektov za naložbe upravičenih do okoljske pomoči iz drugih razlogov.

(37)

Združeno kraljestvo ni predložilo nobenih informacij, na podlagi katerih bi se shema lahko odobrila v skladu s Smernicami o nacionalni regionalni pomoči za 2007–2013 (10).

(38)

Čeprav je bila shema dopolnjena z regionalnimi bonusi za stopnje pomoči iz okoljskih smernic, je bila priglašena izključno kot okoljska pomoč. Zato je Komisija upoštevala regionalne bonuse sheme za stopnje pomoči, vendar ne more sprejeti mnenja, da je shema kot taka združljiva s smernicami o nacionalni regionalni pomoči. V zvezi z regionalno pomočjo pa bi bila mogoča tudi drugačna analiza, če bi Komisija ocenjevala posamezne priglasitve in prejela informacije o upravičencih.

(39)

Po mnenju Komisije drugi predpisi, ki temeljijo na členu 87(3)(c), niso primerni niti se za to shemo ne uporabljajo druge izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES.

(40)

Ker okoljske smernice niso primerne, je treba primer oceniti neposredno na podlagi člena 87(3)(c). Dejansko je Komisija to v preteklosti že naredila, predvsem ob dveh priložnostih, ki sta se nanašali na shemo za recikliranje, ki jo je izvajal WRAP (11), in v dveh drugih primerih iz papirne industrije (12).

(41)

Pri pomoči za naložbe, pri katerih bodo prejemniki zmanjšali količino odpadkov, ki jih ustvarijo druga podjetja (predvsem ravnanje z odpadki in recikliranje), je Komisija dosledno uporabljala naslednja merila, ki so dodatek k pogojem za pridobitev pomoči za naložbe iz smernic o državni pomoči za varstvo okolja:

(42)

Čeprav so v Direktivi Sveta 99/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (13) določeni cilji glede recikliranja odpadnega papirja, papirnicam v skladu z zakonodajo EU ni treba zbirati ali reciklirati papirja, ki ga prodajo. V skladu z zakonodajo EU tudi pisarnam in drugim uporabnikom papirja za tiskanje in pisanje v zasebnem sektorju ni treba zagotavljati zbiranja in recikliranja papirja, ki ga uporabljajo. Zato Komisija meni, da shema, ki jo je predlagalo Združeno kraljestvo, prejemnikov pomoči ali ponudnikov odpadnega papirja ne razrešuje obveznosti v skladu z zakonodajo EU.

(43)

Komisija je v svoji nedavni praksi „zadnje stanje tehničnega razvoja“ opredelila kot postopek, v katerem je uporaba odpadnega izdelka za proizvodnjo končnega izdelka poslovno donosna običajna praksa. Kadar je ustrezno, je treba pojem „zadnje stanje tehničnega razvoja“ razlagati z evropskega tehnološkega vidika in vidika skupnega trga.

(44)

Na splošno je uporaba odpadnega papirja za proizvodnjo papirja donosna dejavnost, ki se vse bolj povečuje (14). V prejšnjih primerih je Komisija menila, da se za nekatere vrste papirja uporaba odpadnega papirja ne bi smela šteti, da presega zadnje stanje tehnološkega razvoja v Skupnosti (15).

(45)

Vendar pa je shema, ki jo je predložilo Združeno kraljestvo, omejena na povečanje zmogljivosti za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje iz odpadnega papirja za tiskanje in pisanje. Statistični podatki, ki jih je pojasnilo Združeno kraljestvo, kažejo, da je stopnja recikliranja odpadnega papirja za tiskanje in pisanje v EU izjemno nizka v primerjavi z drugimi vrstami papirja. Kar je pomembnejše, obstajajo tehnološke ovire, ki ovirajo proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje iz odpadnega papirja za tiskanje in pisanje, predvsem težave pri odstranjevanju nekaterih tiskarskih barv, ki se uporabljajo pri tiskanju na papir za tiskanje in pisanje. Združeno kraljestvo bo tudi zagotovilo, da se pomoč ne bo dodelila za tehnologijo, ki je že razvita in ki se danes uporablja, se pravi za tehnologijo, ki je poslovno donosna in zato običajna praksa.

(46)

Zato Komisija sprejema stališče, da upravičena naložba na podlagi prej opisane sheme za odstranjevanje tiskarske barve s papirja za tiskanje in pisanje presega trenutno zadnje stanje tehničnega razvoja v Skupnosti. Vendar bo morala Komisija podrobneje oceniti skladnost s tem merilom, če bo Združeno kraljestvo v skladu s svojo obveznostjo iz zgornje točke 16 na podlagi sheme priglasilo velike posamezne pomoči.

(47)

Ker Združeno kraljestvo določa ustrezne pogoje glede najmanjšega deleža odpadnega papirja, ki se sicer ne bi zbral in bi se odložil na odlagališčih, je Komisija prepričana, da bo shema prinesla velike in dejanske koristi za okolje. Stranski učinki razvoja novih tehnologij in povečanega povpraševanja po odpadnem papirju za tiskanje in pisanje lahko dodatno povečajo koristi sheme za okolje.

