7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 503/2008

z dne 6. junija 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (1), in zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 7. junija 2008.

---

(1)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 504/2008

z dne 6. junija 2008

o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (1), in zlasti člena 4(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (2), ter zlasti člena 4(2)(c) in (d), druge alinee člena 6(2) in prvega pododstavka člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (3) ter zlasti člena 3(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 93/623/EGS z dne 20. oktobra 1993 o identifikacijskem dokumentu (potnem listu), ki spremlja registrirane kopitarje (4), je uvedla metodo identifikacije registriranih kopitarjev med njihovimi premiki za namene nadzorovanja zdravstvenega varstva živali.

(2)	Odločba Komisije 2000/68/ES z dne 22. decembra 1999 o spremembi Odločbe Komisije 93/623/EGS in o vzpostavitvi identifikacije kopitarjev (5) za rejo in rabo je določila predpise o identifikacijskem dokumentu, ki spremlja kopitarje med premiki.

(3)

Države članice izvajajo Odločbo 93/623/EGS in Odločbo 2000/68/ES na različne načine. Poleg tega je identifikacija kopitarjev v teh odločbah povezana s premiki, medtem ko se identifikacija živali v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z drugimi vrstami živine opravlja med drugim tudi zaradi nadzora bolezni, ne glede na to, ali se živali premikajo ali ne. Prav tako lahko ta dvotirni sistem za kopitarje za rejo in rabo na eni strani ter za registrirane kopitarje na drugi strani povzroči, da se za isto žival izda več kot en identifikacijski dokument, kar se lahko prepreči le tako, da se žival neizbrisno, vendar ne nujno na vidnem mestu, označi ob prvi identifikaciji.

(4)

Oris, vključen v identifikacijski dokument iz Odločbe 93/623/EGS, ni v celoti skladen s podobnimi podatki, ki jih zahtevajo mednarodne organizacije, ki upravljajo s tekmovalnimi in dirkalnimi kopitarji, ter Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE). V tej uredbi je treba zato določiti oris, ki bo prilagojen potrebam Skupnosti in usklajen z mednarodno sprejetimi zahtevami.

(5)

Za uvoz kopitarjev še naprej veljajo pogoji iz Direktive 90/426/EGS ter zlasti iz Odločbe Komisije 93/196/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za uvoz kopitarjev za zakol (6) in Odločbe Komisije 93/197/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in izdajanju zdravstvenih spričeval pri uvozu registriranih kopitarjev ter kopitarjev za rejo in rabo (7).

(6)

Kadar se uporabljajo carinski postopki iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (8), se je treba sklicevati tudi na Uredbo Sveta (EGS) št. 706/73 z dne 12. marca 1973 o režimu Skupnosti, ki se uporablja za Kanalske otoke in otok Man glede trgovine s kmetijskimi proizvodi (9). Uredba (EGS) št. 706/73 določa, da se pravila Skupnosti od 1. septembra 1973 uporabljajo na področju veterinarske zakonodaje, zootehnična zakonodaja pa je izključena. Ta uredba se mora uporabljati brez poseganja v navedeno uredbo.

(7)

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (10) vsebuje opredelitev za imetnika živali. Nasprotno zadeva člen 4(2) Direktive 90/426/EGS lastnika ali rejca živali. Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (11) vsebuje skupno opredelitev za lastnika in imetnika. Ker v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo lastnik kopitarja ni nujno oseba, odgovorna za žival, je treba pojasniti, da mora biti v skladu s to uredbo za identifikacijo kopitarja odgovoren predvsem imetnik kopitarja, ki je lahko tudi njegov lastnik.

(8)	Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti se morajo uporabljati metode za identifikacijo kopitarjev iz te uredbe brez poseganja v Odločbo Komisije 96/78/ES z dne 10. januarja 1996 o določitvi pogojev za vpis in registracijo kopitarjev v rodovniške knjige za pleme (12).

(9)

Te metode morajo biti usklajene z načeli, ki jih določijo rejske organizacije, priznane v skladu z Odločbo Komisije 92/353/EGS z dne 11. junija 1992 o določitvi meril za priznanje ali odobritev organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje (13). V skladu z navedeno odločbo mora organizacija ali združenje, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za posamezno pasmo, določiti načela o sistemu za identifikacijo kopitarjev in o razdelitvi rodovniške knjige na različne razdelke ter opredelitvi linij in rodov, vpisanih v rodovniško knjigo.

(10)

Poleg tega se morajo v zootehničnem spričevalu iz člena 4(2)(d) Direktive 90/427/EGS, ki ga je treba vključiti v identifikacijski dokument, navesti vsi potrebni podatki za zagotovitev, da se kopitarji, ki se prepišejo iz ene rodovniške knjige v drugo, vpišejo v razdelek rodovniške knjige, za katerega izpolnjujejo merila.

(11)

V skladu s tretjo alineo člena 1 Odločbe Komisije 96/510/ES z dne 18. julija 1996 o zootehniških spričevalih za uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov (14) mora biti zootehnično spričevalo za registrirane kopitarje v skladu z identifikacijskim dokumentom iz Odločbe 93/623/EGS. Zato je treba pojasniti, da je treba vsako sklicevanje na Odločbo 93/623/EGS in Odločbo 2000/68/ES obravnavati kot sklicevanje na to uredbo.

(12)

Ker je treba vse kopitarje, rojene v Skupnosti ali uvožene vanjo, v skladu s to uredbo identificirati z enim identifikacijskim dokumentom, so potrebne posebne določbe, kadar se status živali kot kopitarja za rejo in rabo spremeni v status registriranega kopitarja, kakor je določeno v členu 2(c) Direktive 90/426/EGS.

(13)	Države članice morajo imeti možnost vzpostaviti posebne ureditve za identifikacijo divjih ali delno udomačenih kopitarjev, ki se pasejo na določenih območjih ali ozemljih, vključno z naravnimi rezervati, da se zagotovi skladnost z drugim odstavkom člena 2 Direktive 92/35/EGS.

(14)

Elektronski identifikatorji („transponderji“) za kopitarje se na mednarodni ravni na splošno zelo uporabljajo. Ta tehnologija se mora uporabljati za zagotovitev tesne povezave med kopitarjem in načinom njegove identifikacije. Kopitarje je treba označiti s transponderjem, čeprav je treba določiti, da se za preverjanje identitete živali uporabljajo nadomestne metode, če zagotavljajo enakovredna jamstva za preprečevanje večkratnega izdajanja identifikacijskih dokumentov.

(15)

Medtem ko mora v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti kopitarje vedno spremljati identifikacijski dokument, je treba določiti odstopanje od te zahteve, kadar je hramba identifikacijskega dokumenta v celotni življenjski dobi kopitarja nemogoča ali nepraktična ali kadar tak dokument ni bil izdan ob upoštevanju, da bo žival zaklana, preden bo dosegla zahtevano maksimalno starost za identifikacijo.

(16)

Ta odstopanja se morajo uporabljati brez poseganja v člen 14 Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (15), ki dovoljuje odstopanja od nekaterih ukrepov za obvladovanje bolezni za identificirane kopitarje na gospodarstvih, kjer je bil potrjen izbruh navedene bolezni.

(17)

Države članice morajo imeti tudi možnost, da dovolijo uporabo poenostavljenega identifikacijskega dokumenta za kopitarje, ki se premikajo na njihovem ozemlju. Plastične kartice z vgrajenimi računalniškimi čipi („pametne kartice“) so bile uvedene kot naprave za shranjevanje podatkov na različnih področjih. Omogočiti je treba izdajanje takšnih pametnih kartic kot dodatno možnost poleg izdajanja identifikacijskega dokumenta v skladu z nekaterimi predpisi in njihovo uporabo namesto identifikacijskega dokumenta, ki spremlja kopitarja med premiki v državi članici.

(18)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 (16) je treba zahteve po podatkih o prehranski verigi za kopitarje uvesti do konca leta 2009.

(19)

Določbe so potrebne za primer izgube izvirnega identifikacijskega dokumenta, izdanega za celotno življenjsko obdobje v skladu s to uredbo. Navedene določbe morajo v največji možni meri preprečiti nezakonito posedovanje več kot enega identifikacijskega dokumenta s pravilnim opisom statusa živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi. Kadar so na voljo zadostni podatki, ki jih je možno preveriti, je treba izdati dvojnik dokumenta, označen kot dvojnik, ki na splošno izključuje žival iz prehranske verige; v drugih primerih je treba izdati nadomestni dokument, označen kot nadomestni, ki bo poleg tega že registriranega kopitarja uvrstil med kopitarje za rejo in rabo.

(20)

V skladu s členoma 4 in 5 Direktive 90/426/EGS je identifikacijski dokument sredstvo za osamitev kopitarjev v primeru izbruha bolezni na gospodarstvu, na katerem se zadržujejo ali redijo. Zato je treba zagotoviti začasni preklic veljavnosti navedenega dokumenta za namene premikov v primeru izbruha nekaterih bolezni z ustreznim vpisom v identifikacijski dokument.

(21)

V primeru kopitarjev, ki poginejo drugače kot z zakolom v klavnici, mora organ, ki nadzira predelavo poginule živali, vrniti identifikacijski dokument organu za izdajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (17), zagotoviti pa je treba tudi, da se transponderji ali nadomestne metode, vključno z oznakami, ki se uporabljajo za preverjanje identitete kopitarja, ne morejo reciklirati.

(22)

Da se prepreči vstop transponderjev v prehransko verigo, je treba meso živali, pri katerih ni mogoče odstraniti transponderja ob zakolu, označiti kot neustrezno za prehrano ljudi v skladu s poglavjem V oddelka II Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (18).

(23)	Standardizacija mesta vsaditve transponderja in vpis tega mesta v identifikacijski dokument morata olajšati iskanje vsajenih transponderjev.

(24)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (19) so žive živali, pripravljene za dajanje na trg za prehrano ljudi, opredeljene kot živilo. Navedena uredba določa obsežne pristojnosti nosilcev živilske dejavnosti na vseh ravneh proizvodnje živil, vključno s sledljivostjo živali, namenjenih za proizvodnjo živil.

(25)

Kopitarji za rejo in rabo ter registrirani kopitarji lahko v nekem starostnem obdobju postanejo kopitarji za zakol, kakor je določeno v členu 2(d) Direktive 90/426/EGS. Meso kopitarjev je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (20).

(26)

V skladu z odstavkom 7 oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 mora upravljavec klavnice sprejemati, preverjati in upoštevati podatke o prehranski verigi, ki vključujejo podrobne podatke o izvoru in zgodovini živali, namenjenih za proizvodnjo živil, ter upravljanju z njimi. Pristojni organ lahko omogoči, da se podatki o prehranjevali verigi domačih kopitarjev pošljejo klavnici hkrati z živalmi in ne vnaprej. Identifikacijski dokument, ki spremlja kopitarje za zakol, mora biti zato del teh podatkov o prehranski verigi.

(27)	V skladu z odstavkom 1 poglavja III oddelka II Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 mora uradni veterinar preveriti skladnost z dolžnostmi nosilca živilske dejavnosti za zagotovitev, da so živali, sprejete v zakol za prehrano ljudi, ustrezno označene.

(28)

V skladu z odstavkom 8 oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 morajo nosilci živilske dejavnosti preveriti potne liste, ki spremljajo domače kopitarje, za zagotovitev, da je žival namenjena za zakol za prehrano ljudi; če sprejmejo žival za zakol, morajo potni list dati uradnemu veterinarju.

(29)

Brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (21) in Direktive Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (22) se za dajanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini kopitarjem uporablja Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (23).

(30)

Člen 10(2) in (3) Direktive 2001/82/ES določa posebna odstopanja za kopitarje od člena 11 navedene direktive v zvezi z zdravljenjem živali za proizvodnjo živil z zdravili z ugotovljeno določeno mejno vrednostjo ostankov za vrste, ki niso ciljne, ali z zdravili, ki so dovoljena za zdravljenje drugih bolezni, če so ti kopitarji identificirani v skladu z zakonodajo Skupnosti in je v identifikacijskem dokumentu posebej označeno, da niso namenjeni za zakol za prehrano ljudi ali za zakol za prehrano ljudi po obdobju karence, ki traja najmanj šest mesecev po zdravljenju s snovmi iz Uredbe Komisije (ES) št. 1950/2006 z dne 13. decembra 2006 o določitvi seznama snovi, bistvenih za zdravljenje konjev, v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (24).

(31)

Da se ohrani nadzor nad izdajanjem identifikacijskih dokumentov, je treba v bazo podatkov zabeležiti najmanjši niz ustreznih podatkov v zvezi z izdajanjem takšnih dokumentov. Baze podatkov v različnih državah članicah se morajo povezovati v skladu z Direktivo Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (25), da se olajša izmenjava podatkov.

(32)

O sistemu enotnih življenjskih številk kopitarjev (UELN) so se dogovorile glavne organizacije za rejo konj in tekmovanje z njimi po vsem svetu. Vzpostavil se je na pobudo Svetovne rejske zveze za toplokrvne konje (WBFSH), Mednarodnega odbora za vodenje rodovniške knjige (ISBC), Svetovne organizacije za arabske konje (WAHO), Evropske konference organizacij za arabske konje (ECAHO), Mednarodne konference za angloarabce (CIAA), Mednarodne konjeniške zveze (FEI) in Evropske kasaške unije (UET), podatke o njem pa je mogoče dobiti na spletni strani enotnih življenjskih številk kopitarjev (UELN) (26).

