(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „stabilizacijsko-pridružitveni sporazum“) je bil podpisan 15. oktobra 2007 v Luxembourgu. Postopek ratifikacije stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma še poteka.

(2)

15. oktobra 2007 je bil sklenjen Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (2) („začasni sporazum“), ki je bil odobren s sklepom Sveta 2007/855/ES z dne 15. oktobra 2007 (3). Začasni sporazum določa predčasen začetek veljavnosti določb o trgovini in trgovinskih zadevah stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Veljati začne 1. januarja 2008.

(3)

Začasni sporazum in stabilizacijsko-pridružitveni sporazum določata, da se nekatere ribe in nekateri ribiški proizvodi s poreklom iz Črne gore lahko uvozijo v Skupnost v mejah carinskih kvot Skupnosti po znižani carinski stopnji ali stopnji nič.

(4)

Tarifne kvote, določene v začasnem sporazumu in stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, so letne in so bile določene za nedoločeno obdobje. Treba je odpreti tarifne kvote Skupnosti za leto 2008 in naslednja leta ter zagotoviti skupni sistem za njihovo upravljanje.

(5)

To skupno upravljanje mora zagotoviti, da imajo vsi uvozniki Skupnosti enak in stalen dostop do tarifnih kvot in da se stopnje, določene za kvote, uporabljajo neprekinjeno za ves uvoz zadevnih proizvodov v vse države članice, dokler se kvote ne porabijo. Za zagotavljanje učinkovitosti sistema morajo biti države članice pooblaščene, da iz kvot črpajo potrebne količine, ki ustrezajo dejanskemu uvozu. Potrebno je tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, pri čemer mora biti slednja zlasti sposobna spremljati stopnjo, po kateri se kvote porabijo, in o tem obveščati države članice. Zaradi hitrosti in učinkovitosti mora komunikacija med državami članicami in Komisijo, če je mogoče, potekati po elektronski poti.

(6)

V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (4) je torej treba kvote, odprte s to uredbo, upravljati v skladu s sistemom za upravljanje tarifnih preferencialov v okviru tarifnih kvot, ki se dodelijo po kronološkem zaporedju sprejema carinskih deklaracij.

(7)

V skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom in začasnim sporazumom je treba obseg tarifnih kvot za pripravljene ali konzervirane sardele in za pripravljene ali konzervirane sardone 1. januarja četrtega leta po začetku veljavnosti začasnega sporazuma povečati na 250 ton, če je bilo vsaj 80 % skupne količine tarifne kvote prejšnjega leta porabljene do 31. decembra tega leta. Če se izvaja povečan obseg kvot, ga je treba uporabljati, dokler se podpisnice stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in začasnega sporazuma ne dogovorijo drugače.

(8)

Začasni sporazum začne veljati 1. januarja 2008, zato je treba to uredbo uporabljati od istega datuma, v uporabi pa mora ostati tudi po začetku veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) določa nadzor uvoza proizvodov iz Priloge XVII k Uredbi. Ta nadzor je treba izvajati v skladu s pravili iz člena 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega na urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj in glede na zadnje podatke, ki so na razpolago za leta 2005, 2006 in 2007, je sprožitvene ravni za dodatne dajatve za paradižnike, marelice, limone, slive, breskve, vključno z nektarinami, hruške in namizno grozdje treba prilagoditi.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1580/2007 ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

V skladu s členom 162 Uredbe (ES) št. 1234/2007 so proizvodi, navedeni v tem členu, ki se izvažajo kot predelano blago ali brez nadaljnje predelave, lahko upravičeni do izvoznih nadomestil, če izpolnjujejo posebne pogoje, določene v členu 167 navedene uredbe. Poleg tega člen 167(7) Uredbe (ES) št. 1234/2007 daje Komisiji možnost, da določi nadaljnje pogoje za dodelitev izvoznih nadomestil za en proizvod ali več proizvodov. Ti pogoji so trenutno določeni v uredbah Sveta o skupni ureditvi trga v sektorjih, navedenih v členu 162(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Ker se navedene uredbe razveljavijo v skladu s členom 201 Uredbe (ES) št. 1234/2007, je treba z datumi začetka uporabe Uredbe (ES) št. 1234/2007, določenimi v členu 204 navedene uredbe, vzpostaviti horizontalne določbe.

