18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/3

(1)

Člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1) navedene uredbe, in cenami za te proizvode v Skupnosti, lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za goveje in telečje meso je treba zato izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in merili iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

(3)

Drugi pododstavek člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1254/1999 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila se dodelijo samo za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in nosijo oznako zdravstvene ustreznosti, kot je določeno v členu 5(1)(a) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2). Ti proizvodi morajo izpolnjevati tudi zahteve iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (3) ter Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (4).

(5)

V skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 1964/82 z dne 20. julija 1982 o določitvi pogojev za dodelitev posebnih izvoznih nadomestil za nekatere kose odkoščenega govejega mesa (5) se posebno nadomestilo zmanjša, če količina odkoščenega mesa za izvoz znaša manj kot 95 %, vendar ne manj kot 85 % celotne mase kosa, dobljenega z odkoščevanjem.

(6)

Uredbo Komisije (ES) št. 36/2008 (6) je zato treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za govedino in teletino –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 581/2004 z dne 26. marca 2004 o odprtju stalnega razpisa za zbiranje ponudb za izvozna nadomestila glede določenih vrst masla (2) predvideva stalnega ponudnika.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 580/2004 z dne 26. marca 2004 o oblikovanju razpisnega postopka glede izvoznih nadomestil za nekatere mlečne izdelke (3) in po pregledu ponudb, vloženih v odgovor na razpis, je primerno, da se za obdobje razpisa, ki se konča dne 15. aprila 2008, ne odobri nobenih nadomestil.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/8

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 94/92 z dne 14. januarja 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje ureditve uvozov iz tretjih držav v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (2) je bila večkrat (3) bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba uredbo prenoviti.

(2)

Uredba (EGS) št. 2092/91 določa, da se lahko proizvodi uvoženi iz tretje države tržijo, če izvirajo iz tretje države, kjer veljajo proizvodna pravila in kontrolni ukrepi, enakovredni tistim iz Skupnosti in so na seznamu, ki ga pripravi Komisija.

(3)

Navedeni seznam bi se moral pripraviti. Prav tako bi se morala določiti podrobna pravila za postopek preučitve prošnje tretje države glede njene vključitve na ta seznam.

(4)

Za izvajanje režima bi bilo treba za vsako tretjo državo opredeliti organe, ki so zadolženi za izdajanje potrdil o kontrolnem pregledu iz člena 11(3)(d) Uredbe (EGS) št. 2092/91.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 14(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91 –

(a)

organ oblasti ali organ(-e), ki so v tretji državi pristojni za izdajo potrdil o kontrolnem pregledu z namenom uvoza v Skupnost;

(b)

kontrolni(-e) organi(-e) oblasti v tretji državi in/ali zasebne organe, ki jih navedena tretja država priznava za izvajanje kontrole.

—

enote za pripravo in izvoznike, ki so predmet kontrolnega sistema,

—

proizvode, ki jih obravnavajo pravila.

(a)

vrste in po možnosti predvidene količine kmetijskih proizvodov in živil, namenjenih za izvoz v Skupnost po pravilih iz člena 11(3) in (4) Uredbe (EGS) št. 2092/91;

(b)

pravila v zvezi s proizvodnjo, ki se uporabljajo v tretji državi, zlasti:

(c)

pravila o kontrolnem sistemu in organizaciji izvajanja tega sistema v tretji državi:

(d)

če so na voljo, poročila o pregledu na kraju samem, ki jih izdelajo neodvisni izvedenci, o učinkovitem izvajanju pravil proizvodnje in kontrole iz (b) in (c).

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/20

(1)

Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa, da se razlika med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členih 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje zneskov takšnih nadomestil (2), navaja proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki se uporablja, ko so ti proizvodi izvoženi kot blago iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1255/1999.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Vendar pa pri nekaterih mlečnih proizvodih, izvoženih kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, obstaja nevarnost, da bi bile v primeru vnaprejšnje določitve visokih stopenj nadomestila zaveze, sprejete v zvezi s temi nadomestili, lahko ogrožene. Da bi se izognili tej nevarnosti, je treba sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, ne da bi pri tem ovirali sklepanje dolgoročnih pogodb. Določanje posebnih stopenj nadomestil za vnaprejšnje določanje nadomestil za te proizvode bi moralo omogočiti izpolnitev teh dveh ciljev.