(33)

Sistem enotnih življenjskih številk kopitarjev je primeren za registracijo registriranih kopitarjev in kopitarjev za rejo in rabo ter omogoča postopno uvajanje računalniških mrež, s čimer se zagotavlja, da se lahko identiteta registriranih kopitarjev še naprej preverja v skladu s členom 6 Direktive 90/427/EGS.

(34)

Kadar se za baze podatkov določijo kode, te kode in oblika zapisa identifikacijskih številk posamezne živali ne smejo v nobenem primeru biti v nasprotju z uveljavljenim sistemom enotnih življenjskih številk kopitarjev. Zato je treba pred določitvijo vsake nove kode v bazi podatkov preveriti seznam določenih kod enotnih življenjskih številk kopitarjev.

(35)

Člen 7(3) Direktive 90/426/EGS določa, da mora uradni veterinar zabeležiti identifikacijsko številko ali številko identifikacijskega dokumenta zaklanega kopitarja in pristojnemu organu kraja pošiljanja na njegovo zahtevo poslati potrdilo, da je bila žival zaklana. V skladu s členom 4(4)(i) navedene direktive se mora identifikacijski dokument po zakolu registriranega kopitarja vrniti organu, ki ga je izdal. Te zahteve morajo veljati tudi za identifikacijske dokumente, izdane za kopitarje za rejo in rabo. Zapisovanje življenjske številke, ki je skladna z enotno življenjsko številko kopitarja, in njena uporaba za identifikacijo organov, ki so jo izdali, mora olajšati skladnost s temi zahtevami. Kadar je mogoče, morajo države članice uporabiti organe za zvezo, ki so jih določile v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (27).

(36)

Veterinarski nadzor, potreben za zagotavljanje jamstev za zdravstveno varstvo v skladu s členoma 4 in 5 Direktive 90/426/EGS, se lahko zagotovi le, če pristojni organ pozna gospodarstvo iz člena 2(a) navedene direktive. Podobne zahteve so posledica izvajanja živilske zakonodaje v zvezi s kopitarji kot živalmi, namenjenimi za proizvodnjo živil. Vendar se zaradi pogostosti premikov kopitarjev v primerjavi z drugo živino ne sme poskušati vzpostaviti običajna sledljivost kopitarjev v dejanskem času. Identifikacija kopitarjev mora biti zato prvi korak k dokončni vzpostavitvi sistema za identifikacijo in registracijo kopitarjev v okviru nove politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali.

(37)	Za zagotovitev enotnega izvajanja zakonodaje Skupnosti o identifikaciji kopitarjev v državah članicah ter jasnosti in preglednosti te zakonodaje je treba odločbi 93/623/EGS in 2000/68/ES razveljaviti ter nadomestiti s to uredbo.

(38)	Zagotoviti je treba prehodne ukrepe, da se državam članicam omogoči prilagoditev na pravila iz te uredbe.

(39)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali ter Stalnega odbora za zootehniko –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila o identifikaciji kopitarjev:

(a)	ki so rojeni v Skupnosti ali

(b)	ki se sprostijo v prosti promet v Skupnosti v skladu s carinskim postopkom iz člena 4(16)(a) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2.   Ta uredba ne posega v:

(a)	Uredbo (EGS) št. 706/73 in Odločbo 96/78/ES ter

(b)	ukrepe, ki jih sprejmejo države članice v zvezi z registracijo gospodarstev, na katerih se redijo kopitarji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2(a) in (c) do (f), (h) in (i) Direktive 90/426/EGS in člena 2(c) Direktive 90/427/EGS.

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a)	„imetnik“ je katera koli fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali imetnik kopitarjev ali ki stalno ali začasno redi kopitarje za denarno nadomestilo ali brez njega, vključno med prevozom, na trgih ali med tekmovanji, dirkami ali kulturnimi dogodki;

(b)	„transponder“ je pasivna radiofrekvenčna naprava za odčitavanje, ki: (i) je skladna s standardom ISO 11784 in uporablja tehnologijo HDX ali FDX-B in (ii) se lahko odčitava s čitalnikom, ki je skladen s standardom ISO 11785, na najmanjši razdalji 12 cm;

(c)	„kopitarji“ so divji ali udomačeni kopitarji vseh vrst iz rodu Equus družine Equidae in njihovi križanci;

(d)

„enotna življenjska številka“ je enotna 15-mestna alfanumerična koda, ki vključuje podatke o posameznemu kopitarju ter bazo podatkov in državo, v kateri so se takšni podatki zabeležili najprej v skladu s sistemom šifrskih oznak enotne življenjske številke kopitarja (UELN), ter: (i) šestmestno identifikacijsko kodo, ki je skladna z enotno življenjsko številko kopitarja za bazo podatkov iz člena 21(1) in ki ji sledi (ii) devetmestna individualna identifikacijska številka kopitarja;

(e)	„pametna kartica“ je plastična naprava z vgrajenim računalniškim čipom, na katerem se lahko podatki shranjujejo in elektronsko prenašajo v ustrezne računalniške sisteme.

POGLAVJE II

IDENTIFIKACIJSKI DOKUMENT

Člen 3

Splošna načela in obvezna identifikacija kopitarjev

1.   Kopitarji iz člena 1(1) se smejo rediti, če so identificirani v skladu s to uredbo.

2.   Kadar imetnik kopitarja ni njegov lastnik, deluje v okviru te uredbe v imenu fizične ali pravne osebe, ki je lastnik kopitarja („lastnik“), in v dogovoru s to osebo.

3.   V tej uredbi sistem za identifikacijo vključuje:

(a)	enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali;

(b)	metodo za zagotavljanje nedvoumne povezave med identifikacijskim dokumentom in kopitarjem;

(c)	bazo podatkov, v katero se vpišejo identifikacijski podatki v zvezi z živaljo iz enotnega identifikacijskega dokumenta, za katero je bil izdan identifikacijski dokument osebi, vpisani v tej bazi podatkov.

Člen 4

Organi za izdajo identifikacijskih dokumentov za kopitarje

1.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski dokument iz člena 5(1) za registrirane kopitarje izdajo naslednji organi („organi za izdajo“):

(a)	organizacija ali združenje, ki ga uradno odobri ali prizna država članica, ali uradna agencija zadevne države članice iz prve alinee člena 2(c) Direktive 90/427/EGS, ki upravlja rodovniško knjigo za to pasmo iz člena 2(c) Direktive 90/426/EGS; ali

(b)	podružnica mednarodne zveze ali organizacije iz člena 2(c) Direktive 90/426/EGS, ki upravlja s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji in ima sedež v državi članici.

2.   Identifikacijski dokumenti, ki jih izdajo organi v tretji državi, ki izdajajo zootehnična spričevala v skladu z s tretjo alineo člena 1 Odločbe 96/510/ES, so v skladu s to uredbo veljavni za registrirane kopitarje iz člena 1(1)(b).

3.   Pristojni organ določi organ za izdajo identifikacijskega dokumenta iz člena 5(1) za kopitarje za rejo in rabo.

4.   Organi za izdajo iz odstavkov 1, 2 in 3 delujejo v skladu s to uredbo, zlasti z določbami iz členov 5, 8 do 12, 14, 16, 17, 21 in 23.

5.   Države članice sestavijo in posodabljajo seznam organov za izdajo ter ga objavijo na spletni strani, na kateri je na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Podatki o organih za izdajo vključujejo vsaj podatke za navezavo stikov, potrebne za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz člena 19.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh posodobljenih seznamov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

6.   Seznami organov za izdajo v tretjih državah iz odstavka 2 se pripravijo in posodobijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

pristojni organ tretje države, v kateri je organ za izdajo, zagotovi, da: (i) organ za izdajo izpolnjuje zahteve iz odstavka 2; (ii) organ za izdajo, ki je priznan v skladu z Direktivo 94/28/EGS, izpolnjuje zahteve po podatkih iz člena 21(3) te uredbe; (iii) se seznami organov za izdajo pripravijo, posodobijo in pošljejo Komisiji;

(b)

Komisija: (i) pošilja državam članicam redna obvestila v zvezi z novimi ali posodobljenimi seznami, ki jih prejme od pristojnih organov zadevnih tretjih držav v skladu s točko (a)(iii); (ii) pripravi posodobljene različice teh seznamov, ki morajo biti na voljo javnosti; (iii) po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja vključi zadeve, povezane s seznamom organov za izdajo v tretjih državah, na dnevni red Stalnega odbora za zootehniko, da se sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 11(2) Direktive Sveta 88/661/EGS (28).

Člen 5

Identifikacija kopitarjev, rojenih v Skupnosti

1.   Kopitarji, rojeni v Skupnosti, se identificirajo z enotnim identifikacijskim dokumentom v skladu z vzorčnim identifikacijskim dokumentom za kopitarje iz Priloge I („identifikacijski dokument“ ali „potni list“). Ta dokument se izda za celotno življenjsko dobo živali.

Identifikacijski dokument je v tiskani obliki in nedeljiv ter vsebuje navedbe za vpis podatkov, ki se zahtevajo v skladu z naslednjimi oddelki navedenega dokumenta:

(a)	oddelki I do X za registrirane kopitarje;

(b)	vsaj oddelki I, III, IV in VI do IX za kopitarje za rejo in rabo.

2.   Organ za izdajo zagotovi, da se identifikacijski dokument za kopitarje izda le, če je v celoti izpolnjen vsaj oddelek I navedenega dokumenta.

3.   Brez poseganja v člen 1(1) Odločbe 96/78/ES ter ne glede na določbe iz odstavka 1(a) in odstavka 2 tega člena se registrirani kopitarji identificirajo v identifikacijskemu dokumentu v skladu s pravili organov za izdajo iz člena 4(1) ali (2) te uredbe.

4.   Za registrirane kopitarje vpiše organ za izdajo iz člena 4(1)(a) in člena 4(2) te uredbe skladno s členom 4(2)(d) Direktive 90/427/EGS v oddelek II identifikacijskega dokumenta podatke iz zootehničnega spričevala.

V skladu z načeli odobrene ali priznane rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za posamezno pasmo zadevnega registriranega kopitarja, mora zootehnično spričevalo vsebovati vse podatke o poreklu, del rodovniške knjige iz člena 2 ali 3 Odločbe 96/78/ES in, kadar obstaja, razdelek glavnega dela, v katerega se vpiše kopitar.

5.   Imetnik ali lastnik, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v kateri se je žival rodila, predloži organu za izdajo iz člena 4(1), (2) ali (3) v roku iz odstavka 6 tega člena in člena 7(1) zahtevek za pridobitev identifikacijskega dokumenta iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo pa se tudi vsi podatki, potrebni za skladnost s to uredbo.

6.   Brez poseganja v člen 13(1) se kopitarji, rojeni v Skupnosti, v skladu s to uredbo identificirajo pred 31. decembrom leta rojstva kopitarja ali v šestih mesecih od datuma rojstva, pri čemer se upošteva datum, ki nastopi pozneje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo za omejitev tega najdaljšega dovoljenega obdobja za identifikacijo kopitarja na šest mesecev.

Države članice, ki uporabljajo odstopanje iz drugega pododstavka, obvestijo o tem Komisijo in druge države članice.

7.   Vrstni red oddelkov in njihovo številčenje se v identifikacijskem dokumentu ne smeta spreminjati, razen v primeru oddelka I, ki se lahko postavi na sredino identifikacijskega dokumenta.

8.   Dvojniki identifikacijskih dokumentov ali nadomestni identifikacijski dokumenti se lahko izdajo le v skladu z določbami iz členov 16 in 17.

Člen 6

Odstopanje od izpolnjevanja oddelka I identifikacijskega dokumenta

Z odstopanjem od člena 5(2) podatkov v točkah 3(b) do (h) dela A oddelka I in točkah 12 do 18 orisa v delu B oddelka I identifikacijskega dokumenta ni treba izpolniti, kadar se transponder vsadi v skladu s členom 11 ali se uporabi individualna, neizbrisna in vidna nadomestna oznaka v skladu s členom 12 ali kadar se namesto izpolnitve tega orisa uporabi fotografija ali izvod, na katerem so podrobni podatki, ki zadoščajo za identifikacijo kopitarja.

Odstopanje iz prvega odstavka ne posega v pravila o identifikaciji kopitarjev, ki jih določijo organi za izdajo iz člena 4(1), (2) in (3).

Člen 7

Odstopanja v zvezi z identifikacijo nekaterih divjih ali delno udomačenih kopitarjev

1.   Z odstopanjem od člena 5(1), (3) in (5) se lahko pristojni organ odloči, da se divji ali delno udomačeni kopitarji, ki so del določenih populacij in živijo na nekaterih območjih, vključno z naravnimi rezervati, ki jih določi ta organ, identificirajo v skladu s členom 5 le, kadar so odstranjeni s teh območij ali se udomačijo.

2.   Države članice, ki nameravajo uporabiti odstopanje iz odstavka 1, obvestijo Komisijo o populaciji in zadevnih območjih:

(a)	v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ali

(b)	pred uporabo navedenega odstopanja.

