I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

11.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 151/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 517/2008

z dne 10. junija 2008

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (1) in zlasti člena 48 te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 850/98 določa tehnične ohranjevalne ukrepe, ki veljajo za lov in iztovarjanje ribolovnih virov, ki se pojavljajo v morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic. Med drugim določa, da je treba sprejeti podrobna pravila za ocenjevanje debeline vrvice in določanje velikosti mrežnega očesa ribiških mrež.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 129/2003 z dne 24. januarja 2003 o podrobnih pravilih za določanje velikosti očesa in debeline vrvice ribiških mrež (2) vsebuje nekatera tehnična pravila o uporabi meril za določanje velikosti očesa in debeline vrvice ribiških mrež. Vendar so ta merila ribiški inšpektorji uporabljali tako, da je to v nekaterih primerih povzročilo spore med ribiškimi inšpektorji in ribiči v zvezi z metodami in rezultati meritev mrež, odvisno od tega, kako so se instrumenti uporabljali.

(3)

Razen tega je nedavni tehnični napredek v zvezi z razvojem instrumentov za določanje velikosti očesa ribiških mrež povečal njihovo točnost. Pri tem je pomembno zagotoviti, da inšpektorji Skupnosti in nacionalni ribiški inšpektorji uporabljajo te izboljšane instrumente. V skladu s tem mora biti uporaba novih meril obvezna za inšpektorje Skupnosti in nacionalne ribiške inšpektorje držav članic ter morajo biti označena kot „merilo ES“.

(4)

Zaradi postopka nadzora je treba opredeliti tipe meril, ki jih je treba uporabljati, kako se uporabljajo, kako se izberejo mrežna očesa, ki jih je treba izmeriti, načine merjenja vsakega od mrežnih očes, kako se izračuna velikost mrežnega očesa, postopek izbiranja vrvic mrežnih očes za ocenjevanje debeline vrvice, in opisati je treba zaporedje pri postopku pregledovanja.

(5)	Če kapitan ribiškega plovila med pregledovanjem oporeka rezultatu merjenja, je treba predvideti dodatno in dokončno merjenje.

(6)	Zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti je treba Uredbo (ES) št. 129/2003 razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(7)	Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež, ki ga opravljajo inšpektorji Skupnosti in nacionalni inšpektorji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„merilo mrežnega očesa“ pomeni merilno napravo za merjenje mrežnega očesa z dvema čeljustma, ki na mrežna očesa samodejno ustvarja vzdolžne sile od 5 do 180 newtonov (N) z natančnostjo 1 N;

(b)	„aktivno orodje“ pomeni vsako ribolovno orodje, ki se mora pri ribolovni aktivnosti aktivno gibati, vključno predvsem z vlečnim in obkroževalnim orodjem, vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami in podobnimi vlečnimi mrežami;

(c)	„pasivno orodje“ je vsako ribolovno orodje, za katerega ni potrebno, da se pri ribolovni aktivnosti aktivno giblje, in vključuje zabodne mreže, zapletne mreže, trislojne mreže, mrežne pasti, parangale, vrše in pasti;

(d)	„smer N“ pomeni za pletene mreže: smer, ki je pravokotna na splošno smer pletilne vrvice, kot je prikazano v Prilogi I;

(e)

„smer T“ pomeni:

(i)	za pletene mreže: smer, ki je vzporedna splošni smeri pletilne vrvice, kot je prikazano v Prilogi I;

(ii)	za brezvozelne mreže: smer pravokotno na smer N;

(f)

„velikost mrežnega očesa“ pomeni:

(i)	za pletene mreže: najdaljšo razdaljo med dvema nasprotnima vozloma v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto, kot je prikazano v Prilogi I;

(ii)	za brezvozelne mreže: notranjo razdaljo med nasprotnima spojema v istem mrežnem očesu, kadar je to v celoti razprostrto po najdaljši mogoči osi;

(g)	„rombasto mrežno oko“ pomeni mrežno oko, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi II, sestavljeno iz štirih stranic enake dolžine, pri katerem sta dve diagonali mrežnega očesa med seboj pravokotni, ena od njiju pa je vzporedna vzdolžni osi mreže, kot je prikazano na sliki 2 v Prilogi II;

(h)	„kvadratasto mrežno oko“ pomeni štirikotno mrežo, sestavljeno iz dveh sklopov vzporednih stranic iste dolžine, pri čemer je en sklop vzporeden vzdolžni osi mreže, medtem ko je drugi nanjo pravokoten;

(i)	„mrežno oko T90“ pomeni rombasto mrežno oko iz pletene mreže, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi II, nameščeno tako, da je smer T pletenja vzporedna z vzdolžno osjo mreže.

POGLAVJE II

MERILA ES

Člen 3

Merilo mrežnega očesa in merila debeline vrvice

1. Za določanje velikosti mrežnega očesa in debeline vrvice ribiških mrež inšpektorji Skupnosti in nacionalni inšpektorji pri nadzoru ribištva uporabljajo merilo mrežnega očesa in merila debeline vrvice, ki so v skladu z določbami te uredbe.

2. Tehnične specifikacije, ki se uporabljajo za merilo mrežnega očesa, so določene v Prilogi III.

3. Tehnične specifikacije, ki se uporabljajo za merila debeline vrvice, so določene v Prilogi IV.

4. Proizvajalci označijo merilo mrežnega očesa in merila debeline vrvice iz odstavka 1 z „merilo ES“ ter jih potrdijo kot merila, skladna s tehničnimi specifikacijami iz odstavkov 2 in 3.

5. Merilo mrežnega očesa in merila debeline vrvice, ki jih za uporabo prodajajo ali distribuirajo podjetja ali osebe, ki niso nacionalni ribiški organi, se ne označijo kot „merilo ES“.

Člen 4

Naprave za umerjanje merila mrežnega očesa

Umerjene preskusne uteži in umerjeno preskusno merilno ploščico, določeno na sliki 1 v Prilogi V, potrdijo pristojni nacionalni organi in se označijo z „ES“.

Člen 5

Preskušanje meril mrežnih očes

Pravilnost merila mrežnega očesa se potrdi tako, da:

(a)	se čeljusti merila postavijo v reže umerjene preskusne ploščice, kot je prikazano na sliki 1 v Prilogi V;

(b)	se umerjene preskusne uteži obesijo na pritrjeno čeljust, kot je prikazano na sliki 2 v Prilogi V.

POGLAVJE III

DOLOČITEV VELIKOSTI MREŽNIH OČES

Člen 6

Izbira mrežnih očes pri aktivnem orodju

1. Inšpektor izbere sklop 20 zaporednih očes v mreži, izbranih v naslednji smeri:

(a)	za rombasta in kvadratasta mrežna očesa v smeri vzdolžnih osi mreže;

(b)	za mrežna očesa T90 pravokotno na smer vzdolžnih osi mreže.

2. Mrežna očesa, ki so od roba mreže, spojev, vrvi ali vrvi za zavezovanje vreče oddaljena za manj kot tri mrežna očesa, se ne merijo. Ta razdalja se meri pravokotno na spoje, vrvi ali vrvi za zavezovanje mreže, pri čemer je mreža raztegnjena v smeri merjenja. Mrežna očesa, ki so bila strgana ali popravljena ali je nanje na popravljenem mestu kaj pritrjeno, se ne merijo.

3. Z odstopanjem od odstavka 1 ni treba, da so mrežna očesa, ki jih je treba izmeriti, zaporedna, če to preprečuje uporaba odstavka 2.

Člen 7

Izbira mrežnih očes pri pasivnem orodju

1. Inšpektor izbere 20 mrežnih očes v ribiški mreži. V primeru različnih velikosti mrežnih očes se izberejo mrežna očesa s tistega dela ribiške mreže, ki ima najmanjša mrežna očesa.

2. V izbor mrežnih očes se v skladu z odstavkom 1 ne vključijo naslednja mrežna očesa:

(a)	mrežna očesa na zgornjem, spodnjem ali stranskem robu mreže;

(b)	mrežna očesa, ki so od spojev in vrvi oddaljena za manj kot tri mrežna očesa;

(c)	strgana ali popravljena mrežna očesa.

Člen 8

Splošne določbe o pripravi in delovanju meril mrežnih očes

Merila mrežnih očes se:

(a)	pripravijo v skladu s Prilogo VI;

(b)	uporabljajo v skladu s Prilogo VII.

Člen 9

Uporaba merila za mrežna očesa za merjenje rombastih mrežnih očes in mrežnih očes T90

Pri merjenju rombastih mrežnih očes in mrežnih očes T90 pri:

(a)	pletenih in brezvozelnih mrežah, kadar je mogoče določiti smer N, se mreža razprostre v smer N mrežnih očes, kot je prikazano v Prilogi VII;

(b)	brezvozelnih mrežah, kadar smeri N ni mogoče določiti, se meri najdaljša os mrežnega očesa.

Člen 10

Uporaba merila za mrežna očesa za merjenje kvadratastih mrežnih očes

1. Pri merjenju ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi se mreža najprej raztegne v smeri ene diagonale in nato v smeri druge diagonale mrežnih očes, kakor je prikazano v Prilogi VIII.

2. Postopek, določen v Prilogi VI, se uporablja za merjenje vsake diagonalne smeri kvadratastega mrežnega očesa.

Člen 11

Merilni pogoji

Mrežna očesa se merijo le, kadar so mokra in niso zamrznjena.

Člen 12

Merjenje velikosti vsakega izbranega mrežnega očesa

1. Velikost vsakega mrežnega očesa je razdalja med zunanjimi robovi čeljusti merila na točki, na kateri se premična čeljust ustavi.

2. Kadar nastane razlika pri merjenju diagonal posameznega kvadratastega mrežnega očesa, se uporabi dolžina najdaljše diagonale.

Člen 13

Določanje velikosti mrežnih očes

Velikost mrežnih očes se določi kot povprečna vrednost, prikazana na merilu, pri merjenju 20 zaporednih izbranih mrežnih očes.

Člen 14

Določanje velikosti mrežnega očesa v primeru sporov

1. Če kapitan ribiškega plovila oporeka rezultatu določanja velikosti mrežnega očesa, opravljenega v skladu s členom 13, se izbere in izmeri 20 mrežnih očes v drugem delu ribiške mreže v skladu s členi 6 do 12.

2. Velikost mrežnega očesa se ponovno določi kot povprečna vrednost, prikazana na merilu, za vseh 40 izmerjenih mrežnih očes. Rezultat, prikazan na merilu, je dokončen.