(5)

Člen 15(2) Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa, da se pri določanju stopnje nadomestila po potrebi upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod uporabljajo za osnovne proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1043/2005, ali enakovredne proizvode.

(6)

Člen 12(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 določa plačilo pomoči za posneto mleko, pridelano v Skupnosti in predelano v kazein, če tako mleko in iz njega proizveden kazein izpolnjujeta določene pogoje.

(7)

Uredba Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trugu Skupnosti (3), določa, da je treba maslo in smetano industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatere vrste blaga, zagotoviti po znižanih cenah.

(8)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/23

(1)

Portugalska je uradno priglasila ukrep 20. junija 2006. Komisija je z dopisom z dne 6. julija 2006 zaprosila Portugalsko, naj posreduje dodatna pojasnila, in predlagala, naj se časovni rok za sprejetje odločbe o priglašenem ukrepu podaljša na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 659/1999 (2), dokler Komisija ne bo sprejela svoje odločitve glede prejšnje podobne priglasitve Portugalske, ki jo še vedno proučuje (3). Portugalska je z dopisom z dne 25. julija 2006 predlog sprejela.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 11. maja 2007 nadaljevala postopek preverjanja priglasitve in obvestila Portugalsko, da je priglasitev nepopolna. Portugalska je predložila dodatna pojasnila v dopisih z dne 5. julija 2007 in 26. julija 2007.

(3)

Z dopisom z dne 10. avgusta 2007 je Komisija sporočila Portugalski, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede državne pomoči.

(4)

Z dopisom z dne 17. septembra 2007 so portugalski organi predložili svoje pripombe znotraj zgoraj navedenega postopka.

(5)

Odločba Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Tretje stranke niso predložile nobenih pripomb.

(6)

Pomoč je namenjena portugalski ladjedelnici Estaleiros Navais de Viana do Castelo S.A. („ENVC“), ki ima okoli 1 000 zaposlenih.

(7)

Portugalska predlaga, naj se ladjedelnici ENVC dodeli neposredna pomoč v višini 6 575 558 EUR za sedem pogodb o izgradnji ladij, ki so bile podpisane med 4. februarjem 2005 in 31. marcem 2005. Podrobnosti o pogodbah in predlagani zneski pomoči so navedeni spodaj:

(8)

Na podlagi podatkov, navedenih v priglasitvi, je ladjedelnica predložila zahtevek za pomoč v zvezi z vsemi sedmimi pogodbami v juliju leta 2005, tj. po podpisu pogodb. Portugalska je odobrila pomoč pod pogojem, da jo odobri Komisija, s skupnim sklepom ministrstva za finance in javno upravo ter ministrstva za gospodarstvo in inovacije z dne 7. avgusta 2006.

(9)

Ladje so bile dostavljene oziroma bodo dostavljene na naslednje datume:

(10)

Portugalska predlaga, naj se pomoč dodeli na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1177/2002 o začasnem obrambnem mehanizmu za ladjedelništvo (5), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 502/2004 (6) („Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu“). Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu je začela veljati 3. julija 2002 in prenehala veljati 31. marca 2005. Uredba tako ni bila več veljavna v času, ko je Portugalska odobrila in priglasila pomoč.

(11)

Portugalska trdi, da pogodbe spadajo v področje uporabe Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, ker so bile podpisane, ko je ta uredba še veljala.

(12)

Komisija je v svoji odločbi o sprožitvi formalnega postopka preiskave za ta primer ugotovila, da ima pomisleke o združljivosti pomoči s skupnim trgom na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu iz naslednjih razlogov.

(13)

Prvič, Komisija je imela pomisleke o spodbujevalnem učinku pomoči. Komisija je ugotovila, da je bil zahtevek za pomoč predložen šele po podpisu pogodb. Poleg tega je Portugalska pomoč odobrila le na notranji ravni (pod pogojem, da jo odobri Komisija) in več kot eno leto po predložitvi zahtevka za pomoč. Portugalska ni predložila dokazov, da so v času, ko je ladjedelnica ENVC podpisala pogodbe, obstajala zagotovila, da bo ladjedelnica prejela pomoč. Zato je Komisija imela pomisleke, da izvedbe zadevnih projektov s strani ladjedelnice ENVC ni sprožila državna pomoč.