Člen 8

Identifikacija uvoženih kopitarjev

1.   Imetnik ali lastnik, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v katero se uvozi žival, vloži v skladu s členom 21 zahtevek za identifikacijski dokument ali za vpis obstoječega identifikacijskega dokumenta v bazo podatkov ustreznega organa za izdajo v 30 dneh od datuma dokončanja carinskega postopka iz člena 4(16)(a) Uredbe (ES) št. 2913/92, kadar:

(a)	se kopitarji uvozijo v Skupnost ali

(b)	se začasni vstop iz člena 2(i) Direktive 90/426/EGS spremeni v stalnega v skladu s členom 19(iii) navedene direktive.

2.   Kadar kopitarja iz odstavka 1 tega člena spremljajo dokumenti, ki niso skladni s členom 5(1), ali manjkajo nekatere podatke, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, organ za izdajo na zahtevo imetnika ali lastnika, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v katero se uvozi žival:

(a)	dopolni te dokumente tako, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5; in

(b)	zabeleži podrobne identifikacijske podatke tega kopitarja in dodatne podatke v bazo podatkov v skladu s členom 21.

3.   Kadar dokumentov iz odstavka 1 tega člena, ki spremljajo kopitarja, ni mogoče dopolniti tako, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1) in (2), se šteje, da niso veljavni za namene identifikacije v skladu s to uredbo.

Kadar se dokumenti iz prvega pododstavka predložijo organu za izdajo ali jih ta organ razveljavi, se to zabeleži v bazo podatkov iz člena 21, kopitar pa se identificira v skladu s členom 5.

POGLAVJE III

ZAHTEVANI PREGLEDI PRED IZDAJO IDENTIFIKACIJSKIH DOKUMENTOV IN TRANSPONDERJI

Člen 9

Preverjanje izdanih enotnih identifikacijskih dokumentov za kopitarje

Pred izdajo identifikacijskega dokumenta sprejme organ za izdajo ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, vse potrebne ukrepe, da:

(a)	se preveri, ali je bil za zadevnega kopitarja že izdan takšen identifikacijski dokument;

(b)	se prepreči goljufivo večkratno izdajanje identifikacijskih dokumentov za posameznega kopitarja.

Ti ukrepi vključujejo vsaj pregledovanje ustreznih dokumentov in elektronskih evidenc, ki so na voljo, preverjanje, ali ima žival kakšna znamenja ali oznake, ki so značilne za mogočo prejšnjo identifikacijo, ter izvajanje ukrepov iz člena 10.

Člen 10

Ukrepi za odkrivanje predhodnega aktivnega označevanja kopitarjev

1.   Ukrepi iz člena 9 vključujejo vsaj ukrepe za odkrivanje:

(a)	vseh predhodno vsajenih transponderjev z uporabo čitalnikov, ki so skladni s standardom ISO 11785 ter lahko odčitavajo transponderje HDX in FDX-B, vsaj kadar je čitalnik v neposrednem stiku s telesno površino na delu, na katerem se v običajnih okoliščinah vsadi transponder;

(b)	vseh kliničnih znakov, ki kažejo, da je bil predhodno vsajeni transponder kirurško odstranjen;

(c)	vseh nadomestnih oznak živali, ki se uporabljajo v skladu s členom 12(3)(b).

2.   Kadar se z ukrepi iz odstavka 1 ugotovi, da je bil transponder že vsajen ali da je bila uporabljena katera koli nadomestna oznaka v skladu s členom 12(3)(b), sprejme organ za izdajo naslednje ukrepe:

(a)	če je kopitar rojen v državi članici, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta ali nadomestni identifikacijski dokument v skladu s členom 16 ali 17;

(b)	če je kopitar uvožen, ukrepa v skladu s členom 8(2).

3.   Kadar se z ukrepi iz odstavka 1(b) ugotovi, da je bil transponder že vsajen, ali se z ukrepi iz odstavka 1(c) ugotovi katera koli nadomestna oznaka, vnese organ za izdajo te podatke na ustrezen način v del A in oris v delu B oddelka I identifikacijskega dokumenta.

4.   Kadar se pri živali, rojeni v Skupnosti, ugotovi, da je bil odstranjen transponder ali nadomestna oznaka iz odstavka 3 tega člena in to ni evidentirano, izda organ za izdajo iz člena 4(1) ali (3) nadomestni identifikacijski dokument v skladu s členom 17.

Člen 11

Elektronske metode preverjanja identitete

1.   Organ za izdajo zagotovi, da se kopitar ob prvi identifikaciji aktivno označi z vsaditvijo transponderja.

Države članice določijo minimalno usposobljenost, potrebno za opravljanje posegov iz prvega pododstavka, ali določijo osebo ali stroko, ki je zadolžena za opravljanje takšnih posegov.

2.   Transponder se vsadi parenteralno pod aseptičnimi pogoji med tilnikom in vihrom na sredini vratu na predelu tilne vezi.

Vendar lahko pristojni organ dovoli vsaditev transponderja na drugem delu vratu kopitarja, če se s takšno nadomestno vsaditvijo ne ogrozi dobro počutje živali in ne poveča tveganje za premik transponderja v primerjavi z metodo iz prvega pododstavka.

3.   Kadar se transponder vsadi v skladu z odstavkoma 1 in 2, vpiše organ za izdajo v identifikacijski dokument naslednje podatke:

(a)	pod točko 5 dela A oddelka I se vpiše vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder in se prikaže na čitalniku po vsaditvi, po potrebi skupaj s samolepilno nalepko s črtno kodo ali natisnjeno črtno kodo, na kateri je vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder;

(b)	pod točko 11 dela A oddelka I se podpiše in odtisne žig oseba iz odstavka 1, ki je opravila identifikacijo in vsadila transponder;

(c)	pod točko 12 ali 13 orisa v delu B oddelka I se glede na stran, na kateri je bil vsajen transponder označi mesto, kjer je bil vsajen transponder.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3(a) tega člena, kadar se ukrepi iz člena 26(2) opravijo v zvezi s kopitarjem, označenem s predhodno vsajenim transponderjem, ki ni skladen s standardi iz člena 2(2)(b), se ime proizvajalca ali čitalnika vpiše pod točko 5 dela A oddelka I identifikacijskega dokumenta.

5.   Kadar države članice določijo pravila, s katerimi v skladu s standardi iz člena 2(2)(b) zagotovijo neponovljivost številk, ki jih oddajajo transponderji, katere vsadijo organi za izdajo iz člena 4(1)(a), ki jih v skladu z Odločbo 92/353/EGS odobrijo pristojni organi te države članice, se pri uporabi teh pravil ne ogroža sistema identifikacije, ki ga določi organ za izdajo v drugi državi članici ali tretji državi, ki je opravil identifikacijo v skladu s to uredbo na zahtevo imetnika ali lastnika, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice.

Člen 12

Nadomestne metode preverjanja identitete

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko države članice dovolijo identifikacijo kopitarjev z ustrezno nadomestno metodo, vključno z oznakami, ki zagotavljajo enakovredna znanstvena jamstva, da lahko same ali v kombinaciji omogočajo preverjanje identitete kopitarja, in ki učinkovito preprečujejo podvajanje izdajanja identifikacijskih dokumentov („nadomestna metoda“).

Organ za izdajo zagotovi, da se identifikacijski dokument za kopitarja izda le, če se nadomestna metoda iz prvega pododstavka vpiše pod točko 6 ali 7 dela A oddelka I identifikacijskega dokumenta in zabeleži v bazo podatkov v skladu s členom 21(1)(f).

2.   Kadar se uporabi nadomestna metoda, zagotovi imetnik dostop do teh podatkov ali po potrebi krije stroške preverjanja identitete živali.

3.   Države članice zagotovijo:

(a)	da se nadomestne metode kot edini način za preverjanje identitete kopitarjev ne uporabljajo pri večini kopitarjev, identificiranih v skladu s to uredbo;

(b)	da vidnih oznak, ki se uporabljajo za kopitarje za rejo in rabo, ni mogoče zamenjati z oznakami, ki so na njihovem ozemlju rezervirane za registrirane kopitarje.

4.   Države članice, ki nameravajo uporabiti odstopanje iz odstavka 1, dajo te podatke na voljo Komisiji, drugim državam članicam in javnosti na spletni strani.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

POGLAVJE IV

PREMIK IN PREVOZ KOPITARJEV

Člen 13

Premik in prevoz registriranih kopitarjev ter kopitarjev za rejo in rabo

1.   Registrirane kopitarje ter kopitarje za rejo in rabo vedno spremlja identifikacijski dokument.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v naslednjih primerih ni potrebno, da kopitarje iz navedenega odstavka spremlja identifikacijski dokument:

(a)	v hlevu ali na pašniku, kadar lahko imetnik takoj predloži identifikacijski dokument;

(b)	v začasnih premikih peš: (i) v bližino gospodarstva v isti državi članici, pri čemer se lahko identifikacijski dokument predloži v roku treh ur; ali (ii) na poletno pašo in z nje, pri čemer je identifikacijske dokumente mogoče predložiti na gospodarstvu odhoda;

(c)	neodstavljene živali ob materi ali nadomestni materi;

(d)	kadar živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja ali dogodka, pri čemer morajo zapustiti kraj tekmovanja ali dogodka;

(e)	med premikom ali prevozom, ki je nujen za kopitarje, ali brez poseganja v drugi pododstavek člena 14(1) Direktive 2003/85/ES med premikom ali prevozom na gospodarstvo, na katerem se kopitarji redijo.

Člen 14

Odstopanje za nekatere premike in prevoz brez identifikacijskega dokumenta ali s poenostavljenim identifikacijskim dokumentom

1.   Z odstopanjem od člena 13(1) lahko pristojni organ dovoli premik ali prevoz kopitarja iz navedenega odstavka znotraj iste države članice brez identifikacijskega dokumenta, če ga spremlja pametna kartica, ki jo je izdal organ za izdajo identifikacijskega dokumenta in ki vsebuje podatke iz Priloge II.

2.   Države članice, ki uporabijo odstopanje iz odstavka 1 tega člena, si lahko medsebojno odobrijo odstopanje za premik ali prevoz kopitarjev iz člena 13(1) na njihovem ozemlju.

Če se odločijo uporabiti to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo.

3.   Organ za izdajo izda začasni dokument, ki vključuje vsaj navedbo enotne življenjske številke in kadar je na voljo, kodo transponderja, ki dovoljuje premik ali prevoz kopitarja v isti državi članici v obdobju, ki ne presega 45 dni in v katerem se identifikacijski dokument predloži organu za izdajo ali pristojnemu organu, da se posodobijo identifikacijski podatki.

4.   Kadar je kopitar v obdobju iz odstavka 3 prepeljan v drugo državo članico ali preko druge države članice v tretjo državo, ga ne glede na status registracije poleg začasnega dokumenta v skladu s Prilogo C k Direktivi 90/426/EGS spremlja veterinarsko spričevalo. Če žival ni označena s transponderjem ali ni identificirana z nadomestno metodo v skladu s členom 12 te uredbe, mora biti to zdravstveno spričevalo izpolnjeno v skladu z opisom iz oddelka I identifikacijskega dokumenta.

Člen 15

Premik in prevoz kopitarjev za zakol

1.   Med premikom ali prevozom v klavnico spremlja kopitarje za zakol identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 5(1) ali členom 8.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli, da se kopitar za zakol, ki ni bil identificiran v skladu s členom 5, prepelje neposredno z gospodarstva, na katerem se je rodil, v klavnico v isti državi članici, če:

(a)	je kopitar mlajši od 12 mesecev in ima vidna zrnca mlečnih stranskih sekalcev;

(b)	je sledljivost od gospodarstva do klavnice neprekinjena;

(c)	se lahko med prevozom v klavnico opravi individualna identifikacija kopitarja v skladu s členom 11 ali 12;

(d)	pošiljko v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 spremljajo podatki o prehranski verigi, ki vključujejo sklic na posamezno identifikacijo iz točke (c) tega odstavka.

3.   V primeru premika ali prevoza kopitarjev za zakol v skladu z odstavkom 2 tega člena se člen 19(1)(b), (c) in (d) ne uporablja.

POGLAVJE V

IZDAJANJE DVOJNIKOV, NADOMESTNIH DOKUMENTOV IN ZAČASNI PREKLIC VELJAVNOSTI IDENTIFIKACIJSKIH DOKUMENTOV

Člen 16

Dvojniki identifikacijskih dokumentov

1.   Kadar se izvirni identifikacijski dokument izgubi, vendar lahko se lahko ugotovi identiteto kopitarja s pomočjo kode, ki jo oddaja transponder, ali nadomestne metode, na voljo pa je izjava o lastništvu, izda organ za izdajo iz člena 4(1) dvojnik identifikacijskega dokumenta s sklicem na enotno življenjsko številko ter ga kot takega jasno označi („dvojnik identifikacijskega dokumenta“).

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.