POGLAVJE IV

OCENJEVANJE DEBELINE VRVICE

Člen 15

Splošne določbe o izboru vrvic

1. Inšpektor izbere mrežna očesa s katerega koli dela mreže, za katerega velja največja dovoljena debelina vrvice.

2. Ne izberejo se vrvice v mrežnem očesu, ki so strgane ali so bile popravljene.

Člen 16

Izbor vrvic v mreži z rombastimi mrežnimi očesi

Vrvice v mreži z rombastimi mrežnimi očesi se izberejo na način, kot je prikazan v Prilogi VIII:

(a)	v primeru enonitnega mrežnega materiala se izberejo vrvice na nasprotnih straneh desetih izbranih mrežnih očes;

(b)	v primeru dvonitnega mrežnega materiala se izberejo vse vrvice na nasprotnih straneh petih izbranih mrežnih očes.

Člen 17

Izbor vrvic v mreži s kvadratastimi mrežnimi očesi

Vrvice v mreži s kvadratastimi mrežnimi očesi se izberejo na način, kot je prikazan v Prilogi VIII:

(a)	v primeru enonitnega mrežnega materiala se izberejo le vrvice z ene strani dvajsetih mrežnih očes, pri čemer se pri vsakem mrežnem očesu izbere ista stran;

(b)	v primeru dvonitnega mrežnega materiala se ocenjujejo vse vrvice z le ene strani desetih mrežnih očes, pri čemer se pri vsakem mrežnem očesu izbere ista stran.

Člen 18

Izbor merila debeline vrvice

Inšpektor uporablja merilo s krožno luknjo s premerom, enakim največji dovoljeni debelini vrvice.

Člen 19

Pogoji za ocenjevanje

Vrvice se ocenjujejo, kadar niso zamrznjene.

Člen 20

Ocenjevanje debeline vsake izbrane vrvice

Kadar debelina vrvice preprečuje, da bi se čeljusti merila zaprle, ali kadar vrvica ne gre zlahka skozi luknjo, ko so čeljusti zaprte, inšpektor debelino vrvice oceni kot negativno (–).

Člen 21

Ocenjevanje debeline vrvice

1. Če je med dvajsetimi vrvicami več kot pet takih, ki imajo v skladu s členom 20 negativno oceno (–), potem inšpektor izbere in oceni dodatnih 20 vrvic v skladu s členi 15 do 20.

2. Če je med skupaj 40 vrvicami več kot 10 takih z negativno oceno (–), potem se določi, da debelina vrvice presega največjo dovoljeno debelino vrvice za ta del mreže.

Člen 22

Ocenjevanje debeline vrvice v primeru sporov

1. Če kapitan plovila oporeka rezultatu ocenjevanja debeline vrvice, izvedenega v skladu s členom 21, se uporabijo določbe odstavka 2 tega člena.

2. Inšpektor ponovno izbere in izmeri 20 različnih vrvic na istem delu mreže. Če med skupaj dvajsetimi izbranimi vrvicami najde več kot pet takih z negativno oceno (–), se določi, da debelina vrvic presega največjo dovoljeno debelino vrvice za ta del mreže. Rezultat tega merjenja je dokončen.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 129/2003 se razveljavi.

2. Sklicevanje na določbe Uredbe (ES) št. 129/2003 se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere skladno s primerjalno tabelo iz Priloge IX.

Člen 24

Prehodne določbe

1. V prehodnem obdobju do 1. septembra 2009 lahko država članica v vodah, ki so pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, še naprej uporablja metode za določanje velikosti mrežnih očes in ocenjevanje debeline vrvice ribiških mrež, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 129/2003.

2. Če država članica v vodah, ki so pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, za prehodno obdobje do 1. septembra 2009 načrtuje uporabo metod za določanje velikosti mrežnih očes in ocenjevanje debeline vrvice, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 129/2003, o tem takoj obvesti Komisijo in to informacijo objavi na svoji uradni spletni strani.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. junija 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije

(1) UL L 125, 27.4.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2166/2005 (UL L 345, 28.12.2005, str. 5).

(2) UL L 22, 25.1.2003, str. 5.

PRILOGA I

Velikost mrežnega očesa ter smer N in smer T mrežnega materiala

Slika

PRILOGA II

Rombasto pleten mrežni material in mrežni material T90

Slika 1

Smer poteka mrežnega materiala pri standardni rombasto pleteni mreži (A) in mreži, obrnjeni za 90° (B), je prikazana spodaj.

Vzdolžna os mreže

Slika 2

PRILOGA III

Tehnične specifikacije merila mrežnih očes

Merilo mrežnih očes:

(a)	samodejno ustvarja vzdolžno merilno silo pri merjenju velikosti mrežnega očesa ribiških mrež;

(b)	ima dve čeljusti, eno pritrjeno in eno premično, vsako debeline 2 mm z zaobljenimi robovi s polmerom 1 mm za zagotovitev, da čeljust zlahka zdrsne čez vrvico, kot je prikazano na sliki spodaj;

(c)	deluje na električni pogon ali akumulator in lahko opravi 1 000 zaporednih meritev mrežnega očesa, preden je potrebno ponovno polnjenje;

(d)	lahko na mrežna očesa pritiska z izbrano vzdolžno silo med 5 in 180 N z natančnostjo 1 N;

(e)	ima vgrajen sistem za merjenje uporabljene sile;

(f)	lahko razprostira mrežna očesa s stalno hitrostjo 300 ± 30 mm/min s premično čeljustjo;

(g)	lahko meri mrežna očesa od 10 do 300 mm in ima odstranljive čeljusti za uporabo pri majhnih in velikih mrežnih očesih;

(h)	meri z natančnostjo 1 mm;

(i)	je trdne strukture in se pri obremenitvi ne ukrivi;

(j)	je lahko, vendar trdno, in ne sme tehtati več kot 2,5 kg;

(k)	je narejeno iz materialov, ki so odporni proti koroziji v morskem okolju;

(l)	je vodoodporno in odporno proti prahu v skladu s standardom IP56 (1);

(m)	deluje stabilno v temperaturnem razponu od – 10 do + 45 °C;

(n)	lahko med shranjevanjem in prevozom prenese temperaturo od – 30 do 70 °C;

(o)	nadzoruje programska oprema, ki mora zagotoviti meni funkcij in omogočati, da merilo ob vključitvi samo preveri elektronske in mehanske dele;

(p)	na zaslonu izpiše, da je pripravljeno za uporabo. Če ni pripravljeno, se izpiše sporočilo o napaki, merilo se izključi in preneha delovati;

(q)	je mogoče upravljati z eno roko, medtem ko morajo biti funkcije dostopne prek zunanjih gumbov;

(r)	izpiše podatke na zaslonu in izpiše vsako meritev, število opravljenih meritev v sklopu ter povprečno vrednost v milimetrih;

(s)	shrani v spomin podatke o vsaj 1 000 meritvah, medtem ko mora biti mogoče te podatke prenesti v računalnik;

(t)	vsebuje funkcijo za izračun povprečne velikosti mrežnega očesa, zaokroženo na 0,1 mm;

(u)	ima vgrajeno programsko opremo s funkcijo za samodejni izbor najdaljše diagonale vsakega mrežnega očesa za izračun povprečne velikosti mrežnega očesa v mreži s kvadratastimi mrežnimi očesi;

(v)	shrani podatke o vseh opravljenih meritvah.

2.	Nekatere mreže pod obremenitvijo spremenijo obliko. Merilo se mora odzvati na to stanje, tako da ponovno ustvari določeno silo, za kar je potreben algoritem v nadzorni programski opremi, kot je opisano v Dodatku.

Slika

(Te slike so le za ilustrativne namene)

(1) Pravilniki za notranjo zaščito so določeni v mednarodnem standardu Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 60529.

(2) Hitrost premične čeljusti med razprostiranjem mrežnega očesa. Hitrost premične čeljusti brez obremenitve je lahko višja.

Dodatek k Prilogi III

Merilni algoritem

Za upoštevanje raztegnjenosti v razprostrtem mrežnem očesu:

1.	Premično čeljust razširjajte v mrežnem očesu s stalno hitrostjo 300 ± 30 mm/min (1), dokler ne dosežete merilne sile.

2.	Ustavite motor in počakajte 1 sekundo.

3.	Če sila pade pod 80 % prednastavljene merilne sile, razširite premično čeljust v mrežnem očesu, dokler ponovno ne dosežete merilne sile.

(1) Hitrost premične čeljusti med razprostiranjem mrežnega očesa. Hitrost premične čeljusti brez obremenitve je lahko višja.

PRILOGA IV

Tehnične specifikacije merila debeline vrvice

Merila za ocenjevanje debeline vrvice:

(a)	so iz obstojnega, nekorozivnega materiala, ki je primeren za zahtevno morsko okolje, in se izdelujejo v skladu s skicami na slikah spodaj;

(b)	imajo na obodu vsake strani okrogle luknjice za ocenjevanje debeline vrvice (luknjica) robove, ki so zaobljeni, da se prepreči drgnjenje, ko se pri preverjanju debeline vrvica potegne skozi luknjico;

(c)	so izdelana tako, da je vrh klešč zaobljen, kar olajša postavitev čeljusti med dvojno vrvico;

(d)	imajo čeljusti z vzporednim delovanjem, ki so dovolj močne, da se ob običajni uporabi ne poškodujejo, pri čemer je treba upoštevati, da je treba čeljusti med vsakim merjenjem ročno stiskati;

(e)

imajo notranji strani čeljusti brušene tako, da je na vsaki strani luknje 0,5-milimetrska reža, dolga 1 mm, ko so čeljusti zaprte, zato da se prepreči, da bi se posamezna vlakna, ki štrlijo iz pletene ali zavite strukture, zataknila med ravni površini čeljusti na vsaki strani luknje, v katero je nameščena vrvica;

(f)	imajo premer krožne luknje označen v milimetrih na eni od čeljusti ob luknji, kadar so čeljusti zaprte; čeljusti so zaprte, kadar se obe notranji strani čeljusti med seboj dotikata in sta poravnani;

(g)	ročaj in čeljusti so označeni z „merilo ES“;

(h)	dovoljeno odstopanje za premer luknje je 0 + 0,1 mm;

(i)	so primerno prenosne, tako da lahko inšpektor prenaša komplet štirih meril (4 mm, 5 mm, 6 mm in 8 mm) med prestopom z ladje na ladjo na morju;

(j)	če so merila različne velikosti, so zlahka prepoznavna;

(k)	je enostavno postaviti med dvojno vrvico. Ko se merilo namesti v položaj, ga je mogoče enostavno upravljati z eno roko.

Slika

Klešče za merjenje vrvice

PRILOGA V

Umerjanje in preskušanje meril mrežnih očes

A. Preverjanje meritve dolžine

Preverjanje meritve dolžine se opravi s postavitvijo čeljusti merila, ki se bo uporabilo med inšpekcijo, v različno dolge reže v umerjeni trdni preskusni ploščici. To je mogoče izvesti kadar koli.

Slika 1

B. Preverjanje merilne sile

Preverjanje merilne sile se opravi tako, da se umerjene uteži obesijo na pritrjeno čeljust, ki vsebuje merilno celico, pri tem je merilo v navpičnem položaju in je zavarovano. Uteži imajo naslednje vrednosti: 10, 20, 50 in 125 N. Uteži se lahko uporabijo le pri stabilnih pogojih.