(2)

Horizontalne določbe že obstajajo v Uredbi Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3). Zato je primerno prilagoditi to uredbo tako, da bi bili z njo določeni pogoji, navedeni v členu 167(7) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(3)

Uredbe Sveta o skupni ureditvi trgov za sektor perutninskega mesa, jajc, prašičjega mesa in riža so omogočile upravičenost za izvozna nadomestila za proizvode, ki ne izvirajo iz Skupnosti, ki so bili uvoženi in potem izvoženi, ne da bi bili zadostno predelani v smislu člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (4). Nadomestila so v tem primeru omejena na plačane uvozne dajatve, poleg tega pa mora izvoznik dokazati, da so bili uvoženi in izvoženi isti proizvodi. Ker je to pravilo težko izvajati in ker ima zelo majhno uporabno vrednost, ga je zaradi poenostavitve in uskladitve treba opustiti.

(4)

Poreklo iz Skupnosti kot predpogoj za upravičenost do izvoznih nadomestil je pomemben zaščitni ukrep proti zlorabi proračuna Skupnosti. Njegov cilj je zlasti preprečevati, da bi se trgovinski tokovi preusmerjali z uvoznimi transakcijami, katerih cilj ne bi bil prodaja blaga na trgu EU, ampak le pobrati izvozna nadomestila ob izvozu. Ta zaščitni ukrep je obstajal za žita, riž, goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, prašičje meso, jajca in perutninsko meso in bi ga bilo treba ohraniti. Zaradi neprekinjene zaščite pred zlorabo proračuna Skupnosti je potrebna horizontalna določba, ki se nanaša na vse sektorje, navedene v členu 162 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

(5)

Za sladkor je bil z namenom zagotoviti preskrbo rafinerij v vsej Skupnosti uveden poseben preferencialni režim za dostop do trga Skupnosti z zaporednimi skupnimi ureditvami trga za sladkor, pri čemer je bilo rafinerijam omogočeno, da so pod posebnimi pogoji uvozile določene količine surovega trsnega sladkorja s poreklom v afriških, karibskih in pacifiških državah (državah AKP), ki so podpisnice Protokola št. 3 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, in v Indiji ter v drugih državah, na podlagi ustreznih sporazumov s temi državami. Ta preferencialni uvozni režim je bil uveden v okviru skupne ureditve trga za sladkor. Na tej podlagi je člen 27(12)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (5) določal, da se za proizvode, uvožene na podlagi tega režima, odobrijo nadomestila. Na podlagi istega pristopa je Svet odločil, da za upravičenost do nadomestil v okviru skupne ureditve trgov za sladkor, vzpostavljene z Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 (6), ni potrebno dokazati, da ima blago poreklo iz Skupnosti. Zahteva po poreklu iz Skupnosti se zato ne bo nanašala na sektor sladkorja.

(6)

Na podlagi odprave izvoznih nadomestil za nekatere proizvode se je skrajšal seznam proizvodov, za katere je treba določiti nadomestilo na podlagi neke sestavine, ko sestavljeni proizvodi izpolnjujejo pogoje za nadomestilo. Zato je primerno v tem pogledu navesti le preostale proizvode.

(7)

Zahteva po poreklu iz Skupnosti v sektorju žit je bila določena že v členu 12 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 glede odobritev izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu z žiti (7). Zaradi preglednosti in racionalizacije je treba to zahtevo nadomestiti s horizontalno določbo, ki vzpostavlja zahtevo po poreklu iz Skupnosti.

(8)

Zato je treba uredbi (ES) št. 1501/95 in (ES) št. 800/1999 ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

(*1)   UL L 299, 16.11.2007, str. 1."

(*2)   UL L 179, 14.7.1999, str. 1.“;"

2.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

(*3)   UL L 172, 5.7.2005, str. 24.“."

(a)

za sektorje žit, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in perutninskega mesa od 1. julija 2008;

(b)

za sektor riža od 1. septembra 2008;

(c)

za sektor sladkorja od 1. oktobra 2008.

(1)

Podjetje Wacker Chemie je 12. oktobra 2004 vložilo zahtevek pri pristojnih organih Belgije za dajanje alfa-ciklodekstrina na trg kot nove živilske sestavine.