Podrobni podatki o izdanem dvojniku identifikacijskega dokumenta in razvrstitvi kopitarja v oddelku IX navedenega dokumenta se s sklicem na enotno življenjsko številko vnesejo v bazo podatkov iz člena 21.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se lahko pristojni organ odloči za začasni preklic statusa kopitarja kot živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi, za šest mesecev, kadar lahko imetnik v 30 dneh od prijavljenega datuma izgube identifikacijskega dokumenta zadovoljivo dokaže, da status kopitarja kot živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi, ni bil ogrožen zaradi kakršnega koli zdravljenja.

Za ta namen vpiše pristojni organ datum začetka šestmesečnega obdobja začasnega preklica v prvi stolpec dela III oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta in izpolni tretji stolpec dokumenta.

3.   Kadar je izgubljeni izvirni identifikacijski dokument izdal organ za izdajo iz člena 4(2) v tretji državi, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta prvotni organ za izdajo in ga prek organa za izdajo ali pristojnega organa v zadevni državi članici pošlje imetniku ali lastniku, kadar to posebej določa zakonodaja države članice, v kateri je zadevni kopitar.

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi, vnos v bazi podatkov iz člena 21(1)(1) pa se ustrezno spremeni.

Vendar lahko dvojnik identifikacijskega dokumenta izda organ za izdajo iz člena 4(1)(a), ki registrira to pasmo kopitarjev, ali organ za izdajo iz člena 4(1)(b), ki registrira kopitarje za ta namen v državi članici, v kateri je kopitar, kadar se s tem strinja tudi prvotni organ za izdajo v tretji državi članici.

4.   Kadar je izgubljeni identifikacijski dokument izdal organ za izdajo, ki ne obstaja več, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta v skladu z odstavkom 1 organ za izdajo v državi članici, v kateri je kopitar.

Člen 17

Nadomestni identifikacijski dokument

Kadar se prvotni identifikacijski dokument izgubi in identitete kopitarja ni mogoče ugotoviti, izda organ za izdajo iz člena 4(3) v državi članici, v kateri je kopitar, nadomestni identifikacijski dokument („nadomestni identifikacijski dokument“), ki je jasno označen in izpolnjuje zahteve iz člena 5(1)(b).

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX nadomestnega identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.

Podrobni podatki o izdanem nadomestnem identifikacijskem dokumentu ter statusu registracije in razvrstitvi kopitarja v oddelku IX navedenega dokumenta se s sklicem na enotno življenjsko številko ustrezno prilagodijo v bazi podatkov iz člena 21.

Člen 18

Začasni preklic identifikacijskih dokumentov za namene premika

Uradni veterinar začasno prekliče veljavnost identifikacijskega dokumenta za namene premika z ustreznim vpisom v oddelek VIII navedenega dokumenta, kadar se kopitar redi na gospodarstvu ali prihaja z gospodarstva:

(a)	za katerega velja prepoved iz člena 4(5) Direktive 90/426/EGS ali

(b)	ki je v državi članici ali delu države članice, ki ni prosta konjske kuge.

POGLAVJE VI

POGIN KOPITARJA IN KOPITARJI, NAMENJENI ZA ZAKOL ZA PREHRANO LJUDI, TER PODATKI O PREJEMANJU ZDRAVIL

Člen 19

Pogin kopitarja

1.   Po zakolu ali poginu kopitarja je treba sprejeti naslednje ukrepe:

(a)	transponder se zaščiti pred poznejšo goljufivo uporabo, zlasti z odvzemom, uničenjem ali odstranitvijo na mestu samem;

(b)	identifikacijski dokument se razveljavi, pri čemer je treba vsaj na prvi strani odtisniti žig z napisom „neveljaven“;

(c)	potrdilo, da je bil kopitar zaklan, pokončan ali da je poginil, vključno z datumom pogina živali, se s sklicem na enotno življenjsko številko kopitarja sporoči organu za izdajo neposredno ali prek kontaktne točke iz člena 23(4) in

(d)	razveljavljen identifikacijski dokument se uniči.

2.   Ukrepe iz odstavka 1 izvaja ali nadzira:

(a)	uradni veterinar: (i) pri zakolu ali pokončanju zaradi nadzora bolezni v skladu s členom 4(4)(i) Direktive 90/426/EGS ali (ii) po zakolu v skladu s členom 7(3) Direktive 90/426/EGS ali

(b)	pristojni organ iz člena 2(1)(i) Uredbe (ES) št. 1774/2002 pri odstranitvi ali predelavi trupla v skladu členom 4 ali 5 navedene uredbe.

3.   Kadar transponderja iz kopitarja, zaklanega za prehrano ljudi, ni mogoče odstraniti v skladu z odstavkom 1(a), označi uradni veterinar, da meso ali del mesa, v katerem je transponder, ni primeren za prehrano ljudi v skladu s poglavjem V(1)(n) oddelka II Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1(d) in brez poseganja v pravila, ki jih organ za izdajo vpiše v identifikacijski dokument, lahko države članice izvedejo postopke, s katerimi se neveljavni dokument vrne organu za izdajo.

5.   V primeru pogina ali izgube kopitarja, ki ni naveden v tem členu, vrne imetnik identifikacijski dokument ustreznemu organu za izdajo iz člena 4(1), (2) ali (3) v 30 dneh od pogina ali izgube živali.

Člen 20

Kopitarji, namenjeni za zakol za prehrano ljudi, ter podatki o prejemanju zdravil

1.   Kopitar se obravnava kot žival, namenjena za zakol za prehrano ljudi, razen če je v delu II oddelka IX identifikacijskega dokumenta nepreklicno označena kot žival, ki ni namenjena za zakol, s podpisom:

(a)	imetnika ali lastnika glede na njegovo presojo ali

(b)	imetnika in pristojnega veterinarja, ki deluje v skladu s členom 10(2) Direktive 2001/82/ES.

2.   Pred vsakim zdravljenjem v skladu s členom 10(2) Direktive 2001/82/ES ali pred vsakim zdravljenjem z uporabo zdravila, odobrenega v skladu s členom 6(3) navedene direktive, potrdi pristojni veterinar v delu II oddelka IX identifikacijskega dokumenta, da ima kopitar status živali, ki je namenjena za zakol za prehrano ljudi, kar je privzeti status, ali ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi.

3.   Kadar zdravljenje iz odstavka 2 tega člena ni dovoljeno za kopitarja, namenjenega za zakol za prehrano ljudi, zagotovi pristojni veterinar, da se zadevni kopitar v skladu z odstopanjem iz člena 10(2) Direktive 2001/82/ES nepreklicno označi kot žival, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi, z:

(a)	izpolnitvijo in podpisom dela II oddelka IX identifikacijskega dokumenta in

(b)	razveljavitvijo dela III oddelka IX identifikacijskega dokumenta.

4.   Kadar je treba kopitarja zdraviti v okoliščinah iz člena 10(3) Direktive 2001/82/ES, vpiše pristojni veterinar v del III oddelka IX identifikacijskega dokumenta zahtevane podatke o zdravilu, ki vsebuje snovi, bistvene za zdravljenje kopitarjev in naštete v Uredbi (ES) št. 1950/2006.

Pristojni veterinar vpiše datum zadnjega predpisanega odmerka tega zdravila in v skladu s členom 11(4) Direktive 2001/82/ES obvesti imetnika o datumu poteka karence, uvedene v skladu s členom 10(3) navedene direktive.

POGLAVJE VII

EVIDENCE IN KAZNI

Člen 21

Baza podatkov

1.   Pri izdaji identifikacijskega dokumenta ali registraciji že izdanega identifikacijskega dokumenta zabeleži organ za izdajo v bazo podatkov vsaj naslednje podatke v zvezi s kopitarjem:

(a)	enotno življenjsko številko;

(b)

vrsto;

(c)

spol;

(d)

barvo;

(e)	datum rojstva (dan, mesec, leto);

(f)	po potrebi vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder, ali kode, ki jo oddaja radiofrekvenčna identifikacijska naprava, ki ne izpolnjuje standardne opredelitve iz člena 2(2)(b), skupaj s podatki o zahtevanem sistemu odčitavanja ali nadomestni metodi;

(g)	državo rojstva;

(h)	datum izdaje in kakršne koli spremembe identifikacijskega dokumenta;

(i)	ime in naslov osebe, ki ji je bil izdan identifikacijski dokument;

(j)	status registriranega kopitarja ali kopitarja za rejo in rabo;

(k)	ime živali (rojstno ime in po potrebi trgovsko ime);

(l)	znani status živali kot živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi;

(m)	podatke v zvezi z mogočimi dvojniki in nadomestnimi identifikacijskimi dokumenti v skladu s členoma 16 in 17;

(n)	sporočeni datum pogina živali.

2.   Organ za izdajo hrani podatke iz odstavka 1 tega člena v svoji bazi podatkov vsaj 35 let ali vsaj dve leti po poginu kopitarja, sporočenega v skladu s členom 19(1)(c).

3.   Organ za izdajo takoj po zapisu podatkov iz odstavka 1 tega člena sporoči podatke iz točk (a) do (f) in (n) navedenega odstavka v centralno bazo podatkov v državi članici, v kateri se je rodil kopitar, če je takšna baza podatkov na voljo v skladu s členom 23.

Člen 22

Sporočanje kod baz podatkov organov za izdajo

Države članice objavijo imena, naslove, vključno s kontaktnimi podatki, in šestmestne identifikacijske kode baz podatkov organov za izdajo, ki so združljive z enotno življenjsko številko kopitarja, na spletni strani, na kateri so ti podatki na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

Člen 23

Centralne baze podatkov in njihovo povezovanje ter kontaktne točke

1.   Država članica se lahko odloči, da mora organ za izdajo vključiti podatke iz člena 21 v zvezi s kopitarjem, rojenim ali identificiranim na njenem ozemlju, v centralno bazo podatkov ali da se mora baza podatkov organa za izdajo povezati s to centralno bazo podatkov („centralna baza podatkov“).

2.   V skladu z Direktivo 89/608/EGS države članice sodelujejo pri upravljanju svojih centralnih baz podatkov.

3.   Države članice objavijo imena, naslove in šestmestne identifikacijske kode centralnih baz podatkov, ki so združljive z enotno življenjsko številko kopitarja, na spletni strani, na kateri so na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

4.   Države članice zagotovijo kontaktno točko, ki prejme potrdilo iz člena 19(1)(c) in ga posreduje ustreznim organom za izdajo, odobrenim na njihovem ozemlju.

Kontaktna točka je lahko organ za zvezo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 882/2004.

Podrobni podatki o kontaktni točki, ki se lahko vključijo v centralno bazo podatkov, se objavijo na spletni strani, na kateri so na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

Člen 24

Kazni

Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in z ustreznimi ukrepi zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 30. junija 2009. Komisijo nemudoma obvestijo tudi o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Razveljavitev

Odločbi 93/623/EGS in 2000/68/ES se razveljavita z začetkom veljavnosti od 1. julija 2009.

Sklicevanja na razveljavljeni odločbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 26

Prehodne določbe

1.   Obravnava se, da so kopitarji, ki so rojeni najpozneje do 30. junija 2009 in identificirani do navedenega datuma v skladu z odločbama 93/623/EGS ali 2000/68/ES, identificirani v skladu s to uredbo.

Identifikacijski dokumenti za te kopitarje se registrirajo v skladu s členom 21(1) te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009.

2.   Kopitarji, ki so rojeni najpozneje do 30. junija 2009, vendar niso identificirani do navedenega datuma v skladu z odločbama 93/623/EGS ali 2000/68/ES, se identificirajo v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2009.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009.

---

(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 42. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 55.

(3)  UL L 178, 12.7.1994, str. 66.

(4)  UL L 298, 3.12.1993, str. 45. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2000/68/ES (UL L 23, 28.1.2000, str. 72).

(5)  UL L 23, 28.1.2000, str. 72.

(6)  UL L 86, 6.4.1993, str. 7. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

(7)  UL L 86, 6.4.1993, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006.

(8)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(9)  UL L 68, 15.3.1973, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1174/86 (UL L 107, 24.4.1986, str. 1).

(10)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(11)  UL L 157, 10.6.1992, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/729/ES (UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

(12)  UL L 19, 25.1.1996, str. 39.

(13)  UL L 192, 11.7.1992, str. 63.

(14)  UL L 210, 20.8.1996, str. 53. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/186/ES (UL L 57, 25.2.2004, str. 27).

(15)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES.

(16)  UL L 338, 22.12.2005, str. 83. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1246/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 21).

(17)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1432/2007 (UL L 320, 6.12.2007, str. 13).

(18)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206; popravljena različica (UL L 226, 25.6.2004, str. 83.). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(19)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

(20)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55; popravljena različica (UL L 226, 25.6.2004, str. 22.). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(21)  UL L 224, 18.8.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 61/2008 (UL L 22, 25.1.2008, str. 8).

(22)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 262, 14.10.2003, str. 17).

(23)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

(24)  UL L 367, 22.12.2006, str. 33.

(25)  UL L 351, 2.12.1989, str. 34.

(26)  http://www.ueln.net

(27)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica (UL L 191, 28.5.2004, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(28)  UL L 382, 31.12.1988, str. 36.