Slika 2

(Ta slika je le za ilustrativne namene)

PRILOGA VI

Priprava merila mrežnega očesa

Inšpektor:

(a)	izbere ustrezno veliko čeljust za mrežna očesa, ki se bodo merila;

(b)	poskrbi, da so čeljusti čiste;

(c)	preveri, ali merilo uspešno zaključi samopreskušanje;

(d)

izbere merilne sile, ki se bodo uporabljale:

(i)

za aktivno orodje:

—	20 N za mrežna očesa velikosti < 35 mm,

—	50 N za mrežna očesa velikosti ≥ 35 mm in < 55 mm,

—	125 N za mrežna očesa velikosti ≥ 55 mm;

(ii)

za pasivno orodje:

—	10 N za mrežna očesa vseh velikosti;

(e)	preveri nastavitev vrste čeljusti. Privzeta nastavitev je „običajno“. Če se uporabljajo majhne ali velike čeljusti, inšpektor pritisne na meni in ustrezno spremeni nastavitev vrste čeljusti.

2.	Ko so končane dejavnosti iz točke 1, je merilo pripravljeno za meritve mrežnih očes.

PRILOGA VII

Uporaba merila mrežnih očes za inšpekcijo

Pri merjenju mrežnih očes inšpektor:

(a)	postavi čeljusti v mrežno oko, pri čemer postavi pritrjeno čeljust ob vozel, kot je prikazano na spodnji sliki;

(b)	aktivira merilo, tako da odpira čeljust, dokler premična čeljust ne doseže nasprotnega vozla in se ustavi, ko doseže nastavljeno silo. Slika

PRILOGA VIII

Vrvice pri mreži z rombastimi in kvadratastimi mrežnimi očesi

Slika

PRILOGA IX

Primerjalna tabela

Uredba (ES) št. 129/2003	Ta uredba
—	Člen 1
Člen 1	Člen 2
Člen 2(1)	Člen 3(2)
Člen 2(2)	Člen 3(4)
Člen 3(1)	Člen 9
Člen 3(2)	—
Člen 3(3)	—
Člen 4(1)	Člen 10(1)
Člen 4(2)	Člen 10(2)
Člen 5(1)	Člen 6(1)
Člen 5(2)	Člen 6(2)
Člen 5(3)	Člen 6(3)
Člen 6(1)	Člen 11
Člen 6(2)	Člen 12(1)
Člen 6(3)	Člen 12(2)
Člen 7	Člen 13
Člen 8	—
Člen 9	Člen 14
Člen 10(1)	Člen 3(2)
Člen 10(2)	Člen 3(2)
Člen 10(3)	Člen 3(4)
Člen 10(4)	Člen 3(2)
Člen 10(5)	Člen 3(2)
Člen 11(1)	Člen 7(1)
Člen 11(2)	Člen 7(2)
Člen 12(1)	Člen 11
Člen 12(2)	Člen 8
Člen 13	Člen 13
Člen 14	Člen 6
Člen 15	Člen 14
Člen 16(1)	Člen 3(3)
Člen 16(2)	Člen 3(3)
Člen 16(3)	Člen 3(4)
Člen 17(1)	Člen 15(1)
Člen 17(2)	Člen 15(2)
Člen 17(3)	—
Člen 18(1)	Člen 19
Člen 18(2)	Člen 16
Člen 18(3)	Člen 17
Člen 19(1)	Člen 20
Člen 19(2)	Člen 21(1)
Člen 19(3)	Člen 21(2)
Člen 20	Člen 22

11.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 151/27

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 519/2008

z dne 10. junija 2008

o odobritvi manjših sprememb specifikacije za ime, registrirano v Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Volailles de Loué (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti drugega stavka člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala zahtevek Francije za odobritev spremembe elementov v specifikaciji za zaščiteno geografsko označbo „Volailles de Loué“, registrirano z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2).

(2)	Namen zahtevka je spremeniti specifikacijo in ji dodati (bronastega) purana, ki je namenjen za prodajo v kosih skozi celo leto. Treba je navesti tudi pasmo, gostoto in krmo za purana.

(3)	Komisija je zadevno spremembo preučila in sklenila, da je upravičena. Ker gre v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006 za manjšo spremembo, jo lahko Komisija odobri brez uporabe postopka iz členov 5, 6 in 7 navedene uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Specifikacija zaščitene geografske označbe „Volailles de Loué“ se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Povzetek z navedbo glavnih elementov specifikacije je v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. junija 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 417/2008 (UL L 125, 9.5.2008, str. 27).

(2) UL L 148, 21.6.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 704/2005 (UL L 118, 5.5.2005, str. 14).

PRILOGA I

V specifikaciji zaščitene geografske označbe „Volailles de Loué“ se odobrijo naslednje spremembe:

„Opis proizvoda“:

Doda se odstavek:

„Na kmetiji vzrejeni louéški (bronasti) purani.

Pasemski purani počasne rasti, ‚bronaste‘ vrste, čvrsto grajeni in z dobrim ravnotežjem, se redijo izključno na prostem do odraslosti (najmanj 14 tednov za pure in 18 tednov za purane).

Odrasle živali imajo okusno meso, ki ob kuhanju ohrani čvrstost, njihovo genetsko poreklo pa mesu zagotavlja mehkobo. Redijo se celo leto in so namenjene prodaji v kosih ali predelane.“

„Metoda pridobivanja“:

V odstavku „Pasma“ se doda : „puranji mladiči morajo biti ‚bronaste‘ vrste“.

V odstavku „Gostota“ se doda : „gostota živali, ki se vzrejajo v kokošnjakih, je nizka (ne več kot 6,25 purana/m2 od 10. tedna naprej“.

V odstavku „Krma“ se doda : „krma za (bronaste) purane vsebuje najmanj 75 % žit v večini obdobja pitanja“.

PRILOGA II

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„VOLAILLES DE LOUÉ“

ES št.: FR/PGI/117/0149/18.2.2004

ZOP ( ) ZGO (X)

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1. Pristojna služba v državi članici

Naziv	:	Institut national de l'Origine et de la Qualité
Naslov	:	51 rue d'Anjou – F–75008 Paris
Tel.	:	(33-1) 53 89 80 00
Telefaks	:	(33-1) 42 25 57 97
E-naslov	:	info@inao.gouv.fr

2. Vlagatelj

Naziv	:	Syndicat des Volailles Fermières de Loué – SYVOL QUALIMAINE
Naslov	:	82 avenue Rubillard 72000 LE MANS – FRANCE
Tel.	:	(33-2) 43 39 93 13
Telefaks	:	(33-2) 43 23 42 19
E-naslov	:	info@loue.fr
Sestava	:	Proizvajalci/predelovalci (X) Drugo ( )

3. Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 –

Sveže meso (in drobovina)

4. Specifikacija proizvoda (povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1 Naziv

„Volailles de Loué“

4.2 Opis

Piščančji trupi in kosi visoke kakovosti z okusnim mesom, ki je mehko, a čvrsto, brez odvečne maščobe (Poulet Blanc Fermier de Loué, Dinde Fermière de Loué, Dinde (bronzée) Fermière de Loué, Pintade Fermière de Loué, Canard de Barbarie Fermier de Loué in Canette de Barbarie Fermière de Loué, Poulet Noir Fermier de Loué, Poulet Jaune Fermier de Loué, Oie Fermière de Loué, Chapon Fermier de Loué, Poule Fermière de Loué, Poularde Fermière de Loué, Poulet Blanc Fermier, Chapon de Pintade Fermier de Loué).

Perutnina se prodaja brez drobovja, cela ali v kosih, sveža ali zamrznjena.

4.3 Geografsko območje:

Departma Sarthe; departma Mayenne; v departmajih Orne, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher in Eure-et-Loir: obmejni kantoni; v departmaju Maine-et-Loire: okrožje Segré ter kantoni Louroux-Béconnais, Saint-Georges-sur-Loire, Angers, Tiercé, Durtal, Seiches-sur-le-Loir, Baugé, Beaufort-en-Vallée, Noyant, Longué-Jumelles in Allonnes.

4.4 Dokazilo o poreklu

Zabeležijo se vsi izvajalci v proizvodni verigi (valilnice, proizvajalci krme, rejci, klavnice).

Vsaka serija perutnine se registrira s posebnim dokumentom: izjava rejca o vzpostavitvi dejavnosti, dobavnice za en dan stare piščance, izjava o odvozu v klavnico in dobavnica iz klavnice, izjava o etiketah, ki so bile po zakolu uporabljene za perutnino in izjava o deklasirani perutnini. Vse etikete so oštevilčene. Sledljivost proizvoda se zagotovi s preverjanjem skladnosti teh podatkov.

4.5 Metoda pridobivanja:

Pasme in križanci pasem počasne rasti. Reja v majhnih jatah, na prostem ali z možnostjo svobodnega gibanja (bocage) do spolne zrelosti. Krma je večinoma sestavljena iz žit, zakol pa se izvede ob minimalni starosti, ki je določena za vsako vrsto.

4.6 Povezava:

Povezava z geografskim poreklom temelji na:

—

zgodovinskem slovesu, vezanem na sejem „Foire de l’Envoi“ v vasi Loué, ki je bil znan zlasti v 19. stoletju in ki je pritegnil številne trgovce s perutnino. Regionalni kmetje so tem trgovcem prodajali svojo perutnino. Leta 1958 so rejci in pakirnice uspešno oživili vzrejo perutnine visoke kakovosti na kmetijah,

—	sedanjem slovesu: louéška perutnina je najbolj znana francoska perutnina. Je zelo priznana in ima pomembno mesto v francoski gastronomiji. Uporabljajo jo restavracije velikega slovesa.

4.7 Nadzorni organ:

Naziv	:	QUALI OUEST
Naslov	:	30 rue du Pavé 72000 Le Mans – France
Tel.	:	(33-2) 43 14 21 11
Telefaks	:	(33-2) 43 14 27 32
E-naslov	:	qualiouest@qualiouest.com

4.8 Označevanje

Volailles de Loué z nazivom ustrezne vrste.

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

11.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 151/36

ODLOČBA SVETA

z dne 5. junija 2008

o pooblastitvi nekaterih držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ali pristopijo k njej ter pooblastitvi nekaterih držav članic, da dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Skupnosti

(2008/431/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) ter člena 67(1) v povezavi s prvim pododstavkom člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupnost si prizadeva za oblikovanje skupnega pravosodnega območja, ki bi temeljil na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb.

(2)

Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok, sklenjena 19. oktobra 1996 v okviru haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu (v nadaljevanju „konvencija“), je dragocen prispevek k varstvu otrok na mednarodni ravni; zato je zaželeno, da se njene določbe začnejo čim prej uporabljati.

