10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/1

(1)

Uredba (ES) št. 1580/2007 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/3

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v Prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3 preglednice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992, o Carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)

Odbor za carinski zakonik ni dal mnenja v okviru roka, ki ga je določil njegov predsednik –

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/5

(1)

Komisija bi morala šest mesecev po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 725/2004 začeti izvajati inšpekcijske preglede, da bi spremljala, kako države članice izvajajo navedeno uredbo. Organizacija inšpekcijskih pregledov pod nadzorom Komisije je nujna za preverjanje učinkovitosti nacionalnih sistemov nadzora kakovosti ter ukrepov, postopkov in struktur pomorske varnosti.

(2)

V skladu s členom 13(3) Direktive 2005/65/ES bi morala Komisija poleg pregledov iz Uredbe (ES) št. 725/2004 spremljati, kako države članice izvajajo navedeno direktivo.

(3)

Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), mora Komisiji zagotavljati strokovno pomoč pri opravljanju inšpekcijskih nalog glede ladij, ustreznih gospodarskih družb in priznanih varnostnih organizacij.

(4)

Komisija mora uskladiti časovni razpored in priprave svojih inšpekcijskih pregledov z državami članicami. V skupine Komisije, ki opravljajo preglede, naj bi bili, če je mogoče, vključeni usposobljeni nacionalni inšpektorji.

(5)

Komisija bi morala inšpekcijske preglede izvajati po določenem postopku, ki vključuje standardno metodologijo.

(6)

Občutljive informacije v zvezi z inšpekcijskimi pregledi se obravnavajo kot zaupne.

(7)

Uredbo Komisije (ES) št. 884/2005 z dne 10. junija 2005 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti (4) je zato treba razveljaviti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 725/2004 –

1.

„inšpekcijski pregled Komisije“ pomeni pregled sistemov, ukrepov, postopkov in struktur držav članic na področju nadzora kakovosti pomorske varnosti, ki ga izvajajo inšpektorji Komisije, da se ugotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 725/2004 in izvajanje Direktive 2005/65/ES;

2.

„inšpektor Komisije“ pomeni osebo, ki izpolnjuje merila iz člena 7 in je uslužbenec Komisije ali Evropske agencije za pomorsko varnost, ali nacionalnega inšpektorja, ki ga Komisija pooblasti za udeležbo na inšpekcijskih pregledih;

3.

„nacionalni inšpektor“ pomeni uslužbenca države članice na mestu inšpektorja pomorske varnosti, usposobljenega v skladu z zahtevami države članice;

4.

„objektivni dokaz“ pomeni kvantitativne ali kvalitativne podatke, zapise ali ugotovitve v zvezi z varnostjo ali obstojem in izvajanjem zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004 ali Direktive 2005/65/ES, ki temeljijo na opazovanju, merjenju ali preskusu in so preverljivi;

5.

„opažanje“ pomeni ugotovitev med inšpekcijskim pregledom Komisije, podprto z objektivnim dokazom;

6.

„neskladnost“ pomeni opaženo stanje, pri katerem je objektivno dokazano neizpolnjevanje zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004 ali Direktive 2005/65/ES, ki zahteva korektivni ukrep;

7.

„večja neskladnost“ pomeni opredeljivo odstopanje, ki resno ogroža pomorsko varnost in zahteva takojšnji korektivni ukrep ter vključuje pomanjkanje učinkovitega in sistematičnega izvajanja zahteve iz Uredbe (ES) št. 725/2004 ali Direktive 2005/65/ES;

8.

„kontaktna točka“ pomeni organ, ki ga vsaka država članica imenuje, da deluje kot kontaktna točka za Komisijo in druge države članice ter je pristojen za lažje izvajanje, spremljanje in obveščanje o izvajanju ukrepov na področju pomorske varnosti iz Uredbe (ES) št. 725/2004 in ukrepov za varnost pristanišč iz Direktive 2005/65/ES;

9.

„ustrezna družba“ pomeni subjekt, ki mora imenovati varnostnega uradnika družbe, varnostnega uradnika ladje ali varnostnega uradnika pristaniške infrastrukture, je pristojen za izvajanje varnostnega načrta ladje ali varnostnega načrta pristaniške infrastrukture ali pa ga je država članica imenovala kot priznano varnostno organizacijo;

10.