---

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/33

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 505/2008

z dne 6. junija 2008

o izdaji dovoljenja za novo uporabo 3-fitaze (Natuphos) kot krmnega dodatka

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)	V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil predložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz Priloge k tej uredbi. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili temu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Zahtevek zadeva dovoljenje za novo uporabo encimskega pripravka 3-fitaza (Natuphos 5000, Natuphos 5000 G, Natuphos 5000 L, Natuphos 10000 G in Natuphos 10000 L), ki ga proizvaja Aspergillus niger (CBS 101.672), kot krmnega dodatka za svinje in njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)	Uporaba navedenega pripravka je bila dovoljena za odstavljene pujske, prašiče za pitanje in piščance za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 243/2007 (2), za kokoši nesnice in purane za pitanje z Uredbo Komisije (ES) št. 1142/2007 (3) ter za race z Uredbo Komisije (ES) št. 165/2008 (4).

(5)

Predloženi so bili novi podatki v podporo zahtevku za dovoljenje za svinje. Evropska agencija za varnost hrane („Agencija“) je v svojem mnenju z dne 15. junija 2006 (5) navedla, da encimski pripravek Natuphos (3-fitaza), ki ga proizvaja Aspergillus niger (CBS 101.672), nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter učinkovito izboljšuje prebavljivost krme. Agencija je v svojem mnenju z dne 12. decembra 2007 (6) sklenila, da je uporaba tega pripravka pri svinjah varna. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o metodi analize krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij Skupnosti, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)	Ocena navedenega pripravka je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato je treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pripravek iz Priloge, ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“ in funkcionalno skupino „pospeševalci prebavljivosti“, se dovoli kot dodatek v prehrani živali v skladu s pogoji iz navedene priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).

(2)  UL L 73, 13.3.2007, str. 4.

(3)  UL L 256, 2.10.2007, str. 20.

(4)  UL L 50, 23.2.2008, str. 8.

(5)  Mnenje znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi, ter znanstvenega sveta o gensko spremenjenih organizmih o varnosti in učinkovitosti encimskega pripravka Natuphos (3-fitaza), ki ga proizvaja Aspergillus niger. The EFSA Journal (2006) 369, str. 1–19.

(6)  Mnenje znanstvenega sveta za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi, z naslovom „Varnost encimskega pripravka Natuphos (3-fitaza) kot krmnega dodatka za svinje“. The EFSA Journal (2007) 614, str. 1–5.

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/36

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 506/2008

z dne 6. junija 2008

o spremembi Priloge IV k Uredbi Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (1) in zlasti člena 24(1), (5) in (6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 708/2007 vzpostavlja okvir, ki ureja ribogojske prakse glede tujih in lokalno neprisotnih vrst, za ocenitev in čim večje zmanjšanje njihovega možnega vpliva, pa tudi vpliva vseh z njimi povezanih neciljnih vrst na vodne habitate.

(2)	Priloga IV k Uredbi (ES) št. 708/2007 vsebuje seznam vrst, za katere nekatere določbe iz navedene uredbe ne veljajo. Države članice lahko Komisijo prosijo, da doda vrste v navedeno prilogo.

(3)	Pred začetkom uporabe navedene uredbe so nekatere države članice prosile, da se določene vrste dodajo v Prilogo IV. Francija je z upoštevanjem najbolj oddaljenih regij predlagala, da se določene vrste vključijo v ločen del navedene priloge.

(4)	Komisija je 7. novembra 2007 ter 30. in 31. januarja 2008 sklicala skupino strokovnjakov, da bi ocenili, ali so navedene vrste upravičene do vključitve v Prilogo IV k navedeni uredbi. Zato je bil sestavljen nov seznam vrst.

(5)	Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 708/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga IV k Uredbi (ES) št. 708/2007 se nadomesti z besedilom Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 168, 28.6.2007, str. 1.

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/38

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 507/2008

z dne 6. junija 2008

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (1), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o agromonetarnem režimu za evro (2) in zlasti člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 245/2001 z dne 5. februarja 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe sveta (ES) št. 1673/2000 o skupni ureditvi trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Uredba (ES) št. 1673/2000 med drugim določa ukrepe glede notranjega trga lanu in konoplje, ki se ju goji za vlakna, ki obsegajo pomoč pooblaščenim primarnim predelovalcem slame lanu in konoplje in kmetom, ki se ukvarjajo s predelavo slame za svoj račun, za kar je treba določiti podrobna izvedbena pravila.

(3)

Treba je določiti pogoje za izdajo pooblastil primarnim predelovalcem in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati kmetje, ki se ukvarjajo s predelavo slame za svoj račun. Poleg tega je treba opredeliti podatke, ki jih morajo vsebovati kupoprodajne pogodbe, obveze za predelavo in pogodbe o predelavi slame, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

(4)

Nekateri primarni predelovalci lanene slame večinoma proizvajajo dolga lanena vlakna in kot stranski proizvod kratka lanena vlakna, ki vsebujejo visok odstotek nečistoč in pezdirja. Tisti, ki nimajo ustrezne opreme za čiščenje teh stranskih proizvodov, lahko za čiščenje kratkih vlaken sklenejo pogodbo z drugim izvajalcem. V takšnih primerih je treba pogodbeno čiščenje vlaken šteti kot dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni primarni predelovalec za predelavo kratkih lanenih vlaken. Zato je treba skladno s tem opredeliti pogoje, predvsem glede kontrol, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci.

(5)

Da bi zagotovili upravičenost teh proizvodov do pomoči, je treba uvesti za zadevno tržno leto, enoten zahtevek iz poglavja I naslova II dela II Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5).

(6)	Da bi zagotovili ustrezno upravno vodenje ob prilagajanju posebnim pogojem, ki veljajo na trgih lanu in konoplje, je treba opredeliti obdobje, v katerem se lahko lan in konoplja, gojena za vlakna, predelujeta in po potrebi tržita.

(7)	Če se države članice odločijo odobriti pomoč za kratka lanena vlakna ali vlakna konoplje, ki vsebujejo več kakor 7,5 % nečistoč in pezdirja, je treba določiti metodo za izračun, ki omogoča, da se proizvedena količina ustrezno izrazi kot količina s 7,5 % vsebnostjo nečistoč in pezdirja.

(8)

Da bi pomagali zagotoviti pravilno delovanje stabilizacijskega mehanizma, je treba količino vlaken, za predelavo katere se lahko dodeli pomoč za tržno leto, omejiti na količino, ki jo dobimo, če pomnožimo število hektarov, ki so predmet pogodb ali obvez za predelavo, s količinsko enoto na hektar. To količinsko enoto določi država članica na osnovi postavljene zagotovljene kvote za državo, in števila obdelanih hektarov.

(9)

Ker se zajamčene količine za državo spreminjajo, kar je lahko posledica fleksibilnosti, ki jo uvaja člen 3 Uredbe (ES) št. 1673/2000, je treba opredeliti podrobna pravila za določanje zgoraj navedenih količin za vsako tržno leto, ob upoštevanju vseh popravkov, ki se izkažejo kot potrebni, če naj bo zajamčena količina za državo ustrezno razdeljena med prejemnike pomoči za predelavo.

(10)

Pomoč za predelavo se odobri po sklenitvi pogodbe ali obveze, kot je navedeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1673/2000. Poleg tega mora država članica na osnovi površin, ki so predmet pogodb ali obvez, pravočasno določiti prenos zajamčene količine za državo in količinsko enoto na hektar. Predvideti je treba, da izvajalci relevantne podatke, ki jih vsebujejo takšne pogodbe ali obveze, posredujejo pristojnim organom države članice ob začetku predelave. Možnost prenosa pogodb med pooblaščenimi primarnimi predelovalci je treba omejiti, da bi tako omogočili določeno fleksibilnost na tem področju.

(11)	Za ustrezno vodenje programov pomoči je treba opredeliti, katere podatke morajo izvajalci posredovati pristojnim organom države članice in katere podatke mora vsebovati uradno obvestilo države članice Komisiji.

(12)	Da bi lahko vodili programe pomoči, odobrene na osnovi količine vlaken, proizvedene v obdobju 22 mesecev, je treba ob začetku predelave poskrbeti za predložitev zahtevkov za pomoč glede vlaken za dano tržno leto, količino vlaken pa je treba od takrat naprej navajati periodično.

(13)

Ker so možni popravki zajamčenih količin za državo in količinskih enot na hektar, je celotna količina vlaken, za katero se lahko dodeli pomoč, znana šele, ko je predelava zaključena. Temu ustrezno je treba opredeliti predplačilo pomoči pooblaščenemu primarnemu predelovalcu na osnovi periodično pridobljene količine vlaken. Da bi zagotovili, da se v primeru nepravilnosti dolgovani zneski dejansko izplačajo, je treba za zgoraj omenjena predplačila položiti varščino. Varščina mora biti v skladu s posameznimi določbami Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o podrobnih skupnih pravilih za izvajanje sistema varščin za kmetijske proizvode (6).

(14)

Dodatna pomoč, ki jo določa člen 4 Uredbe (ES) št. 1673/2000 se dodeli le površinam, kjer pridelajo slamo, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči za predelavo v dolga lanena vlakna. Skladno s tem je potrebno določiti minimalni donos dolgih lanenih vlaken na hektar, ki so predmet pogodbe ali obveze, da bi lahko opredelili razmere, v katerih se ta pogoj izpolni.

(15)	Sistem upravnega nadzora in pregledov na kraju samem je nujen za pravilno izvajanje dejavnosti. Treba je opredeliti, kaj je potrebno pregledati, in določiti minimalno število pregledov na kraju samem v enem tržnem letu.

(16)	Opredeliti je treba posledice vseh nepravilnosti. Posledice morajo biti dovolj hude, da odvrnejo od vsakršne nezakonite uporabe pomoči Skupnosti ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(17)	Da bi bil čas, ko so vlakna pridobljena, dovolj blizu operativnemu dogodku za menjalni tečaj za predplačilo in pomoč za predelavo, se mora ta dogodek zgoditi na zadnji dan vsakega obdobja, za katerega se prejme prijava o količini pridobljenih vlaken.

(18)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za naravna vlakna –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen in tržno leto

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje skupne ureditve trga za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna, uvedene z Uredbo (ES) št. 1673/2000.

2.   Tržno leto traja od 1. julija do 30. junija.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a)	„osebe, ki se štejejo za predelovalce“ pomenijo kmete, ki so v skladu s členom 2(1) tretji pododstavek, točka (b) Uredbe (ES) št. 1673/2000 s pooblaščenim primarnim predelovalcem sklenili pogodbe o predelavi slame v njihovi lasti v vlakna;

(b)	„dolga lanena vlakna“ so lanena vlakna, pridobljena s popolnim ločevanjem vlaken in lesenih delov stebel, ki so po trenju dolga povprečno vsaj 50 cm in združena v vzporedne štrene v obliki zvitkov, pol ali preje;

(c)	„kratka lanena vlakna“ so vsa lanena vlakna razen tistih, omenjenih pod točko (b), in so pridobljena z vsaj delnim ločevanjem vlaken in lesenih delov stebel;

(d)	„vlakna konoplje“ so vlakna konoplje, pridobljena z vsaj delnim ločevanjem vlaken in lesenih delov stebel.

Člen 3

Izdajanje pooblastil primarnim predelovalcem

1.   Vloga za izdajo pooblastila, ki jo primarni predelovalec predloži pristojnim organom, mora vsebovati vsaj:

(a)	opis podjetja in celotne ponudbe proizvodov, pridobljenih s predelavo slame lanu in konoplje;

(b)

opis predelovalnega obrata in opreme, s podrobnimi podatki o lokaciji in tehnično specifikacijo, ki zajema: (i) porabo energije in maksimalno količino slame lanu in konoplje, ki jo lahko predela na uro in na leto; (ii) maksimalno količino dolgih in kratkih lanenih vlaken ter vlaken konoplje, ki jo lahko pridobi na uro in na leto; (iii) okvirno količino slame lanu in konoplje, ki je potrebna za pridobitev 100 kg vsakega proizvoda, naštetega pod točko (a);

(c)	opis skladiščnih prostorov s podrobnimi podatki o njihovi lokaciji in kapaciteti, izraženi v tonah slame in vlaken lanu ter konoplje.

2.   V vlogi za izdajo pooblastila mora biti navedeno tudi, da bo podjetje od dneva predložitve:

(a)

ločeno shranjevalo pridelke zadevnih lanenih vlaken ter vlaken konoplje po poslovnih letih in po državah članicah: (i) ki so predmet vseh sklenjenih kupoprodajnih pogodb in obvez za predelavo, (ii) ki so predmet katere koli pogodbe o predelavi, sklenjene z osebami, ki se štejejo za predelovalce, (iii) od vseh drugih dobaviteljev in, po potrebi, v obliki serij vlaken, pridobljenih iz slame, omenjenih v točki (i), ki niso predmet vloge za pomoč;

(b)	vodili dnevne evidence zalog ali evidence po serijah, redno vezane na finančne račune, in informacij, določenih v odstavku 5, skupaj s spremljajočimi dokumenti, kakor jih država članica določi za namene kontrol;

(c)	prijavilo pristojnim organom kakršne koli spremembe podatkov, navedenih v odstavku 1;

(d)	dopustilo vse preglede, zahtevane v okviru programa pomoči, ki jih določa Uredba (ES) št. 1673/2000.