(3)

Sklep Sveta 2003/93/ES z dne 19. decembra 2002 (2) je dal pooblastilo državam članicam, da v interesu Skupnosti podpišejo konvencijo. Države, ki so takrat bile države članice Skupnosti, so z izjemo Kraljevine Nizozemske, ki je že bila podpisnica, konvencijo podpisale 1. aprila 2003. Konvencijo so podpisale tudi druge države, ki 1. aprila 2003 niso bile države članice Skupnosti.

(4)	Svet in Komisija sta se ob sprejetju Sklepa 2003/93/ES dogovorila, da bo Komisija v ustreznem trenutku predložila predlog Odločbe Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti pristopijo h konvenciji ali jo ratificirajo.

(5)	Nekatere države članice so že pristopile h konvenciji ali jo ratificirale.

(6)

Nekateri členi konvencije vplivajo na sekundarno zakonodajo Skupnosti o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb, zlasti Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (3). Države članice so še nadalje pristojne za področja iz konvencije, ki ne vplivajo na zakonodajo Skupnosti. Skupnost in države članice si torej delijo pristojnost za sklenitev konvencije.

(7)	V skladu s konvencijo so njene pogodbenice lahko izključno suverene države. Skupnost zato trenutno k njej ne more pristopiti ali je ratificirati.

(8)	Svet bi moral zato izjemoma države članice pooblastiti, da v interesu Skupnosti pristopijo h konvenciji ali jo ratificirajo, skladno s pogoji te odločbe, vendar pa to ne velja za države članice, ki so že pristopile h konvenciji ali jo ratificirale.

(9)	Da se zaščiti uporaba pravil Skupnosti o priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v Skupnosti, morajo države članice v skladu s členom 2 Sklepa 2003/93/ES ob podpisu konvencije podati izjavo.

(10)

Države članice, ki so konvencijo podpisale 1. aprila 2003, so izjavo iz člena 2 Sklepa Sveta 2003/93/ES podale takrat. Izjavo so po pristopu k Evropski uniji podale tudi druge države članice, ki niso podpisale konvencije na podlagi Sklepa 2003/93/ES. Nekatere države pa niso podale izjave iz člena 2 Sklepa, zato morajo to storiti zdaj.

(11)

Države članice, ki so pooblaščene za pristop h konvenciji ali njeno ratifikacijo na podlagi te odločbe, morajo to storiti hkrati. Države članice bi si morale torej izmenjavati podatke o stanju postopkov ratifikacije ali pristopa, da bi pripravile deponiranje listin o ratifikaciji konvencije ali pristopu k njej.

(12)	Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta pri sprejetju in uporabi te odločbe.

(13)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ni zavezujoč niti se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Svet pooblašča Belgijo, Nemčijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo, da v interesu Evropske skupnosti in pod pogoji iz členov 3 in 4 ratificirajo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (v nadaljnjem besedilu „konvencija“) ali k njej pristopijo.

2. Besedilo konvencije je priloženo k tje odločbi.

Člen 2

Svet pooblašča Bolgarijo, Ciper, Latvijo, Malto, Nizozemsko in Poljsko, da podajo naslednjo izjavo:

„Členi 23, 26 in 52 konvencije dopuščajo vsem pogodbenicam določeno stopnjo prožnosti, da za priznavanje in uveljavljanje sodnih odločb uporabljajo enostavno in hitro ureditev. Pravila Skupnosti predvidevajo sistem priznavanja in uveljavljanja, ki je vsaj tako ugoden kot pravila, določena v konvenciji. V skladu s tem se sodna odločba, izdana v sodišču države članice Evropske unije v zadevi, ki je povezana s konvencijo, prizna in uveljavi v … (4) z uporabo ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Skupnosti (5).

Člen 3

1. Države članice iz člena 1(1) sprejmejo potrebne ukrepe, da istočasno deponirajo listine o pristopu ali ratifikaciji konvencije pri Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske, po možnosti pred 5. junijem 2010.

2. Do 5. decembra 2009 si države članice iz odstavka 1 v okviru Sveta izmenjajo informacije s Komisijo o tem, kdaj se bodo predvidoma zaključili parlamentarni postopki, ki so potrebni za ratifikacijo ali pristop. Na podlagi tega bodo določeni datum in načini sočasnega deponiranja.

Člen 4

Države članice iz člena 1(1) pisno obvestijo Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske o dokončanju parlamentarnih postopkov, potrebnih za ratifikacijo ali pristop in v obvestilu navedejo, da bodo listine o ratifikaciji ali pristopu v skladu s to odločbo predložile pozneje.

Člen 5

Ta odločba se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta odločba je naslovljena na vse države članice razen Danske, Češke republike, Estonije, Litve, Madžarske, Slovenije in Slovaške.

V Luxembourgu, 5. junija 2008

Za Svet

Predsednik

D. MATE

(1) UL C 82 E, 1.4.2004, str. 307.

(2) UL L 48, 21.2.2003, str. 3.

(3) UL L 338, 23.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2116/2004 (UL L 367, 14.12.2004, str. 1).

(4) Država članica, ki podaja izjavo.

(5) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 ima na tem področju posebno vlogo, saj zadeva pristojnost in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.“

PREVOD

KONVENCIJA O PRISTOJNOSTI, PRAVU, KI SE UPORABLJA, PRIZNAVANJU, UVELJAVLJANJU IN SODELOVANJU GLEDE STARŠEVSKE ODGOVORNOSTI IN UKREPOV ZA VARSTVO OTROK

(Sklenjena 19. oktobra 1996)

Države podpisnice te konvencije so se –

ob upoštevanju, da je treba izboljšati varstvo otrok v mednarodnih razmerah,

v želji izogniti se neskladjem med svojimi pravnimi sistemi glede pristojnosti, prava, ki se uporablja, priznavanja in izvajanja ukrepov za varstvo otrok,

sklicujoč se na pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu otrok,

potrjujoč, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo,

ob ugotovitvi, da je treba ustrezno popraviti Konvencijo z dne 5. oktobra 1961 o pristojnostih organov in pravu, ki se uporablja, glede varstva mladoletnikov,

v želji sestaviti ustrezne skupne določbe ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah otroka z dne 20. novembra 1989 –

dogovorile o naslednjih določbah:

I. POGLAVJE

PODROČJE UPORABE KONVENCIJE

Člen 1

1. Cilji te konvencije so:

(a)	določiti državo, katere organi so pristojni, da sprejemajo ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja;

(b)	določiti, katero pravo naj ti organi uporabljajo pri izvajanju svoje pristojnosti;

(c)	določiti pravo, ki se uporablja in ureja starševsko odgovornost;

(d)	zagotoviti, da se bodo ti varstveni ukrepi priznavali in izvajali v vseh državah pogodbenicah;

(e)	med organi držav pogodbenic vzpostaviti sodelovanje, potrebno za uresničevanje ciljev te konvencije.

2. V tej konvenciji izraz „starševska odgovornost“ vključuje starševsko avtoriteto ali drugo podobno razmerje avtoritete, ki določa pravice, pooblastila in obveznosti staršev, skrbnikov ali drugih zakonitih zastopnikov v razmerju do otroka ali njegovega premoženja.

Člen 2

Konvencija se uporablja za otroke od njihovega rojstva do izpolnjenega 18. leta starosti.

Člen 3

Ukrepi, omenjeni v 1. členu, se lahko nanašajo predvsem na:

(a)	dodelitev, izvajanje, prenehanje ali omejitev starševske odgovornosti in njen prenos;

(b)	pravico do varstva in vzgoje, vključno s pravico skrbeti za otroka in predvsem pravico do odločanja o kraju njegovega prebivališča, ter pravico do stikov, vključno s pravico odpeljati otroka za določen čas v kraj, ki ni njegovo običajno prebivališče;

(c)	skrbništvo, varstvo in podobne institucije;

(d)	imenovanje in naloge oseb ali organov, ki so odgovorne za otroka ali njegovo premoženje, ga zastopajo ali mu pomagajo;

(e)	namestitev otroka v rejniško družino ali zavod ali zagotovitev njegovega varstva v kafali ali podobni ustanovi;

(f)	nadzor javnih organov nad tem, kako osebe, odgovorne za otroka, zanj skrbijo;

(g)	upravljanje, hrambo otrokovega premoženja ali razpolaganje z njim.

Člen 4

Konvencija se ne uporablja za:

(a)	ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva/materinstva;

(b)	odločbe o posvojitvi, ukrepe za posvojitev ali za neveljavnost ali prenehanje posvojitve;

(c)	priimek in imena otroka;

(d)	emancipacijo;

(e)	obveznosti preživljanja;

(f)	upravljanje premoženja ali nasledstvo;

(g)	socialno varnost;

(h)	javne ukrepe splošne narave na področju izobraževanja ali zdravstva;

(i)	ukrepe, povezane s kaznivimi dejanji, ki so jih zagrešili otroci;

(j)	odločbe o pravici do azila in priseljevanju.

II. POGLAVJE

PRISTOJNOST

Člen 5

1. Sodni ali upravni organi države pogodbenice, v kateri je otrokovo običajno prebivališče, so pristojni, da sprejemajo ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja.

2. Z izjemo 7. člena so ob prenosu otrokovega običajnega prebivališča v drugo državo pogodbenico pristojni organi države, v kateri je novo običajno prebivališče.

Člen 6

1. Za otroke begunce in otroke, ki so bili zaradi nemirov v svoji državi razseljeni v drugo državo, so pristojni v skladu s prvim odstavkom 5. člena organi države pogodbenice, na ozemlju katere so ti otroci zaradi razselitve.

2. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za otroke, za katere ni mogoče ugotoviti običajnega prebivališča.

Člen 7

1. Če je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan, organi države pogodbenice, v kateri je imel otrok, tik preden je bil odpeljan ali zadržan, svoje običajno prebivališče, obdržijo svojo pristojnost, dokler otrok ne pridobi običajnega prebivališča v drugi državi in

(a)	vsaka oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje ne privoli, da je otrok odpeljan ali zadržan, ali če

(b)

otrok biva v tej drugi državi vsaj eno leto, potem ko je oseba, institucija ali drug organ s pravico do varstva in vzgoje izvedel ali bi moral izvedeti za kraj, v katerem je otrok, in ni več v postopku nobena prošnja za vrnitev otroka, vložena v tem obdobju, otrok pa se je že vključil v svoje novo okolje.

2. Šteje se, da je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:

(a)	če so s tem kršene vse ali posamezne pravice do varstva in vzgoje, dodeljene osebi, instituciji ali drugemu organu po zakonu države, v kateri je imel otrok običajno prebivališče, preden je bil odpeljan ali zadržan, in

(b)	so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, dejansko uresničevale oz. bi se uresničevale vse ali posamezne pravice, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan.

Pravice do varstva in vzgoje, omenjene v pododstavku (a), lahko izhajajo predvsem iz zakona, sodne ali upravne odločbe ali sporazuma, veljavnega po pravu te države.