(2)

Pristojni organ Belgije za presojo živil je 29. junija 2005 izdal poročilo o začetni presoji. V tem poročilu je ugotovil, da je alfa-ciklodekstrin varen za prehrano ljudi.

(3)

Komisija je 28. septembra 2005 poslala poročilo o začetni presoji vsem državam članicam.

(4)

V šestdesetih dneh, kot je določeno v členu 6(4) Uredbe (ES) št. 258/97, so bili v skladu z navedeno določbo predloženi utemeljeni ugovori glede trženja tega proizvoda.

(5)

Zato je bil 28. oktobra 2006 opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA).

(6)

EFSA je 6. julija 2007 sprejela „Mnenje znanstvenega sveta za dietetične izdelke, prehrano in alergije na zahtevo Komisije v zvezi z varnostjo alfa-ciklodekstrina“.

(7)

V mnenju je svet navedel, da ni nobenih varnostnih tveganj glede predlaganega obsega uporabe in predvidenega uživanja alfa-ciklodekstrina.

(8)

Iz znanstvene ocene izhaja, da alfa-ciklodekstrin izpolnjuje merila iz člena 3(1) Uredbe (ES) št. 258/97.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Na Cipru je leta 2007 prišlo do izbruha slinavke in parkljevke. Pojav te bolezni pomeni resno nevarnost za živino v Skupnosti.

(2)

Da se prepreči širjenje bolezni in pripomore k njenemu čimprejšnjemu izkoreninjenju, mora Skupnost v skladu z Odločbo 90/424/EGS finančno prispevati k upravičenim izdatkom držav članic, nastalim zaradi uvedbe ukrepov za boj proti tej bolezni.

(3)

Finančni prispevek Skupnosti za nujne ukrepe za boj proti slinavki in parkljevki urejajo pravila, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (2).

(4)

Ciper je 7. januarja 2008 predložil zadnjo grobo oceno stroškov, nastalih zaradi uvedbe ukrepov za izkoreninjenje te bolezni.

(5)

Ciprski organi so v celoti izpolnili tehnične in upravne obveznosti iz člena 11(2) Odločbe 90/424/EGS in člena 6 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(6)

Plačilo finančnega prispevka Skupnosti se izvede pod pogojem, da so načrtovane dejavnosti dejansko že bile izvedene in da pristojni organi zagotovijo vse potrebne informacije v določenih rokih.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za posebne veterinarske ukrepe, vključno z nujnimi ukrepi. V skladu s členom 3a navedene odločbe lahko države članice dobijo finančni prispevek Skupnosti za kritje stroškov nekaterih ukrepov za izkoreninjenje aviarne influence.

(2)

Člen 3a(3) Odločbe 90/424/EGS določa pravila glede deleža stroškov držav članic, ki se lahko krije s finančnim prispevkom Skupnosti.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 349/2005 z dne 28. februarja 2005 o določitvi pravil v zvezi s financiranjem Skupnosti nujnih ukrepov in ukrepov za boj proti nekaterim živalskim boleznim iz Odločbe Sveta 90/424/EGS (2) po spremembi Odločbe 90/424/EGS z Odločbo 2006/53/ES (3) ne zajema več aviarne influence. Zato je treba v tej odločbi izrecno določiti, da je pri dodelitvi finančnega prispevka Združenemu kraljestvu treba upoštevati nekatera pravila iz Uredbe (ES) št. 349/2005.

(4)

Do izbruhov aviarne influence v Združenem kraljestvu je prišlo leta 2007. Pojav te bolezni pomeni resno nevarnost za živino v Skupnosti. Združeno kraljestvo je v skladu s členom 3a(2) Odločbe 90/424/EGS uvedlo ukrepe za boj proti izbruhom te bolezni.

(5)

Združeno kraljestvo v celoti izpolnjuje tehnične in administrativne obveznosti iz členov 3(3) in 3a(2) Odločbe 90/424/EGS ter člena 6 Uredbe (ES) št. 349/2005.