„preskus“ pomeni preskus ukrepov na področju pomorske varnosti, pri čemer se simulira naklep storitve nezakonitega dejanja z namenom, da se preveri učinkovitost pri izvajanju obstoječih varnostnih ukrepov;

11.

„pristanišče“ pomeni območje znotraj meja, ki jih opredelijo države članice v skladu s členom 2(3) Direktive 2005/65/ES in ki se sporoči Komisiji v skladu s členom 12 navedene direktive.

(a)

nacionalnega programa za izvajanje Uredbe (ES) št. 725/2004 iz člena 9(3) navedene uredbe;

(b)

podatkov, ki jih priskrbi kontaktna točka, in poročil o spremljanju iz člena 9(4) Uredbe (ES) št. 725/2004;

(c)

rezultatov spremljanja izvajanja varnostnih načrtov pristanišč s strani držav članic.

(a)

dobro razumevanje pomorske varnosti in njenega izvajanja v dejavnostih, ki jih pregledujejo;

(b)

aktivno znanje o tehnologiji in tehnikah varovanja;

(c)

poznavanje inšpekcijskih načel, postopkov in tehnik;

(d)

aktivno znanje o operacijah, ki jih pregledujejo.

(a)

akreditira Komisija;

(b)

je začetno in periodično;

(c)

zagotavlja raven izvajanja, ki omogoča preverjanje izvajanja varnostnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004 in Direktivo 2005/65/ES.

(a)

ali bo inšpekcijski pregled vključeval ladje, ki so v času pregleda v navedeni pristaniški infrastrukturi ali drugje v pristanišču, in

(b)

ali bo inšpekcijski pregled vključeval spremljanje izvajanja direktive v pristanišču v skladu s členom 13(2) Direktive 2005/65/ES.

(a)

obvesti o inšpekcijskem pregledu ustrezne pristojne organe v državi članici;

(b)

uradno obvesti Komisijo o teh ustreznih pristojnih organih.

(a)

država zastave ladje ni država članica ali

(b)

ladja ni vključena v sporočilo iz odstavka 4 tega člena.

(a)

skladnost;

(b)

skladnost, vendar je zaželeno izboljšanje;

(c)

neskladnost;

(d)

večja neskladnost;

(e)

se ne uporablja;

(f)

nepotrjeno.

(a)

obravnava opažanja in priporočila ter

(b)

navaja akcijski načrt, ki določa ukrepe in roke za odpravo kakršnih koli ugotovljenih pomanjkljivosti.

(a)

državi članici predloži pripombe ali zahteva dodatna pojasnila k celotnemu odgovoru ali njegovemu delu;

(b)

izvaja nadaljnji pregled ali spremljanje, katerega namen je preveriti izvajanje korektivnih ukrepov, pri čemer mora takšen pregled najaviti najmanj dva tedna pred njegovim začetkom;

(c)

proti zadevni državi članici sproži postopek za ugotavljanje kršitev.

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/11

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (2) za omogočanje statističnih ugotovitev v znanstvene namene vzpostavlja pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organu Skupnosti, in pravila sodelovanja med Skupnostjo in državnimi organi za olajšanje takega dostopa.

(2)

Odločba Komisije 2004/452/ES (3) je določila seznam organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene.

(3)

Direktorat za raziskave, študije in statistiko (Direction de l'Animation de la Recherche, des Études et des Statistiques – DARES) pri ministrstvu za delo, delovna razmerja in solidarnost, Pariz, Francija, The Research Foundation of State University of New York (RFSUNY), Albany, ZDA in Finski center za pokojnine (Eläketurvakeskus – ETK), Finska, je treba obravnavati kot organe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, in jih je zato treba dodati na seznam agencij, organizacij in institucij iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 831/2002.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za zaupnost statističnih podatkov –

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/14

(1)

Uredba (ES) št. 1100/2007 vzpostavlja okvir za zaščito in trajnostno uporabo staleža evropske jegulje v vodah Skupnosti ter obalnih lagunah, estuarijih, rekah in z njimi povezanih celinskih vodah držav članic.