3. Dokler organi, prvič omenjeni v prvem odstavku, obdržijo svojo pristojnost, lahko organi države pogodbenice, v katero je bil otrok odpeljan ali v kateri je bil zadržan, izvajajo le tiste nujne ukrepe v skladu z 11. členom, ki so potrebni za varstvo otroka ali njegovega premoženja.

Člen 8

1. Če organ države pogodbenice, pristojen na podlagi 5. ali 6. člena, meni, da bi organ druge države pogodbenice v danem primeru bolje presodil otrokove koristi, lahko izjemoma

—	zaprosi, da ta organ neposredno ali s pomočjo osrednjega organa svoje države prevzame pristojnost za izvajanje varstvenih ukrepov, ki se mu zdijo potrebni, ali

—	preloži odločanje o tem primeru in strani pozove, da svojo prošnjo pošljejo organu te druge države.

2. Države pogodbenice, na organe katerih se lahko naslovijo prošnje, kot določa prejšnji odstavek, so:

(a)	država, katere državljan je otrok;

(b)	država, v kateri je otrokovo premoženje;

(c)	država, katere organ je prejel vlogo za razvezo ali ločitev otrokovih staršev ali za razveljavitev njune zakonske zveze;

(d)	država, s katero je otrok dejansko povezan.

3. Zadevni organi lahko izmenjavajo mnenja.

4. Organ, na katerega je bila naslovljena prošnja v skladu s prvim odstavkom, lahko prevzame pristojnost namesto organa, pristojnega na podlagi 5. ali 6. člena, če meni, da je to v otrokovo korist.

Člen 9

1. Če organi držav pogodbenic, omenjenih v drugem odstavku 8. člena, menijo, da bi v danem primeru bolje presodili otrokove koristi, lahko

—	zaprosijo, da jih pristojni organ države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče, neposredno ali s pomočjo osrednjega organa te države pooblasti za izvajanje pristojnosti za sprejetje varstvenih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni, ali

—	pozovejo strani, da tako prošnjo predložijo organom države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče.

2. Zadevni organi lahko izmenjavajo mnenja.

3. Organ, ki je vložil tako prošnjo, je lahko namesto organa države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče, pristojen le, če je ta organ sprejel prošnjo.

Člen 10

1. Ne glede na 5. do 9. člen lahko organi države pogodbenice, ki so pristojni, da odločajo o vlogi za razvezo ali ločitev ali razveljavitev zakonske zveze staršev otroka, ki ima običajno prebivališče v drugi državi pogodbenici, sprejmejo ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja, če tako določa pravo njihove države in če

(a)	ob uvedbi postopka eden od staršev običajno prebiva v tej državi in ima eden od njiju starševsko odgovornost za otroka in

(b)	so se starši oz. katera koli druga oseba, ki ima starševsko odgovornost za otroka, strinjali, da so ti organi pristojni za sprejetje takih ukrepov, in če je ta pristojnost v skladu z otrokovimi koristmi.

2. Pristojnost za sprejetje ukrepov za varstvo otroka, določena v prvem odstavku, preneha takoj po pravnomočni uveljavitvi ali zavrnitvi vloge za razvezo, ločitev ali razveljavitev zakonske zveze ali po koncu postopka zaradi drugih razlogov.

Člen 11

1. V vseh nujnih primerih so organi države pogodbenice, na ozemlju katere je otrok ali premoženje, ki mu pripada, pristojni za sprejetje vseh potrebnih varstvenih ukrepov.

2. Ukrepi, sprejeti na podlagi prejšnjega odstavka glede otroka, ki ima običajno prebivališče v državi pogodbenici, se prenehajo izvajati, takoj ko organi, pristojni na podlagi 5. do 10. člena, sprejmejo ukrepe, potrebne zaradi razmer.

3. Ukrepi, sprejeti na podlagi prvega odstavka glede otroka, ki ima običajno prebivališče v državi, ki ni pogodbenica, se prenehajo izvajati v državah pogodbenicah, takoj ko so v njej priznani ukrepi, ki so potrebni zaradi razmer in so jih sprejeli organi druge države.

Člen 12

1. Z izjemo 7. člena so organi države pogodbenice, na ozemlju katere je otrok ali premoženje, ki mu pripada, pristojni za sprejetje ukrepov za varstvo otroka ali njegovega premoženja, ki so začasni in ozemeljsko učinkujejo le v tej državi, če ti ukrepi niso nezdružljivi z ukrepi, ki so jih sprejeli organi, pristojni na podlagi 5. do 10. člena.

3. Ukrepi, sprejeti na podlagi prvega odstavka glede otroka, ki ima običajno prebivališče v državi, ki ni pogodbenica, se prenehajo izvajati v državi pogodbenici, v kateri so bili sprejeti, takoj ko so v njej priznani ukrepi, ki so potrebni zaradi razmer in so jih sprejeli organi druge države.

Člen 13

1. Organi države pogodbenice, ki so na podlagi 5. do 10. člena pristojni za sprejetje ukrepov za varstvo otroka ali njegovega premoženja, se morajo vzdržati izvajanja svoje pristojnosti, če so ob uvedbi postopka organi druge države pogodbenice, ki so bili tedaj pristojni na podlagi 5. do 10. člena, zaprosili za ustrezne ukrepe, ki se še proučujejo.

2. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če so se organi, ki jim je bilo prvotno predloženo zaprosilo za sprejetje ukrepov, odpovedali svoji pristojnosti.

Člen 14

Ukrepi, sprejeti za izvajanje 5. do 10. člena, ostanejo v veljavi v skladu z določenimi pogoji, čeprav zaradi spremenjenih okoliščin ni več podlage za pristojnost, dokler jih organi, pristojni v skladu s konvencijo, ne spremenijo, nadomestijo ali odpravijo.

III. POGLAVJE

PRAVO, KI SE UPORABLJA

Člen 15

1. Organi držav pogodbenic pri izvajanju pristojnosti na podlagi določb II. poglavja uporabljajo svoje pravo.

2. Če pa je to potrebno zaradi varstva otroka ali njegovega premoženja, lahko izjemoma uporabljajo ali upoštevajo pravo druge države, s katero je primer dejansko povezan.

3. Ob prenosu otrokovega običajnega prebivališča v drugo državo pogodbenico pravo te druge države od prenosa dalje ureja pogoje izvajanja ukrepov, sprejetih v državi prejšnjega običajnega prebivališča.

Člen 16

1. Zakonito dodelitev ali prenehanje starševske odgovornosti brez posredovanja sodnih ali upravnih organov ureja pravo države, v kateri je otrokovo običajno prebivališče.

2. Dodelitev ali prenehanje starševske odgovornosti s sporazumom ali enostranskim aktom brez posredovanja sodnih ali upravnih organov ureja pravo države, v kateri je otrokovo običajno prebivališče ob začetku veljavnosti sporazuma ali enostranskega akta.

3. Starševska odgovornost po pravu države, v kateri je otrokovo običajno prebivališče, se ohrani po prenosu običajnega prebivališča v drugo državo.

4. Če se otrokovo običajno prebivališče spremeni, ureja zakonito dodelitev starševske odgovornosti osebi, ki take odgovornosti še nima, pravo države, v kateri je novo otrokovo običajno prebivališče.

Člen 17

Izvajanje starševske odgovornosti ureja pravo države, v kateri je otrokovo običajno prebivališče. Če se otrokovo običajno prebivališče spremeni, starševsko odgovornost ureja pravo države, v kateri je novo otrokovo običajno prebivališče.

Člen 18

Starševska odgovornost, omenjena v 16. členu, se lahko odpravi ali pogoji njenega izvajanja spremenijo z ukrepi, sprejetimi na podlagi te konvencije.

Člen 19

1. Veljavnost dogovora, sklenjenega med tretjim in drugo osebo, ki bi bila upravičena delovati kot otrokov zakoniti zastopnik po pravu države, v kateri je bil dogovor sklenjen, se ne more izpodbijati niti se tretji ne more šteti za odgovornega samo zato, ker druga oseba ni bila upravičena delovati kot otrokov zakoniti zastopnik v skladu s pravom, navedenim v določbah tega poglavja, razen če je tretji vedel ali bi moral vedeti, da to pravo ureja starševsko odgovornost.

2. Prejšnji odstavek se uporablja le, če je dogovor sklenjen med osebami, ki so na ozemlju iste države.

Člen 20

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi tedaj, ko je pravo, ki ga omenjajo, pravo države, ki ni pogodbenica.

Člen 21

1. V tem poglavju izraz pravo pomeni pravo, ki velja v določeni državi, ne pa kolizijskih pravil.

2. Če pa je pravo, ki se uporablja na podlagi 16. člena, pravo države, ki ni pogodbenica, in kolizijska pravila te države določajo pravo neke druge države, ki ni pogodbenica in bi uporabljala svoje pravo, se uporablja pravo te druge države. Če ta druga država, ki ni pogodbenica, ne bi uporabljala svojega prava, se uporablja pravo, ki ga določa 16. člen.

Člen 22

Uporaba prava, določenega v določbah tega poglavja, se lahko zavrne le, če bi bila očitno v nasprotju z javnim redom in ob upoštevanju otrokovih koristi.

IV. POGLAVJE

PRIZNAVANJE IN UVELJAVLJANJE

Člen 23

1. Ukrepi, ki jih sprejmejo organi države pogodbenice, se zakonito priznajo v vseh drugih državah pogodbenicah.

2. Vendar se priznanje lahko zavrne,

(a)	če je ukrep sprejel organ, katerega pristojnost ne izhaja iz določb II. poglavja;

(b)	če je bil ukrep sprejet, razen v primeru nujnosti, v sodnem ali upravnem postopku, ne da bi bila otroku dana možnost, da pove svoje mnenje, ob kršenju temeljnih načel procesnega prava zaprošene države;

(c)	na zaprosilo osebe, ki trdi, da ukrep posega v njeno starševsko odgovornost, če je bil tak ukrep sprejet, razen v primeru nujnosti, ne da bi bila tej osebi dana možnost, da pove svoje mnenje;

(d)	če je priznanje očitno v nasprotju z javnim redom zaprošene države ob upoštevanju otrokovih koristi;

(e)	če je ukrep nezdružljiv z ukrepom, ki je bil pozneje sprejet v državi otrokovega običajnega prebivališča, ki ni pogodbenica, če ta ukrep izpolnjuje zahteve za priznanje v zaprošeni državi;

(f)	če se ni ravnalo v skladu s postopkom, določenim v 33. členu.

Člen 24

Ne glede na prvi odstavek 23. člena lahko vsaka zainteresirana oseba pristojne organe države pogodbenice zaprosi, da odločajo o tem, ali se ukrep, sprejet v drugi državi pogodbenici, prizna ali ne. Postopek ureja pravo zaprošene države.

Člen 25

Organ zaprošene države zavezujejo razsodbe, temelječe na dejstvih, ki so podlaga za pristojnost organa države, ki je sprejel ukrep.