3.   Po pregledu na kraju samem, s katerim se preveri, ali so podatki, navedeni v odstavku 1, točni, pristojni organi primarnim predelovalcem, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost do pomoči, izdajo pooblastilo za predelavo za vse vrste vlaken, ki jih lahko proizvedejo in vsakemu dodelijo številko pooblastila.

Pooblastilo se izda v dveh mesecih po predložitvi vloge.

Če se eden ali več podatkov, navedenih v členu 1, spremeni, bodo pristojni organi pooblastila potrdili ali prilagodili v naslednjem mesecu po tem, ko bo sprememba prijavljena in po pregledu na kraju samem, če je to potrebno. Vendar pa lahko vsak popravek glede vrste vlaken, na katera se nanaša pooblastilo, stopi v veljavo šele z naslednjim tržnim letom.

4.   V zvezi s pooblastilom primarnim predelovalcem za dolga in obenem kratka lanena vlakna lahko države članice dovolijo čiščenje kratkih lanenih vlaken pod pogoji iz tega odstavka, če so mnenja, da je kontrola zadovoljiva, tako da so vlakna v skladu z zahtevami o čistosti in omejitvami glede količine nečistoč in pezdirja, določenimi v členu 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

V takih primerih morajo primarni predelovalci navesti, da se nameravajo v svojih vlogah za izdajo pooblastila sklicevati na določbe tega odstavka, kot to določa odstavek 1.

V določenem poslovnem letu se lahko pooblastilo izda največ dvema čistilcema kratkih lanenih vlaken na pooblaščenega primarnega predelovalca.

Pooblaščeni primarni predelovalci morajo za vsako poslovno leto pristojnim organom pred 1. februarjem predložili pogodbo o čiščenju kratkih lanenih vlaken, ki mora vsebovati vsaj:

(a)	datum sklenitve pogodbe in poslovno leto, v katerem je bila požeta slama, iz katere so pridobili zadevna vlakna;

(b)	številko pooblastila primarnega predelovalca, v primeru čistilcev kratkih lanenih vlaken njihova imena, ter uradna imena in naslove podjetij ter kje se obrat nahaja;

(c)

izjavo, s katero se čistilec kratkih lanenih vlaken zavezuje, da bo: (i) očiščena in neočiščena kratka lanena vlakna skladiščil ločeno po pogodbah o čiščenju, (ii) vodil ločeno po pogodbah o čiščenju dnevno evidenco o količini neočiščenih kratkih lanenih vlaken, prejetih v podjetje, o količini pridobljenih očiščenih kratkih lanenih vlaken in evidenco o uskladiščeni količini obojega, (iii) hranil pripadajoče dokumente, ki jih opredeli država članica zaradi kontrol, in dopustil vse preglede, ki jih predpisuje ta uredba.

Podjetja čistilcev, navedenih v točki (c), štejejo za podjetja primarnih predelovalcev, za katere veljajo njihova pooblastila.

5.   Evidenca zalog pooblaščenega primarnega predelovalca imetnika mora vsebovati podrobne podatke po dnevih ali serijah, kategorijah slame ali vrsti ločeno skladiščenih vlaken, in sicer:

(a)	podatke o količini, ki jo prejme podjetje in ki je predmet posamezne pogodbe ali obveze iz člena 5 in, po potrebi, vseh drugih dobaviteljev;

(b)	podatke o količini predelane slame in količini pridobljenih vlaken;

(c)	oceno izgub in količino, ki je bila uničena, vključno z utemeljitvijo;

(d)	podatke o količini, ki jo podjetje izda, po konsignatorjih;

(e)	podatke o količini, ki se nahaja v vsakem skladišču.

Pooblaščeni primarni predelovalci morajo imeti dobavnice ali prevzemnice, ki jih izda dobavitelj ali konsignator, ali drug ustrezen dokument, ki ga prizna država članica in ki se nanaša na vse pošiljke slame in vlaken, prejetih v podjetja ali izdanih iz njega, ki niso predmet pogodbe ali obveze iz člena 5. Primarni predelovalci imetniki pooblastil morajo voditi evidenco o imenih ali uradnih imenih podjetij ter naslovih vseh dobaviteljev in konsignatorjev.

6.   Serija je določena količina lanene ali konopljene slame, oštevilčena ob vstopu v predelovalni obrat ali skladiščne prostore iz odstavka 1.

Partija se lahko nanaša samo na eno kupoprodajno pogodbo za slamo, obvezo o predelavi ali pogodbo o predelavi iz člena 5.

Člen 4

Obveznosti oseb, ki štejejo za predelovalce

Osebe, ki se štejejo za predelovalce, morajo:

(a)	s pooblaščenim primarnim predelovalcem imeti sklenjeno pogodbo o predelavi slame v dolga lanena vlakna, kratka lanena vlakna in/ali vlakna konoplje;

(b)

voditi evidenco, ki mora od začetka tržnega leta za vsak dan vsebovati podatke o: (i) količini lanene slame in slame konoplje, pridelane za vlakna, ki je bila pridobljena ali dostavljena v skladu z vsako pogodbo o predelavi; (ii) količini pridobljenih dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in/ali vlaken konoplje; (iii) količini prodanih ali prenesenih dolgih in kratkih lanenih vlaken in/ali vlaken konoplje, vključno z imeni in naslovi konsignatorjev;

(c)	hraniti pripadajoče dokumente, ki jih predpisuje država članica, zaradi kontrol; in

(d)	pristati na vse preglede, predvidene v okviru tega programa pomoči.

Člen 5

Pogodbe

1.   Kupoprodajne pogodbe, ki se nanašajo na slamo, obveze za predelavo in pogodbe o predelavi iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000, morajo vsebovati vsaj:

(a)	datum sklenitve pogodbe in poslovno leto, v katerem je bila požeta slama, ki je predmet pogodbe;

(b)	številko pooblastila primarnega predelovalca, identifikacijsko številko kmeta, dodeljeno v okviru integriranega upravnega in kontrolnega sistema, predvidenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (7), ter njuni imeni in naslova;

(c)	podrobno identifikacijo zadevnega(-ih) kmetijskega(-ih) zemljišča(-č) v skladu s sistemom za identifikacijo kmetijskih zemljišč, kot to predvideva integrirani upravni in kontrolni sistem;

(d)	površine, kjer se lan in konoplja pridelujeta za vlakna.

2.   Kupoprodajne pogodbe ali pogodbe o predelavi slame se lahko pred 1. januarjem zadevnega tržnega leta prenesejo s pooblaščenega primarnega predelovalca, s katerim je bila prvotno sklenjena pogodba, na drugega pooblaščenega primarnega predelovalca, ob pisnem soglasju kmeta in pooblaščenega primarnega predelovalca, med katerima bo izpeljan prenos pogodbe.

Po 1. januarju se lahko prenos pogodb za zadevno poslovno leto, kot to določa prvi pododstavek, izvede le v izjemnih okoliščinah, in sicer s predložitvijo dokazov in z dovoljenjem države članice.

Člen 6

Podatki, ki jih morajo posredovati izvajalci

1.   Pred datumom, ki ga določi država članica, vendar najkasneje do 20. septembra v danem tržnem letu morajo pooblaščeni primarni predelovalci in osebe, ki štejejo za predelovalce, pristojnim organom predložiti:

(a)	seznam kupoprodajnih pogodb, obvez za predelavo in pogodb o predelavi iz člena 5 za tekoče poslovno leto, ločeno za lan in konopljo, in navesti identifikacijsko številko kmeta, dodeljeno v okviru z integriranega upravnega in kontrolnega sistema ter zadevna zemljišča;

(b)	izjavo o vseh površinah, kjer se prideluje lan in konoplja za vlakna in ki so predmet kupoprodajnih pogodb, obvez za predelavo in pogodb o predelavi.

Vendar pa država članica lahko zahteva kopijo vseh zadevnih dokumentov namesto seznama, navedenega v prvem pododstavku, točki (a).

Če se posamezne pogodbe o predelavi ali obveze za predelavo nanašajo na površine, ki se nahajajo v drugi državi članici, v kateri je primarni predelovalec pridobil pooblastilo, mora država članica, kjer poteka žetev, dobiti tudi podatke o zadevnih površinah, opredeljene v prvem pododstavku.

2.   Za prvih šest mesecev tržnega leta in zatem za vsake štiri mesece morajo pooblaščeni primarni predelovalci in osebe, ki štejejo za predelovalce, pristojnim organom do konca naslednjega meseca posredovati po kategorijah proizvodov, ki so skladiščene ločeno, naslednje:

(a)	podatek o količini proizvedenih vlaken, navedenih v vlogah za pomoč;

(b)	podatek o količini drugih proizvedenih vlaken;

(c)	podatek o skupni količini slame, ki jo je podjetje prejelo;

(d)	podatek o uskladiščeni količini;

(e)	če je to potrebno, seznam, sestavljen v skladu s točko (a) odstavka 1, ki vsebuje kupoprodajne pogodbe za slamo in pogodbe za predelavo, preneseno v skladu s prvim pododstavkom člena 5(2), z imeni prejemnikov in prenositeljev.

Za vsako posamezno obdobje morajo osebe, ki štejejo za predelovalce, skupaj z izjavo, iz prvega pododstavka, predložiti dokaze o količini vlaken, danih na trg in navedenih v vlogah za pomoč. Te dokaze določi država članica, med njimi pa morajo biti vsaj kopije računov o prodaji lanenih vlaken in vlaken konoplje ter izjava pooblaščenega primarnega predelovalca imetnika, ki je slamo predelal, o količini in vrsti vlaken.

Če so dejavnosti predelave v zadevnem poslovnem letu dokončno prenehale, lahko pooblaščeni primarni predelovalci in osebe, ki štejejo za predelovalce potem ko to prijavijo državi članici, prenehajo pošiljati izjave, kot to določa ta odstavek, o količini, ki jo podjetje prejme ali izda in izjave o predelani količini.

3.   Pooblaščeni primarni predelovalci morajo pred 1. majem za preteklo poslovno leto pristojne organe obvestiti o glavnih načinih uporabe pridobljenih vlaken in drugih proizvodov.

Člen 7

Upravičenost do pomoči

1.   Pomoč za predelavo lanene slame in slame konoplje, kot je predvidena v členu 2 Uredbe (ES) št. 1673/2000, bo izplačana za lanena vlakna in vlakna konoplje, samo če:

(a)

so bila vlakna pridobljena iz slame, ki je predmet kupoprodajnih pogodb, obvez za predelavo ali pogodb o predelavi, navedenih v členu 5, na zemljiščih, kjer se prideluje lan ali konoplja za vlakna, ter za katera je bil enotni zahtevek iz poglavja I naslova II dela II Uredbe (ES) št. 796/2004 vložen za leto, v katerem se začne tržno leto;

(b)	je pooblaščeni primarni predelovalec vlakna pridobil in, če gre za osebe, ki štejejo za predelovalca, dal na trg pred 1. majem v letu, ki sledi danemu poslovnemu letu.

2.   Če se država članica odloči, da bo dodelila pomoč za kratka lanena vlakna ali vlakna konoplje, ki vsebujejo več kakor 7,5 % nečistoč in pezdirja, je treba v skladu s členom 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 1673/2000 količino „Q“, za katero se dodeli pomoč, izračunati z uporabo naslednje formule:

Q = P* [(100 – x) / (100 – 7,5)]

kjer je „P“ količina pridobljenih vlaken, ki so upravičena do pomoči in ne vsebujejo več kakor odobrenih „x“ odstotkov nečistoč in pezdirja.

Člen 8

Nacionalne zajamčene količine

1.   5 000 ton kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje za razdelitev na nacionalne zajamčene količine v skladu s členom 3(2)(b) Uredbe (ES) št. 1673/2000, mora biti dodeljenih pred 16. novembrom za tekoče tržno leto na podlagi podatkov, ki jih bodo Komisiji posredovale zainteresirane države članice pred 16. oktobrom in ki zajemajo:

(a)	površine, ki so predmet kupoprodajnih pogodb, obvez in pogodb o predelavi, predloženih v skladu s členom 6 te uredbe;

(b)	ocenjeni donosi slame in vlaken lanu in konoplje.

2.   Da bi določili nacionalne zajamčene količine za katere se lahko odobri pomoč za predelavo v danem tržnem letu, morajo države članice pred 1. januarjem tega tržnega leta določiti prenos nacionalnih zajamčenih količin, v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1673/2000.

Vendar pa lahko države članice zaradi izvajanja odstavka 4 tega člena in ob upoštevanju roka, določenega v členu 7(1)(b) te uredbe, prilagodijo prenesene količine pred 1. avgustom.

3.   Zaradi izvajanja člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1673/2000 mora biti količina dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje, za katero se lahko glede na tržno leto odobri pomoč za predelavo pooblaščenemu primarnemu predelovalcu ali osebi, ki šteje za primarnega predelovalca, omejena na število hektarov zemljišč, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, obveze o predelavi, ali pogodbe o predelavi, pomnoženo s količinsko enoto, ki jo je treba določiti.

Pred 1. januarjem tekočega tržnega leta mora država članica za svoje celotno ozemlje določiti količinsko enoto iz prvega pododstavka za vsako izmed treh vrst vlaken.