(48)

Vsekakor pomoč vpliva ne samo na to, kdo bo uporabljal papir, temveč bo učinkovito povečala zbiranje takšnega papirja.

(49)

Pogoj, da mora biti najmanj 50 % surovine papir, ki ni bil prej zbran za recikliranje, je pomemben, da se zmanjša morebitno izkrivljanje konkurence s tekmeci, ki prav tako uporabljajo odpadni papir za tiskanje in pisanje, kot so proizvajalci tissue papirja in prodajalci reciklirane celuloze.

(50)

Komisija bo morala podrobneje proučiti morebitno izkrivljanje konkurence in koristi za okolje v posameznih primerih, ki jih bo morda priglasilo Združeno kraljestvo v skladu s svojo obveznostjo iz točke (17), da bo ocenila količino zbranega odpadnega papirja iz pisarn in podjetij, stopnjo dodatnega na novo zbranega papirja in količino zbranega papirja iz malih in srednje velikih podjetij.

(51)

Priglašene intenzivnosti pomoči so v skladu s točkama 34 in 35 okoljskih smernic.

(52)

V prejšnjih primerih, povezanih s povečanjem zmogljivosti za recikliranje papirja, je Komisija naredila primerjavo z okoljskimi smernicami (16). V točki 37 okoljskih smernic je določeno, da morajo biti upravičeni stroški strogo omejeni na dodatne stroške naložbe, ki so potrebni za izpolnjevanje okoljskih ciljev. V skladu z zgornjimi točkami od 9 do 11 se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo upoštevalo to točko. Komisija opozarja, da se pomoč lahko nanaša na zelo različne okoliščine, kot so naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo papirja, ne glede na to, ali se oprema zamenja ali ne, naložbe v preusmeritev ali druge spremembe obstoječih zmogljivosti za proizvodnjo papirja za tiskanje in pisanje, naložbe v novo opremo za predelavo celuloze, naložbe v preusmeritev ali druge spremembe obstoječe opreme za predelavo celuloze, naložbe v novo opremo za odstranjevanje tiskarske barve, naložbe v preusmeritev ali spremembe obstoječe opreme za odstranjevanje tiskarske barve in druge naložbe. V zvezi s tem se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo v vseh primerih izračunalo upravičene stroške tako, da bo od stroškov naložb odštelo ustrezno primerjavo (17). Komisija se zaveda, da določitev ustrezne primerjave lahko vključuje tehnično zapleteno oceno. Vendar pa so se organi Združenega kraljestva zavezali, da bodo Komisiji pošiljali letna poročila, v katerih bo za vsakega prejemnika pomoči opisana ustrezna primerjava, uporabljena v njegovem primeru. Komisija meni, da obveznosti, ki jih je prevzelo Združeno kraljestvo, upravičene stroške strogo omejujejo na dodatne stroške naložbe, potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev, in upošteva v vseh primerih primerljivo naložbo za podobne zmogljivosti, ki ne daje enake stopnje varstva okolja. Združeno kraljestvo se je zavezalo, da bo upoštevalo pogoje iz točke 76 okoljskih smernic, v kateri je predvidena obvezna priglasitev vsakega posameznega primera pomoči, če upravičeni stroški presegajo 25 milijonov EUR in če pomoč presega bruto ekvivalent subvencije, ki znaša 5 milijonov EUR. Ker je Združeno kraljestvo prevzelo to obveznost, bo Komisija lahko preverila izračun upravičenih stroškov za posamezne priglasitve velikih zneskov pomoči.

(53)

Priglašeni ukrep spada v okvir opredelitve državne pomoči v skladu s členom 87(1) in Združeno kraljestvo je ravnalo v skladu z obveznostjo, da je treba pomoč priglasiti v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES.

(54)

Namen priglašene pomoči je zmanjšati onesnaževanje, ki ga povzročajo druga podjetja, vendar posredno teh onesnaževalcev ne razrešuje obveznosti, ki jih imajo v skladu z zakonodajo EU. Pomoč se nanaša na naložbe, ki presegajo zadnje stanje tehničnega razvoja, in naj bi predvidoma prinesla dejanske koristi za okolje, saj se nanaša na materiale, ki bi se sicer oddali na odlagališču ali se obdelali na do okolja manj prijazen način. Pomoč bo ne samo povečala povpraševanje po materialih, ki naj bi se reciklirali, temveč bo tudi povečala zbiranje teh materialov.

(55)

Upravičeni stroški sheme se bodo izračunali v skladu s točko 37 okoljskih smernic.

(56)

Združeno kraljestvo bo v skladu s točko 76 okoljskih smernic Komisiji priglasilo vsak posamezni primer pomoči za naložbe, dodeljene na podlagi sheme, če bodo upravičeni stroški presegali 25 milijonov EUR in če bo pomoč presegala bruto ekvivalent subvencije, ki znaša 5 milijonov EUR.

(57)

Zato je bilo ugotovljeno, da je pomoč združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES –

13.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 155/28

„(a)

navadno pšenico, durum pšenico, koruzo in sirek;“

„(a)

navadno pšenico, durum pšenico, ječmen, koruzo in sirek;“.