Člen 26

1. Če je treba ukrepe, sprejete in pravnomočne v eni od držav pogodbenic, uveljaviti v drugi državi pogodbenici, se v tej drugi državi pogodbenici na zaprosilo zainteresirane strani razglasijo za pravnomočne ali se evidentirajo za uveljavitev v skladu s postopkom, ki ga določa pravo te države.

2. Vsaka država pogodbenica za razglasitev pravnomočnosti ali evidentiranje uporablja enostavni in hitri postopek.

3. Razglasitev pravnomočnosti ali evidentiranje se lahko zavrne le na podlagi enega od razlogov, določenih v drugem odstavku 23. člena.

Člen 27

Razen revizije, potrebne pri uporabi prejšnjih členov, se vsebina sprejetega ukrepa ne revidira.

Člen 28

Ukrepi, ki jih je sprejela ena država pogodbenica in jih je druga država pogodbenica razglasila za pravnomočne ali evidentirala za uveljavitev, se v tej drugi državi uveljavijo, kot da so jih sprejeli organi te države. Ukrepi se uveljavijo v skladu s pravom zaprošene države in v obsegu, ki ga to pravo določa, ob upoštevanju otrokovih koristi.

V. POGLAVJE

SODELOVANJE

Člen 29

1. Država pogodbenica določi osrednji organ, ki izpolnjuje obveznosti, ki so po konvenciji določene za tak organ.

2. Zvezne države, države z več kot enim pravnim sistemom ali države, ki imajo avtonomne ozemeljske enote, lahko določijo več osrednjih organov in navedejo ozemeljski ali osebni obseg njihovih funkcij. Če je država določila več osrednjih organov, določi osrednji organ, ki se mu lahko pošiljajo prošnje, da jih pošlje naprej ustreznemu osrednjemu organu v tej državi.

Člen 30

1. Osrednji organi sodelujejo med seboj in spodbujajo sodelovanje med pristojnimi organi v svojih državah, da bi zagotovili uresničevanje ciljev te konvencije.

2. Pri uporabi te konvencije sprejemajo ustrezne ukrepe, da bi zagotovili obveščanje o svojem pravu in storitvah, ki so v njihovi državi na voljo glede varstva otroka.

Člen 31

Osrednji organ države pogodbenice neposredno ali s pomočjo javnih organov ali drugih organov sprejema ustrezne ukrepe, da se:

(a)	olajša sporazumevanje in ponudi pomoč, določena v 8. in 9. členu ter v tem poglavju;

(b)	s posredovanjem, spravo ali drugimi podobnimi sredstvi omogoči sporazumno reševanje glede varstva otroka ali njegovega premoženja v razmerah, v katerih se uporablja konvencija;

(c)	na prošnjo pristojnega organa druge države pogodbenice pomaga odkriti kraj, kjer je otrok, če se zdi, da je otrok na ozemlju zaprošene države in potrebuje varstvo.

Člen 32

Na utemeljeno prošnjo osrednjega ali drugega pristojnega organa države pogodbenice, s katero je otrok dejansko povezan, lahko osrednji organ države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče in v kateri je, neposredno ali s pomočjo javnih ali drugih organov

(a)	priskrbi poročilo o otrokovih razmerah;

(b)	zaprosi, da pristojni organ njegove države premisli, ali je treba sprejeti ukrepe za varstvo otroka ali njegovega premoženja.

Člen 33

1. Če namerava organ, pristojen na podlagi 5. do 10. člena, otroka namestiti v rejniško družino ali zavod ali kafalo ali podobno ustanovo in naj bi bila ta namestitev ali zagotovitev varstva otroka v drugi državi pogodbenici, se najprej posvetuje z osrednjim ali drugim pristojnim organom te druge države. V ta namen mu pošlje poročilo o otroku in razlogih za predlagano namestitev ali zagotovitev varstva.

2. Odločba o namestitvi ali zagotovitvi varstva se lahko v državi prosilki sprejme le, če je osrednji ali drug pristojni organ zaprošene države odobril to namestitev ali zagotovitev varstva ob upoštevanju otrokovih koristi.

Člen 34

1. Če se namerava sprejeti varstveni ukrep, lahko organi, pristojni na podlagi konvencije, če to zahtevajo otrokove razmere, zaprosijo za informacije kateri koli organ druge države pogodbenice, ki ima informacije, pomembne za varstvo otroka.

2. Država pogodbenica lahko izjavi, da se prošnje na podlagi prvega odstavka njenim organom pošiljajo samo prek njenega osrednjega organa.

Člen 35

1. Pristojni organi države pogodbenice lahko organe druge države pogodbenice zaprosijo, da jim pomagajo pri uresničevanju varstvenih ukrepov, sprejetih na podlagi konvencije, predvsem pri zagotavljanju dejanskega uresničevanja pravice do stikov in pravice do vzdrževanja rednih neposrednih stikov.

2. Organi države pogodbenice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, lahko na prošnjo tistega od staršev, ki prebiva v tej državi in želi pridobiti ali obdržati pravico do stikov, zberejo podatke ali dokaze in razsodijo o primernosti tega od staršev in o pogojih za uresničevanje stikov. Organ, pristojen za odločanje o vlogi za stike z otrokom na podlagi 5. do 10. člena, dopusti take podatke, dokaze in ugotovitve ter jih prouči, preden sprejme odločitev.

3. Organ, pristojen na podlagi 5. do 10. člena za odločanje o stikih, lahko pred sprejetjem odločitve glede prošnje, vložene na podlagi drugega odstavka, preloži postopek, predvsem če obravnava vlogo za omejitev ali ukinitev pravic do stikov, ki so bile dane v državi, v kateri je imel otrok prejšnje običajno prebivališče.

4. Določbe tega člena organu, pristojnemu na podlagi 5. do 10. člena, ne preprečujejo sprejetja začasnih ukrepov pred sprejetjem odločitve glede prošnje, vložene na podlagi drugega odstavka.

Člen 36

Kadar je otrok v resni nevarnosti, pristojni organi države pogodbenice, v kateri so bili sprejeti ali se proučujejo ukrepi za otrokovo varstvo, če so obveščeni o prenosu otrokovega prebivališča v drugo državo ali o tem, da je otrok v drugi državi, obvestijo organe te države o tej nevarnosti in ukrepih, ki so bili sprejeti ali se proučujejo.

Člen 37

Organ na podlagi tega poglavja ne zaprosi za informacije ali jih ne da, če meni, da bi to verjetno ogrozilo otroka ali njegovo premoženje ali bi pomenilo resno grožnjo za svobodo ali življenje člana otrokove družine.

Člen 38

1. Ne glede na možnost, da lahko zahtevajo plačilo razumnih stroškov za opravljene storitve, osrednji organi in drugi javni organi držav pogodbenic krijejo vsak svoje stroške, nastale pri uporabi določb tega poglavja.

2. Vsaka država pogodbenica lahko z eno ali več držav pogodbenic sklene sporazum o delitvi stroškov.

Člen 39

Vsaka država pogodbenica lahko z eno ali več držav pogodbenic sklene sporazume o boljšem medsebojnem izvajanju določb tega poglavja. Države, ki so sklenile tak sporazum, en izvod pošljejo depozitarju konvencije.

VI. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 40

1. Organi države pogodbenice, v kateri je otrokovo običajno prebivališče, ali države pogodbenice, v kateri je bil sprejet varstveni ukrep, lahko osebi s starševsko odgovornostjo ali osebi, ki ji je zaupano varstvo otroka ali njegovega premoženja, na njeno prošnjo izdajo potrdilo, da lahko opravlja naloge in da so ji bila dana pooblastila, na podlagi katerih je upravičena ukrepati.

2. Šteje se, da so sposobnosti in pooblastila, navedena v potrdilu, dodeljena tej osebi, če ni dokazano nasprotno.

3. Država pogodbenica imenuje organe, ki so pooblaščeni za izdajo navedenega potrdila.

Člen 41

Osebni podatki, zbrani ali dani v skladu s konvencijo, se lahko uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani ali dani.

Člen 42

Organi, ki so jim podatki dani, zagotavljajo zaupnost podatkov v skladu s pravom svoje države.

Člen 43

Dokumenti, poslani ali izdani v skladu s konvencijo, so oproščeni sodnega overjanja ali podobnih formalnosti.

Člen 44

Vsaka država pogodbenica lahko imenuje organe, ki se jim morajo poslati prošnje po 8., 9. in 33. členu.

Člen 45

1. Imenovanja, omenjena v 29. in 44. členu, se sporočijo Stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

2. Izjava, omenjena v drugem odstavku 34. člena, se da depozitarju konvencije.

Člen 46

Državi pogodbenici, v kateri se za varstvo otroka ali premoženja uporabljajo različni pravni sistemi ali pravni predpisi, ni treba uporabljati pravil konvencije glede razhajanj med temi različnimi pravnimi sistemi ali pravnimi predpisi.

Člen 47

V državi, v kateri se uporabljata dva ali več pravnih sistemov ali pravnih predpisov, ki se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja ta konvencija, imajo v različnih ozemeljskih enotah posamezni izrazi naslednji pomen:

1.	običajno prebivališče v tej državi pomeni običajno prebivališče v ozemeljski enoti te države;

2.	navzočnost otroka v tej državi pomeni navzočnost otroka v ozemeljski enoti;

3.	kraj otrokovega premoženja v tej državi pomeni kraj otrokovega premoženja v ozemeljski enoti;

4.	država, katere državljanstvo ima otrok, pomeni ozemeljsko enoto, določeno v skladu s pravom te države, če ustreznih določb ni, pa ozemeljsko enoto, s katero je otrok najtesneje povezan;

5.	država, katere organi so prejeli vlogo za razvezo zakonske zveze ali ločitev ali razveljavitev zakonske zveze otrokovih staršev, pomeni ozemeljsko enoto, katere organi so prejeli tako vlogo;

6.	država, s katero je otrok dejansko povezan, pomeni ozemeljsko enoto, s katero je otrok tako povezan;

7.	država, v katero je bil otrok odpeljan ali je bil v njej zadržan, pomeni ozemeljsko enoto, v katero je bil odpeljan ali je bil v njej zadržan;

8.	organi te države, ki niso osrednji organi, pomenijo organe, ki so pooblaščeni za delovanje v določeni ozemeljski enoti;

9.	pravo, postopek ali organ države, v kateri je bil ukrep sprejet, pomeni pravo, postopek ali organ ozemeljske enote, v kateri je bil ta ukrep sprejet;

10.	pravo, postopek ali organ zaprošene države pomeni pravo, postopek ali organ ozemeljske enote, v kateri se poskuša pridobiti priznanje ali uveljavitev.