(14)

Drugič, Komisija je izrazila dvom o pravni podlagi za odobritev pomoči. Komisija je ugotovila, da je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in tako ni več veljala, ko je Portugalska odobrila in priglasila pomoč. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je v svoji odločitvi v zadevi C 26/2006 (ex N 110/2006) (7) podrobno razložila, zakaj meni, da Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ne more biti več ustrezna pravna podlaga za dodelitev novih pomoči za tekoče poslovanje za ladjedelništvo. Portugalska v zadevnem primeru ni predložila novih informacij, ki bi vplivale na presojo Komisije v tem oziru, zato Komisija v tej fazi ni menila, da je bila pomoč združljiva s skupnim trgom.

(15)

Splošno povedano, Portugalska je ugotovila, da je v zadevnih pogodbah ladjedelnica večinoma konkurirala ladjedelnicam izven Skupnosti, predvsem nelojalni konkurenci s strani korejskih ladjedelnic, ki je bila predmet Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Poleg tega pogodbe niso vplivale ali ne bi mogle vplivati na konkurenco v Evropski uniji, saj so imele vse ladjedelnice v EU enake možnosti za pridobitev pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, ki se je neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Posledično, priglašeni ukrepi ne morejo vplivati na trgovino med državami članicami.

(16)

Portugalska je v zvezi s spodbujevalnim učinkom trdila, da ni bilo dejansko mogoče, da bi ladjedelnica ENVC pred podpisom pogodb predložila utemeljen zahtevek za pomoč zaradi različnih vidikov, povezanih s pogajanji. Stiki z ladjarji so bili vzpostavljeni, preden je ladjedelnica ENVC zaprosila za pomoč. Poleg tega Portugalska vztraja, da čeprav je ladjedelnica ENVC podpisala pogodbe brez javnih zagotovil, da bo prejela pomoč, je ladjedelnica izpogajala in podpisala pogodbe ter izdelala ladje na osnovi pričakovanj, da bodo portugalski organi in Komisija odobrili pomoč, glede na to, da so bili v tej zadevi izpolnjeni objektivni pogoji za prejem pomoči.

(17)

Portugalska se je v zvezi s pravno podlago za odobritev pomoči sklicevala na tiste svoje pripombe, predložene v zadevi C 26/2006 (8), ki se nanašajo na to zadevo. Portugalska je ugotovila, da so bile zadevne pogodbe podpisane v času, ko je še veljala Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu, tj. pred 31. marcem 2005, in preden je Organ STO za poravnavo sporov sprejel poročilo odbora, ki zavrača Uredbo o začasnem obrambnem mehanizmu. Portugalska je tudi izjavila, da pomoči ni bilo mogoče priglasiti, preden je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati, saj so bile pogodbe podpisane šele februarja in marca 2005 (tj. tik preden je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati). Vendar pa Portugalska meni, da to ne izniči veljavnosti teh pogodb, ki so ob podpisu izpolnjevale objektivne pogoje Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu.

(18)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(19)

Komisija meni, da predlagani ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ukrep ima obliko nepovratnih sredstev, ki se financirajo z državnimi sredstvi. Tudi če bi se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala v vseh državah članicah in če bi bile vse ladjedelnice upravičene do pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, kot to trdi Portugalska, so ukrepi selektivni, saj so v tej zadevi omejeni samo na ladjedelnico ENVC. Ta selektivna nepovratna sredstva lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, saj ladjedelnici ENVC zagotavljajo prednost pred konkurenti, ki ne prejemajo pomoči. V tem smislu dejstvo, da bi ladjedelnica ENVC lahko konkurirala ladjedelnicam iz Koreje, ne vpliva na dejstvo, da je hkrati konkurirala drugim ladjedelnicam na skupnem trgu. Nenazadnje je ladjedelništvo gospodarska dejavnost, ki vključuje obsežno trgovino med državami članicami, in ukrepi kot taki lahko vplivajo na trgovino med državami članicami.

(20)

Komisija tako potrjuje, da priglašeni ukrep pomoči spada v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES.

(21)

Državno pomoč je načeloma mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom samo, če upravičeno podjetje pripravi do tega, da deluje na način, ki pomaga doseči cilje, predvidene v ustreznem odstopanju (9).

(22)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je bil cilj Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu „ladjedelnicam Skupnosti učinkovito omogočiti premagati nelojalno korejsko konkurenco“ (glej odstavek 6 preambule). Tako bi bilo mogoče dovoliti neposredno pomoč v višini 6-odstotne pogodbene vrednosti, če bi obstajala konkurenca za isto pogodbo s strani neke ladjedelnice v Koreji, ki bi ponujala nižjo ceno (člen 2).