(6)

Združeno kraljestvo je 13. decembra 2007 Komisiji predložilo podatke o nastalih stroških in je nato nadaljevalo s pošiljanjem vseh potrebnih informacij o stroških odškodnin in odhodkih iz poslovanja.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Ob ponovni vzpostavitvi lizbonske strategije v letu 2005 so predsedniki držav ali vlad poudarili pomembno vlogo, ki bi jo pri omogočanju širjenja in uporabe zamisli v dinamični družbi znanja ter pri povečanju konkurenčnosti in blaginje lahko imele boljše povezave med javnimi raziskovalnimi organizacijami, vključno z univerzami in industrijo.

(2)

Treba si je prizadevati za boljše pretvarjanje znanja v socialno-ekonomske koristi. Zato se morajo javne raziskovalne organizacije širiti in bolj učinkovito izkoriščati rezultate javno financiranih raziskav z namenom njihove pretvorbe v nove izdelke in storitve. Za izvajanje tega je potrebno zlasti akademsko-industrijsko sodelovanje – skupno ali pogodbeno raziskovanje, ki se izvaja ali financira skupaj z zasebnim sektorjem – izdajanje licenc in ustanavljanje oddeljenih („spin off“) podjetij.

(3)

Učinkovita uporaba rezultatov javno financiranih raziskav je odvisna od pravilnega upravljanja intelektualne lastnine (tj. znanja v najširšem smislu, ki vključuje npr. izume, programsko opremo, zbirke podatkov in mikroorganizme, ki so lahko ali pa tudi ne zaščiteni s pravnimi instrumenti, kot so patenti), od razvoja podjetniške kulture ter z njo povezanih spretnosti in znanj znotraj javnih raziskovalnih organizacij, prav tako pa tudi od boljše komunikacije in sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem.

(4)

Aktivno sodelovanje javnih raziskovalnih organizacij pri upravljanju intelektualne lastnine in prenosu znanja je bistvenega pomena za ustvarjanje socialno-ekonomskih koristi ter za pridobivanje študentov, znanstvenikov in dodatnih finančnih sredstev za raziskovanje.

(5)

Države članice so v zadnjih letih prevzele pobudo za olajšanje prenosa znanja na nacionalni ravni, vendar velike razlike med nacionalnimi regulativnimi okviri, politikami in praksami, pa tudi različni standardi pri upravljanju intelektualne lastnine znotraj javnih raziskovalnih organizacij preprečujejo ali ovirajo nadnacionalni prenos znanja po Evropi in uresničevanje Evropskega raziskovalnega prostora.

(6)

Po sporočilu Komisije iz leta 2007 (1), ki določa pristope za skupni evropski okvir za prenos znanja, je Evropski svet junija 2007 pozval Komisijo, naj izdela smernice za upravljanje intelektualne lastnine s strani javnih raziskovalnih organizacij v obliki priporočila za države članice.

(7)

To priporočilo skuša državam članicam in njihovim regijam zagotoviti politične smernice za razvoj ali posodabljanje nacionalnih smernic in okvirov, javnim raziskovalnim organizacijam pa zagotoviti kodeks ravnanja, da bi s tem izboljšale način, na katerega javne raziskovalne organizacije upravljajo z intelektualno lastnino in prenosom znanja.

(8)

Sodelovanje na področju raziskav in razvoja, prav tako pa tudi dejavnosti prenosa znanja med Skupnostjo in tretjimi državami, morajo temeljiti na jasnih in enotnih priporočilih in praksah, ki zagotavljajo pravičen in pošten dostop do intelektualne lastnine, ki se oblikuje s pomočjo sodelovanja pri mednarodnih raziskavah in prispeva k vzajemni koristi vseh vključenih partnerjev. Priloženi kodeks ravnanja je treba v tem smislu uporabljati kot referenco.

(9)

Ugotovljene so bile številne dobre prakse, ki naj bi državam članicam pomagale izvajati to priporočilo. Vsaka država članica mora izbrati postopke in prakse, ki zagotavljajo, da se upoštevajo načela tega priporočila, ob upoštevanju tistega, kar bi bilo najbolj učinkovito v okviru posamezne države članice, saj so prakse, ki so v eni državi članici učinkovite, lahko neučinkovite v drugi. Treba je upoštevati že obstoječe smernice, ki so na voljo na ravni Skupnosti in na ravni OECD.

(10)

Komisija in države članice morajo spremljati izvajanje tega priporočila in njegov vpliv ter spodbujati izmenjavo dobrih praks glede prenosa znanja –