Člen 48

Za določitev prava, ki se uporablja na podlagi III. poglavja za državo, sestavljeno iz dveh ali več ozemeljskih enot, od katerih ima vsaka svoj pravni sistem ali svoje pravne predpise, glede vprašanj, ki jih ureja ta konvencija, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	če v taki državi obstajajo veljavna pravila, ki določajo ozemeljsko enoto, katere pravo se uporablja, se uporablja pravo te enote;

(b)	če takih pravil ni, se uporablja pravo ozemeljske enote, določene v 47. členu.

Člen 49

Za določitev prava, ki se uporablja na podlagi III. poglavja za državo z dvema ali več pravnimi sistemi ali pravnimi predpisi, ki se uporabljajo za različne kategorije oseb glede zadev, ki jih ureja ta konvencija, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	če v tej državi obstajajo veljavna pravila, ki določajo, katero tako pravo se uporablja, se uporablja to pravo;

(b)	če takih pravil ni, se uporablja pravo sistema ali pravni predpisi, s katerimi je otrok najtesneje povezan.

Člen 50

Ta konvencija ne vpliva na uporabo Konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok med pogodbenicami obeh konvencij. Vendar pa nič ne preprečuje, da bi se za vrnitev otroka, ki je bil nezakonito odpeljan ali zadržan, ali za zagotovitev pravice do stikov lahko uveljavile določbe te konvencije.

Člen 51

Ta konvencija v odnosih med državami pogodbenicami brez poseganja v priznanje ukrepov, sprejetih na podlagi Konvencije z dne 5. oktobra 1961, nadomešča Konvencijo, ki ureja skrbništvo nad mladoletnimi osebami, podpisano 12. junija 1902 v Haagu.

Člen 52

1. Ta konvencija ne vpliva na mednarodne dokumente, katerih pogodbenice so pogodbenice te konvencije in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja konvencija, razen če države pogodbenice, ki jih zavezujejo taki dokumenti, ne izjavijo drugače.

2. Konvencija ne vpliva na možnost, da ena ali več držav pogodbenic sklene sporazume, ki glede na otrokovo običajno prebivališče v eni od držav pogodbenic takih sporazumov, vsebujejo določbe o vprašanjih, ki jih ureja ta konvencija.

3. Sporazumi, ki jih mora skleniti ena ali več držav pogodbenic o vprašanjih, ki jih zajema ta konvencija, v odnosih teh držav z drugimi državami pogodbenicami ne vplivajo na določbe te konvencije.

4. Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za enotne zakone, ki temeljijo na posebnih regionalnih ali drugačnih vezeh med zadevnimi državami.

Člen 53

1. Konvencija se uporablja za ukrepe le, če so ti v državi sprejeti po uveljavitvi konvencije za to državo.

2. Konvencija se uporablja za priznanje in uveljavitev ukrepov, sprejetih po njeni uveljavitvi v državi, v kateri so bili ukrepi sprejeti, in v zaprošeni državi.

Člen 54

1. Sporočila, poslana osrednjemu organu ali drugemu organu države pogodbenice, se pošiljajo v izvirnem jeziku s prevodom v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov te druge države, ali če tak prevod ni mogoč, s prevodom v francoski ali angleški jezik.

2. Vendar pa lahko država pogodbenica z izraženim pridržkom v skladu s 60. členom nasprotuje uporabi francoskega ali angleškega jezika, ne pa uporabi obeh.

Člen 55

1. V skladu s 60. členom lahko država pogodbenica:

(a)	zadrži pristojnost svojih organov za sprejetje ukrepov za varstvo otrokovega premoženja, ki je na njenem ozemlju;

(b)	si pridrži pravico, da ne prizna starševske odgovornosti ali ukrepa, ki bi bil nezdružljiv z ukrepom, ki bi ga njeni organi sprejeli glede otrokovega premoženja.

2. Zadržanje pristojnosti se lahko omeji na določene vrste premoženja.

Člen 56

Generalni sekretar Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu redno sklicuje Posebno komisijo, ki preverja praktično izvajanje konvencije.

VII. POGLAVJE

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam, ki so bile članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ob njenem osemnajstem zasedanju.

2. Ta konvencija se ratificira, sprejme ali odobri, listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi pa se deponirajo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske, ki je depozitar konvencije.

Člen 58

1. H konvenciji lahko pristopi vsaka država, potem ko je ta začela veljati v skladu s prvim odstavkom 61. člena.

2. Pristopna listina se deponira pri depozitarju.

3. Tak pristop velja le za odnose med državo, ki je pristopila, in tistimi državami pogodbenicami, ki temu pristopu niso ugovarjale v šestih mesecih od prejema uradnega obvestila, omenjenega v pododstavku (b) 63. člena. Ugovor lahko dajo države ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije. O vsakem ugovoru je treba obvestiti depozitarja.

Člen 59

1. Če ima država dve ali več ozemeljskih enot z različnimi pravnimi sistemi glede zadev, ki jih obravnava konvencija, lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu izjavi, da se konvencija razširi na vse ozemeljske enote ali samo na eno ali več ozemeljskih enot, in sme to izjavo kadar koli spremeniti tako, da da drugo izjavo.

2. O vsaki izjavi je treba depozitarja uradno obvestiti, v njej pa morajo biti izrecno navedene ozemeljske enote, za katere se uporablja konvencija.

3. Če država v skladu s tem členom ne da izjave, se konvencija razširi na vse ozemeljske enote te države.

Člen 60

1. Vsaka država pogodbenica lahko najpozneje ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu ali ko da izjavo po 59. členu, izrazi en ali oba pridržka, predvidena v drugem odstavku 54. člena in v 55. členu. Drugi pridržki niso dovoljeni.

2. Vsaka država lahko kadar koli umakne pridržek, ki ga je imela. Umik se sporoči depozitarju.

3. Pridržek preneha veljati prvi dan tretjega koledarskega meseca po uradnem obvestilu iz prejšnjega odstavka.

Člen 61

1. Konvencija začne veljati prvi dan meseca po izteku trimesečnega obdobja po deponiranju tretje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi v skladu s 57. členom.

2. Nato začne konvencija veljati:

(a)	za države, ki jo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo pozneje ali k njej pristopijo prvi dan meseca po izteku trimesečnega obdobja po deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

(b)	za vsako državo, ki k njej pristopi, prvi dan meseca po treh mesecih po izteku šestmesečnega obdobja, predvidenega v tretjem odstavku 58. člena;

(c)	za ozemeljsko enoto, na katero se je konvencija razširila v skladu z 59. členom, prvi dan meseca po izteku trimesečnega obdobja po uradnem obvestilu, navedenem v omenjenem členu.

Člen 62

1. Država pogodbenica konvencije jo lahko odpove z uradnim pisnim obvestilom depozitarju. Odpoved se lahko omeji na določene ozemeljske enote, za katere velja konvencija.

2. Odpoved začne veljati prvi dan meseca po izteku dvanajstmesečnega obdobja, potem ko je depozitar prejel uradno obvestilo. Če je v uradnem obvestilu naveden daljši rok za veljavnost odpovedi, začne odpoved veljati ob izteku tega obdobja.

Člen 63

Depozitar obvesti vse države članice Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu in države, ki so pristopile v skladu z 58. členom, o:

(a)	podpisih, ratifikacijah, sprejetjih in odobritvah v skladu s 57. členom;

(b)	pristopih in ugovorih k pristopom v skladu z 58. členom;

(c)	datumu začetka veljavnosti konvencije v skladu z 61. členom;

(d)	izjavah v skladu z drugim odstavkom 34. člena in 59. členom;

(e)	sporazumih v skladu z 39. členom;

(f)	pridržkih po drugem odstavku 54. člena in 55. členu ter njihovem umiku po drugem odstavku 60. člena;

(g)	odpovedih v skladu z 62. členom.

Da bi to potrdili, so pravilno pooblaščeni podpisniki, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Haagu 19. oktobra 1996 v francoskem in angleškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu vlade Kraljevine Nizozemske, overjena kopija pa se po diplomatski poti pošlje vsaki državi, ki je bila članica Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu ob njenem osemnajstem zasedanju.

11.6.2008

Uradni list Evropske unije

L 151/49

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 23. maja 2008

o spremembi Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega

(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1937)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/432/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (1) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 2006/771/ES (2) usklajuje tehnične pogoje za naprave kratkega dosega.

(2)	Zaradi naglih tehnoloških sprememb in sprememb družbenih potreb bi se lahko pojavile nove naprave kratkega dosega, ki bi zahtevale redno posodabljanje pogojev za usklajevanje spektra.

(3)	Komisija je 5. julija 2006 v skladu s členom 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES kot odgovor na tehnološki in tržni razvoj naprav kratkega dosega izdala stalno pooblastilo (3) za Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT) za posodabljanje Priloge k Odločbi 2006/771/ES.

(4)	CEPT je v poročilu (4), ki ga je predložila julija 2007 kot odgovor na navedeno pooblastilo, Komisiji svetovala, da spremeni nekatere tehnične vidike Priloge k Odločbi 2006/771/ES.

(5)	Odločbo 2006/771/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Oprema, ki deluje pod pogoji iz Odločbe, mora biti v skladu tudi z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (5), saj bo le tako zagotovljena učinkovita uporaba spektra in preprečeno škodljivo motenje, kar se dokaže z upoštevanjem usklajenega standarda ali alternativnih postopkov za ocenjevanje skladnosti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/771/ES se nadomesti s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 23. maja 2008

Za Komisijo

Viviane REDING

Članica Komisije

(1) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(2) UL L 312, 11.11.2006, str. 66.

(3) Stalno pooblastilo za Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije o letnem posodabljanju tehnične priloge Odločbe Komisije o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (5. julij 2006).

(4) RSCOM(07) 58.