(23)

Portugalska v tej zadevi trdi, da, čeprav ladjedelnica ENVC ni imela zagotovil, da bo prejela pomoč, ko je podpisala pogodbe, je pričakovala, da bo prejela pomoč, saj so pogodbe izpolnjevale objektivne pogoje za dodelitev pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu.

(24)

Komisija pa meni, da v tej zadevi ne obstajajo zadostni dokazi, da je bila pomoč za ladjedelnico ENVC ključni dejavnik za podpis pogodb.

(25)

Kot je Komisija ugotovila v odločbi o sprožitvi postopka preiskave, je Portugalska predložila izvod dopisa, ki ga je poslal ladjar in ki navaja, da je za šest pogodb v tej zadevi (ladje od C 228 do C 233) prejel nižje ponudbe korejskih ladjedelnic. Vendar pa je ta dopis z dne 9. marca 2005, kar pomeni, da je bil poslan ladjedelnici ENVC šele, ko je ta že podpisala pogodbe na osnovi teh ponudb. Zato se zdi, da ladjedelnica, ko je podpisala prvih šest pogodb, ni mogla z gotovostjo trditi, da pogodbe izpolnjujejo vse pogoje za upravičenost. Primer se zdi podobno dvoumen v zvezi s sedmo pogodbo (ladja C 210), saj je bil navedek o nižjih ponudbah iz Koreje poslan ladjedelnici ENVC 31. marca 2005, tj. prav na dan, ko je ladjedelnica ENVC podpisala pogodbo.

(26)

Portugalska ni predložila nobenih dokazov, da je ladjedelnica ENVC uradno ali neuradno prejela navedke portugalskih organov pred podpisom pogodb, da bi lahko prejela pomoč na podlagi teh pogodb (10). Bolj se zdi, da je bila ladjedelnica ENVC pripravljena izpolniti te pogodbe tudi brez zagotovil o prejemu pomoči. Na primer, Portugalska je v svoji pripombi na sprožitev postopka preiskave med drugim izjavila, da je bila ladjedelnica ENVC pravno zavezana k izdelavi ladij, tudi če pomoč ne bi bila dodeljena. Prav tako navaja, da je v zadevnem primeru ladjedelnica ENVC zaprosila za pomoč šele po prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, kar se zdi, da potrjuje dejstvo, da je bila ladjedelnica pripravljena izvesti projekte kljub tveganju, da ne bo prejela pomoči.

(27)

Splošno povedano, Komisija tudi meni, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če je bil zahtevek za dodelitev pomoči predložen pred začetkom projekta (11). Vendar v tej zadevi to ne velja. Zahtevek za pomoč je bil predložen šele, ko so bile pogodbe že podpisane (tj. julija 2005, medtem ko so bile pogodbe podpisane februarja in marca 2005). Prav tako je Portugalska pomoč odobrila le na notranji ravni (pod pogojem, da jo odobri Komisija) več kot eno leto po predložitvi zahtevka za pomoč. Zato tudi s formalnega vidika spodbujevalni učinek ni bil dosežen.

(28)

Komisija tako ugotavlja, da Portugalska ni predložila zadostnih dokazov, da bi dokazala spodbujevalni učinek pomoči.

(29)

V zvezi s pravno podlago za odobritev pomoči Portugalska ni predložila nobenih novih utemeljitev, ki bi odpravile dvome, ki jih je Komisija navedla v svoji odločbi o sprožitvi formalnega postopka preiskave. Glavna utemeljitev Portugalske v tem smislu je, da so pogodbe upravičene do pomoči, ker so bile podpisane v času, ko je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu veljala. Portugalska prav tako ugotavlja, da dejstvo, da je priglasila pomoč šele po prenehanju veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, nima vpliva na upravičenost pogodb do pomoči.

(30)

Vendar pa je Komisija v eni izmed svojih prejšnjih odločb (12) razložila, zakaj meni, da Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ni več ustrezna pravna podlaga za dodelitev novih pomoči za tekoče poslovanje za ladjedelništvo.