4.   Če je količina vlaken, za katero se lahko izplača pomoč posameznemu pooblaščenemu primarnemu predelovalcu ali določenim osebam, ki štejejo za predelovalce, manjša od omejitev, ki veljajo zanje v skladu z odstavkom 3 tega člena, lahko država članica, ko je prejela vse izjave iz člena 6(2)(a), za zadevno tržno leto poveča količinsko enoto iz člena 3, tako da prerazporedi razpoložljive količine drugim pooblaščenim primarnim predelovalcem ali osebam, ki se štejejo za predelovalce, katerih količina, za katero so upravičeni do pomoči, presega omejitve, ki se nanašajo nanjo.

Člen 9

Zahtevki za pomoč

1.   Pooblaščeni primarni predelovalec mora pristojnim organom predložiti zahtevek za pomoč za predelavo slame, za pridobivanje dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje iz slame v danem tržnem letu pred rokom, določenim v členu 7(1)b). Takšne vloge je treba predložiti najkasneje do datuma, določenega v členu 6(1).

V primeru da so vlakna deloma pridobljena iz slame pridelane v drugi državi članici kot tisti v kateri je primarni predelovalec pridobil pooblastilo, je treba vloge za pomoč predložiti pristojnemu organu v državi članici, kjer je bila slama požeta, kopijo pa je treba posredovati državi članici, kjer je primarni predelovalec pridobil pooblastilo.

2.   Osebe, ki štejejo za predelovalce, morajo pristojnim organom predložiti zahtevek za pomoč za predelavo slame, v dolga lanena vlakna, kratka lanena vlakna in vlakna konoplje iz slame pridelane v zadevnem tržnem letu, danih na trg pred rokom, določenim v členu 7(1)(b). Takšne zahtevke je treba predložiti najkasneje do datuma, določenega v členu 6(1).

3.   Zahtevki za pomoč morajo vsebovati vsaj naslednje:

(a)	imena, naslove in podpise prosilcev ter po potrebi, številke pooblastil primarnih predelovalcev ali identifikacijske številke iz integriranega upravnega in kontrolnega sistema oseb, ki štejejo za predelovalce,

(b)	izjavo, da bo količina dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje, za katero so predložili vloge, zajeta v izjavi, predvideni v členu 6(2)(a).

Za odobritev pomoči mora biti izjava, iz člena 6(2)(a), sestavni del vloge za pomoč.

Člen 10

Predplačilo pomoči

1.   Če so zahtevki za predplačilo predloženi skupaj z izjavo o pridobljenih vlaknih, kot je predvideno v členu 6(2)(a), bo pooblaščenim primarnim predelovalcem predplačilo izplačano do konca meseca, ki sledi mesecu, ko je bila izjava predložena, pod pogojem da je bil zahtevek za pomoč predložen v skladu s členom 9. Ne glede na omejitev, določeno v členu 8(3), bodo predplačila znašala 80 % pomoči, ki ustreza količini prijavljenih vlaken.

2.   Predplačila se izplačajo le, kadar med kontrolami, predvidenimi v členu 13, pri prosilcu niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti glede zadevnega tržnega leta in če je bila položena varščina.

Razen pri varščinah, ki se tičejo primerov, ko se kratka lanena vlakna čistijo po pogodbi, znaša varščina za vsakega pooblaščenega primarnega predelovalca in vsako vrsto vlaken 35 % višine pomoči, ki ustreza količini vlaken, dobljeni z množenjem iz prvega pododstavka člena 8(3).

Vendar pa lahko države članice določijo, da višina varščine temelji na ocenjeni proizvodnji. V tem primeru:

(a)	se varščina ne sme sprostiti niti deloma niti v celoti pred dodelitvijo pomoči;

(b)

ne glede na peti pododstavek ne sme biti višina varščine glede na celotno vrednost plačanih predplačil manjša kot: — 110 % do 30. aprila zadevnega tržnega leta, — 75 % med 1. majem zadevnega tržnega leta in 31. avgustom, ki sledi, — 50 % med 1. septembrom, ki sledi zadevnemu tržnemu letu, in datumom plačila ostanka pomoči.

Kadar se kratka lanena vlakna čistijo po pogodbi, je ustrezna varščina enaka 110 %:

—	višine pomoči, ki ustreza količini vlaken, dobljeni z množenjem iz prvega pododstavka člena 8(3), ali

—	celotne vrednosti plačanih predplačil za zadevno tržno leto, kadar država članica uporablja tretji pododstavek tega odstavka.

Varščina se sprosti v celoti med prvim in desetim dnem po dodelitvi pomoči v sorazmerju s količinami, za katere je država članica dodelila pomoč za predelavo.

3.   Za varščine iz tega člena se izvaja člen 3 ter naslovi II, III in VI Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Člen 11

Dodatna pomoč

Dodatna pomoč iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1673/2000, mora biti odobrena primarnim predelovalcem dolgih lanenih vlaken, ki imajo pooblastilo, glede na površine, ki se nahajajo v conah naštetih v Prilogi te uredbe in ki so predmet kupoprodajnih pogodb ter obvez za predelavo, predloženih v skladu s členom 6(1) te uredbe.

Vendar pa površina, za katero se odobri dodatna pomoč, ne sme presegati površine, ustrezne količini dolgih lanenih vlaken, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost do pomoči za predelavo, pridobljeni v danem tržnem letu, deljeno z donosom 680 kg dolgih lanenih vlaken na hektar.

Člen 12

Izplačilo pomoči

1.   Pomoč za predelavo in po potrebi, dodatna pomoč, bosta izplačani po izvedbi vseh predpisanih preverjanj in po določitvi končne količine vlaken, ki izpolnjujejo pogoje za upravičenost do pomoči v danem tržnem letu.

2.   Država članica, na katere ozemlju je bila požeta slama lanu ali konoplje, mora izplačati pomoč za predelavo in po potrebi dodatno pomoč, pred 15. oktobrom v skladu z rokom iz člena 7(1)(b).

Člen 13

Kontrole

1.   Da bi zagotovili upoštevanje pogojev za odobritev pomoči, se morajo izvajati kontrole, ki bodo predvsem vključevale:

(a)	preverjanje upoštevanja pogojev za pooblaščene primarne predelovalce in izpolnjevanje obveznosti s strani oseb, ki štejejo za predelovalce;

(b)	primerjavo podatkov o kmetijskih zemljiščih iz kupoprodajnih pogodb, obvez za predelavo in pogodb o predelavi, da bi ugotovili, ali ustrezajo tistim, določenim v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003;

(c)	preverjanje podatkov o količinah navedenih v zahtevkih za pomoč, ki so jih predložili pooblaščeni primarni predelovalci in osebe, ki štejejo za predelovalce.

Preverjanja pooblaščenih primarnih predelovalcev, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic, morajo vključevati predelavo vse slame lanu in konoplje pridelanih za vlakna v Skupnosti.

2.   O pregledih na kraju samem, ki so izvajani zaradi kontrol iz odstavka 1, morajo pristojni organi odločati predvsem na osnovi analize tveganja s ciljem, da se vsako tržno leto pregleda najmanj 75 % pooblaščenih primarnih predelovalcev in 10 % oseb, ki štejejo za predelovalce. Vendar pa število v posamezni državi članici izvedenih pregledov na kraju samem ne sme biti v nobenem primeru manjše od celotnega števila hektarov, prijavljenih kot površine lanu in konoplje v tej državi članici, deljeno s 750.

Pregledi na kraju samem morajo zajemati tudi čistilce kratkih lanenih vlaken, ki so sklenili pogodbe za čiščenje vlaken s pooblaščenimi primarnimi predelovalci.

3.   Pregledi na kraju samem morajo vključevali predvsem preverjanje:

(a)	obrata, zalog in pridobljenih vlaken;

(b)	evidenc zalog in finančnih izkazov;

(c)	energije, ki so jo porabila različna proizvodna sredstva, in dokumentov v zvezi z zaposlenimi;

(d)	vseh poslovnih dokumentov, relevantnih za kontrole.

V primeru dvoma glede upravičenosti vlaken, predvsem glede na prisotnost nečistoč v kratkih lanenih vlaknih in vlaknih konoplje, je potrebno iz sumljivih svežnjev vzeti reprezentativen vzorec in natančno ugotoviti, kakšne so njegove relevantne značilnosti. Po potrebi in odvisno od okoliščin mora država članica med količinami za katere so bili predloženi zahtevki za pomoč določiti, katere med njimi niso upravičene do pomoči.

V primerih iz člena 3(3) Uredbe (ES) št. 1673/2000, mora država članica, ki izvaja pregled, nemudoma poslati svoje ugotovitve državi članici, ki izplačuje pomoč.

Člen 14

Kazni

1.   Če preverjanja pokažejo, da se obveze prevzete z vlogami za pooblastila, ne izpolnjujejo, mora biti pooblastilo nemudoma preklicano, primarnim predelovalcem, ki jim je bilo pooblastilo preklicano, ne sme biti, ne glede na člen 3(3) odobreno drugo pooblastilo pred začetkom naslednjega tržnega leta od dne preverjanja ali od dne, ko je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje obveznosti.

2.   Če je bila lažna izjava podana namenoma ali kot posledica hude malomarnosti, ali če je primarni predelovalec podpisal kupoprodajno pogodbo, ki zajema slamo, ali je prevzel obvezo za predelavo, ki se nanaša na določeno število hektarov, kjer bi bila običajno proizvedena količina občutno večja od tiste, ki jo lahko po tehnični specifikaciji, izkazani v njegovem pooblastilu, predela, potem pooblaščeni primarni predelovalec ali oseba, ki šteje za predelovalca v tekočem in poslovnem letu, ki mu sledi, ne bodo upravičeni do pomoči za predelavo ali, po potrebi, do dodatne pomoči iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1673/2000.

3.   Če se ugotovi, da količina dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken ali vlaken konoplje, navedena v zahtevku za pomoč, presega tisto, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do pomoči in je dejansko pridobljena v obdobju iz člena 6(2), mora biti pomoč, ki se lahko odobri za vsako vrsto vlaken, ne glede na člen 8(3) izračunana na osnovi količine, ki je dejansko upravičena do pomoči v danem poslovnem letu, zmanjšana za dvakratno razliko od pomoči navedene v vlogi za pomoč.

4.   Razen v primeru višje sile se ob prepozni predložitvi vloge za pomoč iz člena 9, ali prepozni predložitvi ali prijavi podatkov, predpisanih v členu 6, pomoč, za katero je bilo zaprošeno in do katere bi bil prosilec upravičen, če bi bila vloga predložena ali prijavljena v roku, zmanjša za 1 % za vsak delovni dan zamude. Zahtevki in podatki, iz člena 6(1), predloženi več kot 25 dni prepozno, ne bodo sprejeti.

5.   Po potrebi se dodatna pomoč iz člena 11 zmanjša za enak odstotek, kot velja za celotno pomoč za predelavo v danem tržnem letu.

Člen 15

Poročanje

1.   Drugi mesec po koncu vsakega obdobja iz prvega pododstavka člena 6(2) države članice poročajo Komisiji:

(a)	o celotni po potrebi popravljeni količini dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje v skladu s členom 7(2), za katero so bili predloženi zahtevki za pomoč v danem obdobju;

(b)	o prodani količini po mesecih in doseženih cenah na najpomembnejših trgih v proizvodni fazi za vlakna po poreklu iz Skupnosti s kakovostjo najbolj značilno za trg;

(c)	za vsako tržno leto, zbirno poročilo o količinah dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in konopljenih vlaken, pridobljenih iz slame s poreklom iz Skupnosti, ki so uskladiščene ob koncu zadevnega obdobja.

2.   Najkasneje do 31. januarja tekočega tržnega leta države članice poročajo Komisiji:

(a)	o prenosu nacionalnih zajamčenih količin, izvedenih v skladu s členom 3(5) Uredbe (ES) št. 1673/2000 in zagotovljenih kvotah na državo, ki so posledica teh prenosov;

(b)	poslati zbirno poročilu o površinah zasejanih z lanom in konopljo za vlakna, ki so predmet pogodb ali obvez iz člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000;

(c)	sporočiti količinske enote, določene v skladu s členom 8(3) te uredbe;

(d)	o ocenjeni proizvodnji lanene in konopljene slame in vlaken;

(e)	o številu pooblaščenih predelovalnih podjetij in njihovi skupni predelovalni kapaciteti za različne vrste vlaken v tekočem poslovnem letu;

(f)	po potrebi, o številu pogodbenih čistilcev kratkih lanenih vlaken.