(5) UL L 91, 7.4.1999, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

PRILOGA

Usklajeni frekvenčni pasovi in tehnični parametri za naprave kratkega dosega

Vrsta naprave kratkega dosega	Frekvenčni pas	Omejitev moči/poljske jakosti/gostote moči (1)	Dodatni parametri/zahteve za dostop do spektra in ublažitev motenj (2)	Druge omejitve uporabe (3)	Rok za izvedbo
Nespecifične naprave kratkega dosega (4)	6 765–6 795 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	13,553–13,567 MHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	26,957–27,283 MHz	10 mW efektivne sevane moči (e.r.p.), kar ustreza 42 dBμA/m na 10 metrov		Video aplikacije so izključene.	1. junij 2007
	40,660–40,700 MHz	10 mW e.r.p.		Video aplikacije so izključene.	1. junij 2007
	433,050–434,040 (5) MHz	1 mW e.r.p. gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo več kot 250 kHz		Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	433,050–434,040 (5) MHz	10 mW e.r.p.	Obratovalni ciklus (6): 10 %	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. junij 2007
	434,040–434,790 (5) MHz	1 mW e.r.p. gostota moči – 13 dBm/10 kHz za širokopasovno modulacijo več kot 250 kHz		Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
		10 mW e.r.p.	Obratovalni ciklus (6): 10 %	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. junij 2007
		10 mW e.r.p.	Obratovalni ciklus (6): 100 % pri medkanalskem razmiku do 25 kHz	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	863,000–868,000 MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	868,000–868,600 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 1 % (6)	Video aplikacije so izključene.	1. oktober 2008
	868,000–868,600 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	868,700–869,200 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Video aplikacije so izključene.	1. oktober 2008
	868,700–869,200 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	869,400–869,650 (5) MHz	500 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 10 %. (6) Medkanalski razmik mora biti 25 kHz, razen tega se lahko celoten pas uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo.	Video aplikacije so izključene.	1. oktober 2008
	869,400–869,650 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	869,700–870,000 (5) MHz	5 mW e.r.p.	Govorne aplikacije so dovoljene z naprednimi tehnikami ublažitve motenj.	Zvokovne in video aplikacije so izključene.	1. junij 2007
	869,700–870,000 (5) MHz	25 mW e.r.p.	Treba je uporabiti tehnike za dostop do spektra in ublažitev motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES. Nadomestno se lahko uporabi obratovalni ciklus 0,1 % (6)	Zvokovni in govorni signali ter video aplikacije so izključeni.	1. oktober 2008
	2 400–2 483,5 MHz	10 mW ekvivalentne izotropne sevane moči (e.i.r.p.)			1. junij 2007
	5 725–5 875 MHz	25 mW e.i.r.p.			1. junij 2007
	24,150–24,250 GHz	100 mW e.i.r.p.			1. oktober 2008
	61,0–61,5 GHz	100 mW e.i.r.p.			1. oktober 2008
Alarmni sistemi	868,600–868,700 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Celoten frekvenčni pas se lahko uporabi kot en sam kanal za prenos podatkov z visoko hitrostjo. Obratovalni ciklus (6): 1,0 %		1. oktober 2008
	869,250–869,300 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Obratovalni ciklus (6): 0,1 %		1. junij 2007
	869,300–869,400 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Obratovalni ciklus (6): 1,0 %		1. oktober 2008
	869,650–869,700 MHz	25 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Obratovalni ciklus (6): 10 %		1. junij 2007
Socialni alarmi (7)	869,200–869,250 MHz	10 mW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Obratovalni ciklus (6): 0,1 %		1. junij 2007
Induktivne aplikacije (8)	20,050–59,750 kHz	72 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	59,750–60,250 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	60,250–70,000 kHz	69 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	70–119 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	119–127 kHz	66 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	127–140 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	140–148,5 kHz	37,7 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	148,5–5 000 kHz V spodaj navedenih posebnih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.	– 15 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dBμA/m na 10 metrov.			1. oktober 2008
	400–600 kHz	– 8 dBμA/m na 10 metrov		Druge naprave, razen RFID (9), niso dovoljene.	1. oktober 2008
	3 155–3 400 kHz	13,5 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	5 000–30 000 kHz V spodaj navedenih posebnih pasovih se uporabljajo višje poljske jakosti in dodatne omejitve uporabe.	– 20 dBμA/m na 10 metrov v vsaki pasovni širini 10 kHz Za sisteme, ki delujejo v pasovnih širinah, večjih kot 10 kHz, velja skupna poljska jakost – 5 dBμA/m na 10 metrov.			1. oktober 2008
	6 765–6 795 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	7 400–8 800 kHz	9 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	10 200–11 000 kHz	9 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
	13 553–13 567 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. junij 2007
	13 553–13 567 kHz	60 dBμA/m na 10 metrov		Druge naprave, razen RFID in EAS (9) (10), niso dovoljene.	1. oktober 2008
	26 957–27 283 kHz	42 dBμA/m na 10 metrov			1. oktober 2008
Aktivni medicinski vsadki (11)	9-315 kHz	30 dBμA/m na 10 metrov	Obratovalni ciklus: (6): 10 %		1. oktober 2008
Aktivni medicinski vsadki (11)	402–405 MHz	25 μW e.r.p.	Medkanalski razmik: 25 kHz Druge omejitve kanala: posamezni oddajniki lahko združujejo sosednje kanale za povečanje medkanalskega razmika z naprednimi tehnikami ublažitve motenj, ki zagotavljajo najmanj enako zmogljivost kot tehnike, opisane v usklajenih standardih, sprejetih z Direktivo 1999/5/ES.		1. oktober 2008
Brezžične zvokovne aplikacije (12)	87,5–108,0 MHz	50 nW e.r.p.	Medkanalski razmik do 200 kHz		1. oktober 2008
Brezžične zvokovne aplikacije (12)	863–865 MHz	10 mW e.r.p.			1. junij 2007

(1) Države članice morajo dovoliti uporabo spektra do vrednosti, podanih za moč, jakost in gostoto v tej tabeli. V skladu s členom 3(3) Odločbe 2006/771/ES lahko določijo manj stroge pogoje, tj. dovolijo uporabo spektra z višjo močjo, jakostjo polja in gostoto moči.

(2) Države članice lahko določijo samo te „dodatne parametre/zahteve za dostop do spektra in ublažitev motenj“ in ne smejo dodajati drugih parametrov ali zahtev za dostop do spektra in ublažitev motenj. Ker se lahko določijo manj strogi pogoji v smislu člena 3(3) Odločbe 2006/771/ES, lahko države članice v določeni celici izpustijo parametre/zahteve za dostop do spektra in ublažitev motenj ali pa dovolijo višje vrednosti.

(3) Države članice lahko uvedejo samo te „druge omejitve uporabe“ in ne smejo dodajati dodatnih omejitev uporabe. Ker se lahko uvedejo manj strogi pogoji v smislu člena 3(3) Odločbe 2006/771/ES, lahko države članice izpustijo eno od teh omejitev ali vse omejitve.

(4) Ta kategorija je namenjena samo tipu naprav, ki izpolnjuje tehnične pogoje (običajno telemetrija, daljinsko upravljanje, alarmne naprave, splošni prenos podatkov in druge podobne uporabe).

(5) Za ta frekvenčni pas morajo države članice omogočiti vse pogoje nadomestne uporabe.

(6) Obratovalni ciklus pomeni časovno razmerje v vsakem enournem obdobju aktivnega oddajanja opreme. Ker se lahko določijo manj strogi pogoji v smislu člena 3(3) Odločbe 2006/771/ES, lahko države članice za obratovalni ciklus dovolijo višjo vrednost.

(7) Naprave za socialni alarm se uporabljajo za pomoč starejšim ali invalidnim osebam v stiski na domu.

(8) Ta kategorija zajema npr. naprave za imobilizacijo avtomobilov, identifikacijo živali, alarmne sisteme, kabelske detektorje, ravnanje z odpadki, identifikacijo oseb, brezžične govorne povezave, nadzor dostopa, bližinska zaznavala, protivlomne sisteme vključno z radiofrekvenčnimi protivlomnimi indukcijskimi sistemi, prenos podatkov do ročne postaje, avtomatično identifikacijo izdelkov, brezžične nadzorne sisteme in avtomatično pobiranje cestnine.

(9) Ta kategorija zajema induktivne aplikacije, ki se uporabljajo v radiofrekvenčni identifikaciji (RFID).

(10) Ta kategorija zajema induktivne aplikacije, ki se uporabljajo pri radiofrekvenčni identifikaciji (EAS).

(11) Ta kategorija zajema radijski del aktivnih medicinskih pripomočkov za vsaditev, kakor so opredeljene v Direktivi Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev in njihovih perifernih delov (UL L 189, 20.7.1990, str. 17).

(12) Aplikacije za brezžične zvokovne sisteme vključujejo: brezžične zvočnike, brezžične naglavne slušalke, brezžične prenosne naglavne slušalke za npr. prenosni predvajalnik za zgoščenke, prenosne kasetnike in radijske sprejemnike, brezžične naglavne slušalke za uporabo v vozilu, npr. za uporabo pri radijskem sprejemniku ali mobilnem telefonu itn.; ušesnonadzorni sistemi za uporabo na koncertih in drugih odrskih predstavah.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 151

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 11. junij 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 515/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 516/2008 z dne 10. junija 2008 o spremembi uredb (ES) št. 1200/2005, (ES) št. 184/2007, (ES) št. 243/2007, (ES) št. 1142/2007, (ES) št. 1380/2007 in (ES) št. 165/2008 glede pogojev dovoljenj za nekatere dodatke za uporabo v prehrani živali ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 518/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi višine pomoči za skladiščenje nepredelanih rozin in nepredelanih suhih fig za tržno leto 2007/2008	26
	*	Uredba Komisije (ES) št. 519/2008 z dne 10. junija 2008 o odobritvi manjših sprememb specifikacije za ime, registrirano v Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Volailles de Loué (ZGO))	27
	*	Uredba Komisije (ES) št. 520/2008 z dne 9. junija 2008 o prepovedi ribolova na okroglonosega repaka v conah ICES Vb, VI in VII (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav) s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije	31

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	60,9
	MK	36,7
	TR	67,5
	ZZ	55,0
0707 00 05	JO	162,5
	MK	23,0
	TR	118,6
	ZZ	101,4
0709 90 70	TR	103,8
0709 90 70	ZZ	103,8
0805 50 10	AR	125,8
	EG	150,8
	TR	129,5
	US	176,3
	ZA	143,1
	ZZ	145,1
0808 10 80	AR	100,9
	BR	84,9
	CL	98,0
	CN	87,2
	MK	50,7
	NZ	106,4
	US	125,6
	UY	152,2
	ZA	85,6
	ZZ	99,1
0809 10 00	TR	195,6
	US	317,3
	ZZ	256,5
0809 20 95	TR	492,1
	US	400,6
	ZZ	446,4

Št.	02/DSS
Država članica	ESP
Stalež	RNG/5B67-
Vrsta	okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris)
Cona	Vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v conah Vb, VI in VII
Datum	12.5.2008

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet in Komisija
	2008/429/ES, Euratom
*	Sklep Sveta in Komisije z dne 26. maja 2008 o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	33
	2008/430/ES, Euratom
*	Sklep Sveta in Komisije z dne 26. maja 2008 o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji	35
	Svet
	2008/431/ES
*	Odločba Sveta z dne 5. junija 2008 o pooblastitvi nekaterih držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ali pristopijo k njej ter pooblastitvi nekaterih držav članic, da dajo izjavo o uporabi ustreznih notranjih predpisov zakonodaje Skupnosti	36
	Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok	39
	Komisija
	2008/432/ES
*	Odločba Komisije z dne 23. maja 2008 o spremembi Odločbe 2006/771/ES o uskladitvi radijskega spektra za uporabo naprav kratkega dosega (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 1937) ( 1 )	49
	2008/433/ES
*	Odločba Komisije z dne 10. junija 2008 o uvedbi posebnih pogojev, ki veljajo za uvoz sončničnega olja s poreklom ali poslanega iz Ukrajine zaradi tveganja onesnaženja z mineralnim oljem (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 2709) ( 1 )	55