(31)

Komisija ugotavlja, da je časovna uporaba Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu opredeljena v členu 5 (13) Uredbe, v katerem je navedeno, da „preneha veljati 31. marca 2005“. Dejstvo, da člen 4 Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu navaja, da se Uredba „uporablja za dokončne pogodbe, podpisane od začetka veljavnosti te uredbe do izteka veljavnosti Uredbe (...)“, je po mnenju Komisije pogoj za združljivost in ne opredelitev časovne uporabe Uredbe.

(32)

Zgoraj navedenemu pritrjuje tudi drugi del člena 4, ki določa, da se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu ne uporablja za „končne pogodbe, podpisane, preden Skupnost v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi, da je proti Koreji začela postopek reševanja spora (...), in za končne pogodbe, podpisane en mesec ali več po tem, ko Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi, da so postopki reševanja spora rešeni ali prekinjeni.“

(33)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da naj bi se Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu uporabljala samo v času nerešenega spora s Korejo (14) in v vsakem primeru najpozneje do 31. marca 2005.

(34)

To razlago podpira sam cilj Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu: oblikovana je bila kot „izjemen in začasen ukrep, da se pomaga ladjedelnicam Skupnosti v segmentih, ki so utrpeli škodljive učinke v obliki materialne škode in resno škodo, ki jih je povzročila nelojalna korejska konkurenca (...) [ki] naj se odobri za omejene tržne segmente in samo za kratko obdobje“ (15) (uvodna izjava 3).

(35)

V tem primeru je ladjedelnica ENVC zahtevek za pomoč predložila portugalskim organom, Portugalska pa ga je odobrila in priglasila Komisiji šele po izteku veljavnosti Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu, zato je jasno, da ukrepi ne spadajo v časovno uporabo Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu.

(36)

Komisija nadalje ugotavlja, da, kot je že razložila v odločbi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v zadevnem primeru, je treba na razlago Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu gledati tudi z vidika mednarodnih obveznosti Skupnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je treba zakonodajo Skupnosti čim bolj razlagati na način, ki je skladen z mednarodnim pravom, vključno z obveznostmi ES v okviru STO (16).

(37)

V tem okviru Komisija opozarja, da je Koreja izpodbijala združljivost Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu s pravili STO. Odbor STO je 22. aprila 2005 izdal svoje poročilo, v katerem je sklenil, da so Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu in več nacionalnih shem začasnega obrambnega mehanizma – ki so obstajale v času, ko je Koreja sprožila spor pri STO, kršile člen 23.1 Sporazuma o pravilih in postopkih poravnavanja sporov (Understanding on Rules and Procedures governing the Settlement of Disputes – DSU) (17). Organ STO za poravnavo sporov (OPS) je 20. junija 2005 sprejel poročilo Odbora, vključno z njegovim priporočilom, naj Skupnost zagotovi skladnost Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu in nacionalnih shem začasnega obrambnega mehanizma s svojimi obveznostmi na podlagi sporazumov STO (18). Skupnost je 20. julija 2005 obvestila OPS, da je že zagotovila skladnost s sklepom in priporočili OPS, saj je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in države članice ne smejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi te uredbe.

(38)

V poročilu Odbora in sklepu OPS, s katerim je bilo sprejeto to poročilo, je bilo ugotovljeno, da je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu kot taka v nasprotju s pravili STO, od Skupnosti pa se zahteva, da jo preneha uporabljati. Obveznost Skupnosti, da izvaja sklep OPS, pokriva tudi prihodnje odločitve o dodelitvi nove pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu (19). Skupnost se je s tem, ko je obvestila OPS, da je že zagotovila skladnost s sklepom in priporočili OPS, saj je Uredba o začasnem obrambnem mehanizmu prenehala veljati 31. marca 2005 in države članice ne smejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi te uredbe, zavezala, da ne bo več odobrila nove pomoči na podlagi te uredbe. V skladu s tem bi odobritev zadevne pomoči povzročila kršitev mednarodnih obveznosti Skupnosti.

(39)

Dejstvo, da Svet ni obnovil te uredbe po izteku njene veljavnosti, je jasen znak, da ni nameraval ohraniti pooblastila Komisije za odobritev pomoči na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. To je v skladu z dejstvom, da je Skupnost obvestila OPS, da države članice ne smejo več dodeljevati pomoči za tekoče poslovanje na podlagi te uredbe.

(40)

Portugalska ni predložila nobenih novih utemeljitev, ki bi izpodbijale stališča Komisije, kot jih je izrazila v odločbi o sprožitvi formalnega postopka preiskave in ki so ponovno navedena zgoraj.