3.   Vsako leto države članice najkasneje do 15. decembra pošljejo Komisiji naslednje podatke v zvezi s predzadnjim poslovnim letom:

(a)

zbirno poročilo o celotnih količinah dolgih lanenih vlaken, kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje navedene v zahtevkih za pomoč: (i) za katere je priznano, da so upravičene do pomoči za predelavo, kot je predvideno v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1673/2000; (ii) za katere ni priznano, da so upravičene do pomoči za predelavo, z navedbo količin, ki ne izpolnjujejo pogojev za pomoč, ker presegajo nacionalno zajamčeno količino določeno v skladu s členom 8 te uredbe; (iii) za katere je bila varščina iz člena 10 te uredbe, zasežena;

(b)	celotno količino kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje, ki niso upravičena, ker vsebujejo odstotek nečistoč, ki presega omejitev iz člena 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 1673/2000 in ki so jih pridobili pooblaščeni primarni predelovalci ter osebe, ki štejejo za predelovalce;

(c)	zbirno poročilo o številu hektarov, ki se nahajajo v conah I in II, navedenih v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1673/2000 in za katera je bila odobrena dodatna pomoč, predvidena v členu 4 te uredbe;

(d)	po potrebi, nacionalno zajamčeno količino in enote, ki izhajajo iz popravkov, predpisanih v drugem pododstavku člena 8(2) in člena 8(4) te uredbe;

(e)	število kazni, predpisanih v členu 14(1), (2) in (3) te uredbe, ki so se jih odločili uporabiti in tiste, o katerih uporabi še premišljujejo;

(f)	po potrebi, poročilo o uporabi člena 3(4) te uredbe ter s tem povezanimi kontrolami in količinami.

4.   Če se država članica v skladu z drugim pododstavkom člena 2(3)(b) Uredbe (ES) št. 1673/2000 odloči odobriti pomoč za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje, ki vsebujejo več kakor 7,5 % nečistoč in pezdirja, to sporoči Komisiji najkasneje do 31. januarja tekočega tržnega leta ter navede s tem povezana tradicionalna tržišča.

V takih primerih država članica skupaj s podatki opredeljenimi v točki (a) odstavka 1 tega člena, vključi razčlenitev dejanskih, nepopravljenih količin kratkih lanenih vlaken in vlaken konoplje, ki vsebujejo več kakor 7,5 % nečistoč in pezdirja, za katera so bile predložene vloge za pomoč.

Člen 16

Operativni dogodek

Za vsako obdobje iz člena 6(2) je operativni dogodek za menjalni tečaj eura za pretvorbo predplačila in pomoči za predelavo za zadevno količino datum iz člena 2(6) Uredbe (ES) št. 1913/2006.

Člen 17

Uvožena konoplja

1.   Dovoljenje iz prvega pododstavka člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1673/2000 se pripravi v skladu z vzorcem iz priloge I k tej uredbi. Dovoljenje se izda samo, kadar je bilo državi članici uvoznici dokazano, da so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji.

Brez vpliva na odstavek 2 tega člena, zadevne države članice predpišejo pogoje, ki jih mora izpolnjevati zahtevek za dovoljenje, in pogoje za izdajo in uporabo dovoljenja. Vendar pa se morajo na obrazcu dovoljenja izpolniti okenca 1, 2, 4, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 24 in 25.

Dovoljenja se lahko izdajajo in uporabljajo prek računalniških sistemov v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo pristojni organi. Vsebina navedenih dovoljenj mora biti enaka vsebini dovoljenj na papirju iz prvega in drugega pododstavka. V državah članicah, kjer taki računalniški sistemi niso na voljo, lahko uvoznik uporablja samo dovoljenja na papirju.

Sistem kontrol iz drugega pododstavka člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1673/2000 uvede vsaka zadevna država članica.

2.   Za namene tretje alinee člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1673/2000 države članice določijo način pooblaščanja uvoznikov konopljenega semena, ki ni namenjeno za setev. Ta režim vključuje opredelitev pogojev za pooblaščanje, kontrole in kazni, ki se uporabijo v primeru nepravilnosti.

V primeru uvoza konopljenega semena iz prvega pododstavka se dovoljenje iz odstavka 1 tega člena, izda samo, kadar se pooblaščeni uvoznik obveže, da bodo pristojnim organom v roku in pod pogoji, ki jih določi država članica, predloženi dokumenti, ki potrjujejo, da je bilo konopljeno seme iz dovoljenja v obdobju največ 12 mesecev po datumu izdaje dovoljenja podvrženo enemu od naslednjih postopkov:

(a)	postavitev v stanje, ki izključuje uporabo za setev;

(b)	mešanje z drugimi semeni razen s konopljenim semenom za potrebe prehrane živali, tako da je konopljenega semena v celotni mešanici največ 15 % in v izjemnih primerih največ 25 % na zahtevo pooblaščenega uvoznika s spremljajočo utemeljitvijo;

(c)	ponovni izvoz v državo zunaj Skupnosti.

Vendar, če del semena iz dovoljenja ni bil podvržen enemu od postopkov iz drugega pododstavka v obdobju 12 mesecev, lahko država članica na zahtevo pooblaščenega uvoznika s spremljajočo utemeljitvijo podaljša ta rok za eno ali dve šestmesečni obdobji.

Potrdila iz drugega pododstavka pripravijo izvajalci, ki so opravili te postopke, in vsebujejo vsaj naslednje podatke:

(a)	ime, poln naslov, državo članico in podpis izvajalca;

(b)	opis opravljenega postopka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka, in datum, ko je bil opravljen;

(c)	količino konopljenega semena v kilogramih, na katero se postopek nanaša.

3.   Na podlagi analize tveganja vsaka zadevna članica preverja točnost potrdil, ki se nanašajo na postopke iz drugega pododstavka odstavka 2, opravljene na njihovih ozemljih.

Kadar je to primerno, država članica uvoznica pošlje zadevni državi članici kopije potrdil v zvezi s postopki, opravljenimi na njenem ozemlju, ki so jih predložili pooblaščeni uvozniki. Kadar se pri preverjanju iz prvega pododstavka ugotovijo nepravilnosti, zadevna država članica obvesti pristojni organ države članice uvoznice.

4.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o določbah, sprejetih za uporabo pododstavkov 1 in 2.

Države članice vsako leto najkasneje 31. januarja uradno obvestijo Komisijo o naloženih kaznih ali sprejetih ukrepih zaradi nepravilnosti, odkritih v prejšnjem tržnem letu.

Države članice pošljejo Komisiji imena in naslove organov, ki so pristojni za izdajanje dovoljenj in za preverjanja iz tega člena, Komisija pa jih posreduje drugim državam članicam.

Člen 18

Uredba (ES) št. 245/2001 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 19

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 953/2006 (UL L 175, 29.6.2006, str. 1). Uredba (ES) št. 1673/2000 se s 1. julijem 2008 nadomesti z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(3)  UL L 35, 6.2.2001, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(4)  Glej Prilogo II.

(5)  UL L 141, 30.4.2004, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 319/2008 (UL L 95, 8.4.2008, str. 63).

(6)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006.

(7)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

---

---

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/55

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 508/2008

z dne 6. junija 2008

o opredelitvi luščenega žitnega zrnja ter žitnega zrnja, obrušenega v kašo, ki se uporablja za dodeljevanje izvoznih nadomestil

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1), in zlasti prvega pododstavka člena 170 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 821/68 z dne 28. junija 1968 o opredelitvi luščenega žitnega zrnja ter žitnega zrnja, obrušenega v kašo, ki se uporablja za dodeljevanje izvoznih nadomestil (2), je bila večkrat in bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Izvozno nadomestilo bi moralo upoštevati kakovost proizvoda, predelanega iz žita, za katerega se dodeljuje, da ne bi javna sredstva prispevala k izvozu blaga slabše kakovosti. Zato je treba sestaviti natančno opredelitev žitnega zrnja, upravičenega do nadomestila za „luščeno zrnje“, in za „zrnje, obrušeno v kašo“, ki se bo uporabljala v vsaki državi članici.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za dodelitev izvoznih nadomestil je žitno zrnje, obrušeno v kašo, ter luščeno žitno zrnje tisto zrnje, ki ima značilnosti, naštete v Prilogi I.

Člen 2

Uredba (EGS) št. 821/68 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008 dalje.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 361/2008 (UL L 121, 7.5.2008, str. 1).

(2)  UL L 149, 29.6.1968, str. 46. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 39/2007 (UL L 11, 18.1.2007, str. 11).

(3)  Glej Prilogo II.

---

---

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/59

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 509/2008

z dne 6. junija 2008

o določitvi končne dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za dobavo rafinerijam za tržno leto 2007/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1) in zlasti drugega pododstavka člena 29(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 29(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se zaradi zagotovitve ustrezne dobave rafinerijam Skupnosti v tržnih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 začasno opusti uporaba uvoznih dajatev za dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI k navedeni uredbi.

(2)

Navedeno dopolnilno količino je treba izračunati v skladu s členom 19 Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) na podlagi izčrpne predhodne bilance preskrbe Skupnosti za surovi sladkor.

(3)

Za tržno leto 2007/2008 je iz bilance razvidna potreba po uvozu dopolnilne količine surovega sladkorja za prečiščevanje 286 597 ton enakovredne količine belega sladkorja, da bi se lahko zadovoljile potrebe pri preskrbi rafinerij Skupnosti. Ta dopolnilna količina vključuje oceno zahtevkov za uvozna dovoljenja v zadnjih mesecih tržnega leta 2007/2008 v zvezi z uvozom iz člena 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1100/2006 z dne 17. julija 2006 o podrobnih pravilih za odprtje in upravljanje tarifnih kvot za surovi trsni sladkor za prečiščevanje s poreklom iz najmanj razvitih držav za tržna leta 2006/07, 2007/08 in 2008/09 ter o podrobnih pravilih za uvoz proizvodov iz tarifne številke 1701 s poreklom iz najmanj razvitih držav (3).

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1545/2007 z dne 20. decembra 2007 o določitvi dopolnilnih količin surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za preskrbo rafinerij v obdobju od 1. oktobra 2007 do 30. septembra 2008 (4) in Uredba Komisije (ES) št. 97/2008 z dne 1. februarja 2008 o določitvi dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za dobavo rafinerijam za tržno leto 2007/2008 (5) sta že določili dopolnilni količini 80 000 ton oziroma 120 000 ton. Zato je primerno, da se za tržno leto 2007/2008 določi končna količina dopolnilnega sladkorja 86 597 ton.

(5)

Ustrezna dobava rafinerijam se lahko zagotovi le, če se spoštujejo tradicionalni sporazumi o izvozu med državami upravičenkami. Zato je potrebna porazdelitev med države upravičenke ali skupino držav upravičenk. Za Indijo je odprta količina 6 000 ton, tako da znaša skupna količina za tržno leto 2007/2008 za Indijo 20 000 ton, kar je ekonomsko upravičena odpremna količina. Preostale količine je treba določiti za države AKP, ki so se skupno zavezale, da bodo med sabo izvajale postopke za dodeljevanje količin za zagotovitev ustrezne dobave rafinerijam.

(6)	Pred uvozom teh dopolnilnih količin sladkorja se morajo rafinerije glede dobave in odpreme dogovoriti z državami upravičenkami in trgovino. Da se jim omogoči, da bodo lahko pravočasno vložile zahtevke za uvozna dovoljenja, je primerno, da začne ta uredba veljati na dan objave.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Poleg količin iz uredb (ES) št. 1545/2007 in (ES) št. 97/2008 se za tržno leto 2007/2008 določi končna količina 86 597 ton dopolnilnega surovega trsnega sladkorja v enakovredni količini belega sladkorja:

(a)	80 597 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz držav iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 318/2006, razen Indije;

(b)	6 000 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz Indije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1).

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 371/2007 (UL L 92, 3.4.2007, str. 6).

(3)  UL L 196, 18.7.2006, str. 3.

(4)  UL L 337, 21.12.2007, str. 67.

(5)  UL L 29, 2.2.2008, str. 3.

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/61

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 510/2008

z dne 6. junija 2008

o spremembi Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 za tržno leto 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 59(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 določa nacionalne in regionalne kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa. Za tržno leto 2008/2009 je treba navedene kvote prilagoditi.

(2)	Razlog za prilagoditve je dodelitev dodatnih in dopolnilnih kvot za izoglukozo.

(3)	Morebitne dopolnilne kvote za izoglukozo, ki se lahko za tržno leto 2008/2009 dodelijo pozneje na zahtevo podjetij, odobrenih v Italiji, Litvi in na Švedskem, bodo upoštevane pri naslednji prilagoditvi kvot, določenih v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007, pred koncem februarja 2009.

(4)

Prilagoditve izhajajo tudi iz uporabe člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o ustanovitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti in spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2), ki za podjetja, ki opustijo svoje kvote, predvideva pomoč za prestrukturiranje, ter iz uporabe člena 4a(4) navedene uredbe, ki predvideva dokončno zmanjšanje kvot, dodeljenih podjetjem v primeru, da zahtevke za pomoč za prestrukturiranje vložijo pridelovalci. Za tržno leto 2008/2009 je torej treba v okviru shem za prestrukturiranje upoštevati kvote, ki so bile opuščene ali zmanjšane zaradi zahtevkov pridelovalcev.

(5)	Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 361/2008 (UL L 121, 7.5.2008, str. 1).

(2)  UL L 58, 28.2.2006, str. 42. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1261/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 8).

---

---

7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/63

---

SKLEP SVETA

z dne 7. aprila 2008

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Avstralije o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2008/420/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v skladu z mehanizmi in direktivami v Prilogi k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti, s pogajanji dosegla Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Avstralije o nekaterih vidikih zračnih prevozov (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(3)	Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove poznejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Avstralije o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti Sporazuma se le-ta začasno uporablja od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 7(2) Sporazuma.

---

---