(41)

Komisija zato ugotavlja, da priglašene pomoči ni mogoče odobriti na podlagi Uredbe o začasnem obrambnem mehanizmu. Ker se ne uporablja nobena druga klavzula o izvzetju na podlagi člena 87(2) ali (3) Pogodbe ES, je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/29

(1)

Komisija je prejela informacije, da je vrhovno sodišče Salvadorja v svoji sodbi z dne 28. oktobra 2007 v zadevah 63-2007 in 69-2007 za nekatere določbe Konvencije št. 87 Mednarodne organizacije dela v zvezi s sindikalno svobodo in varstvom sindikalnih pravic razglasilo, da niso v skladu s členom 47 ustave Salvadorja.

(2)

Člen 16(2) Uredbe (ES) št. 980/2005 določa začasni umik posebnega spodbujevalnega režima iz oddelka 2 poglavja II navedene uredbe, zlasti če nacionalna zakonodaja ne vključuje več konvencij iz Priloge III k Uredbi, ki so bile ratificirane v skladu z zahtevami člena 9(1) in (2) ali se navedena zakonodaja ne izvaja učinkovito.

(3)

Konvencija št. 87 Mednarodne organizacije dela o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic je navedena v točki 14 dela A Priloge III k Uredbi (ES) št. 980/2005.

(4)

Komisija je izvedla predhodno proučitev sodbe vrhovnega sodišča Salvadorja v zadevah 63-2007 in 69-2007 in menila, da je treba za odločitev o tem, ali pravni učinki te sodbe upravičujejo začasni umik posebnega spodbujevalnega režima, te pravne učinke podrobneje analizirati. Komisija zato sodi, da obstaja dovolj razlogov za preiskavo.

(5)

Posvetovanja z odborom za splošne preferenciale so potekala 3. marca 2008 –

18.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 108/30

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po uradnem obvestilu navedene direktive dovoli dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso navedene v Prilogi I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu uradnega obvestila, pri tem pa se v okviru delovnega programa navedene snovi postopoma pregledujejo.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 1112/2002 (2) in (ES) št. 2229/2004 (3) določata podrobna pravila za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS.

(3)

Rotenon, ekstrakt iz equisetuma in kinin-hidroklorid so snovi, določene v četrti fazi delovnega programa.

(4)

Edini prijavitelji rotenona, ekstrakta iz equisetuma in kinin-hidroklorida so 5. januarja 2007, 15. februarja 2007 in 20. junija 2007 v tem zaporedju obvestili Komisijo, da ne želijo več sodelovati v delovnem programu za te aktivne snovi in zato ne bodo predložili nadaljnjih informacij. Zato teh aktivnih snovi ni mogoče vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Komisija je skupaj s strokovnjaki držav članic predložila in ocenila podatke o rotenonu, ki so pokazali potrebo po nadaljnji uporabi zadevne snovi. Zato je v sedanjih razmerah upravičeno, da se za nekatere pomembne uporabe, ki nimajo nobenega učinkovitega nadomestila, podaljša obdobje preklica registracij, obenem pa se zagotovijo strogi pogoji za zmanjšanje možnih tveganj na najmanjšo možno raven.

(6)

Za aktivne snovi, za katere je rok predhodnega obvestila o umiku fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo take snovi, kratek, je smiselno določiti podaljšanje roka za odstranitev, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog za obdobje največ dvanajst mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog le v naslednji rastni sezoni. V primerih daljšega roka predhodnega obvestila se ta rok lahko skrajša in izteče na koncu rastne sezone.

(7)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za te aktivne snovi v skladu z določbami člena iz 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi možne uvrstitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi iz Priloge I, prekličejo do 10. oktobra 2008;

(b)

se od datuma objave te odločbe nobene registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te aktivne snovi, ne odobrijo ali podaljšajo.

(a)

zagotovi, da snov ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi ali živali in nima nesprejemljivega vpliva na okolje;

(b)

zagotovi, da so taka fitofarmacevtska sredstva, ki ostanejo na trgu, ponovno označena, tako da ustrezajo pogojem za omejeno rabo;

(c)

da se uvedejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja z namenom zmanjšanja vseh morebitnih tveganj;

(d)

zagotovi odločno iskanje drugih možnih rešitev za navedene uporabe.