(2)

Države članice morajo opredeliti in določiti posamezna povodja, ki ležijo na njihovem nacionalnem ozemlju in so naravni habitati za evropsko jeguljo. Za vsako povodje za jegulje morajo države članice pripraviti načrt za upravljanje z jeguljami.

(3)

Ker evropska jegulja živi v Črnem morju in z njim povezanih rečnih sistemih v manjšem številu, ni gotovo, ali so te vode naravni habitat za navedeno živalsko vrsto.

(4)

Uredba (ES) št. 1100/2007 Komisiji daje pooblastila za določitev, ali so Črno morje in z njim povezani rečni sistemi naravni habitat, za katerega se zahteva izvajanje ukrepov za obnovo staleža.

(5)

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo je Komisiji svetoval, da je Črno morje in z njim povezani rečni sistemi na skrajni meji območja razširjenosti evropske jegulje ter da je bila naravna prisotnost jegulje pred večjo naseljenostjo sporadična. Gostota evropske jegulje je bila pred večjo naseljenostjo prenizka, da bi bil mogoč ribolov v kateri koli življenjski fazi jegulje.

(6)

Ni verjetno, da bi večja količina staleža jegulje v rekah, ki so povezane s Črnim morjem, dosegla zrelost in se selila na drstenje v Sargaško morje. Hkrati ni verjetno, da bi se večja količina mladih jegulj selila v reke, povezane s Črnim morjem, tam dosegla zrelost in se selila na drstišča.

(7)

Vsakršna možna korist za stalež evropske jegulje, ki bi bila posledica ukrepov za obnovo staleža v Črnem morju in z njim povezanih rečnih sistemov, bi bila zanemarljiva in nesorazmerno nizka v primerjavi z upravnim in finančnim bremenom, ki bi bilo naloženo zadevnim državam članicam.

(8)

Zato mora biti določeno, da Črno morje in z njim povezani rečni sistemi niso naravni habitat za evropsko jeguljo za namene Uredbe (ES) št. 1100/2007.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/16

(1)

Z Odločbo Komisije 2006/784/ES (2) je odobrenih pet metod (Capteur Gras/Maigre — Sydel (CGM), CSB Ultra-Meater, ročna metoda (ZP), Autofom, UltraFom 300) za razvrščanje prašičjih trupov v Franciji.

(2)

Francija je Komisijo prosila za odobritev dveh novih metod za razvrščanje prašičjih trupov in predložila rezultate svojih preskusov razseka v drugem delu protokola iz člena 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (3).

(3)

Preučitev tega zahtevka je pokazala, da so pogoji za odobritev teh metod razvrščanja izpolnjeni.

(4)

Odločbo 2006/784/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za prašičje meso –

1.

Prvemu odstavku člena 1 se dodata naslednji točki (f) in (g):

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/19

(1)

Strateški okvir i2010 za evropsko informacijsko družbo (2) spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospodarstvo v Evropski uniji ter poudarja pomen IKT kot gonilne sile vključevanja in kakovosti življenja. Razvoj dodatnih komunikacijskih sredstev lahko pozitivno vpliva na delovno produktivnost in rast trga mobilne telefonije.

(2)

Aplikacije povezljivosti v letalih so že po naravi vseevropske, saj se uporabljajo zlasti za čezmejne polete znotraj in zunaj Skupnosti. Usklajen pristop za regulacijo mobilnih komunikacijskih storitev na letalu (storitev MCA) bo pripomogel k izvajanju ciljev enotnega trga.

(3)

Uskladitev pravil o uporabi radijskega spektra v Skupnosti bo omogočila pravočasno uveljavitev in uporabo storitev MCA v Skupnosti.

(4)

Komercialno delovanje storitev MCA se trenutno izvaja samo za sisteme GSM, ki delujejo v pasu 1 710–1 785 MHz za navzgornje povezave (oddaja terminal in sprejema bazna postaja) in v pasu 1 805–1 880 MHz za navzdolnje povezave (oddaja bazna postaja in sprejema terminal) v skladu s standardoma ETSI EN 301 502 in EN 301 511. Vendar se v prihodnosti lahko razširi na druge prizemne javne mobilne komunikacije ter deluje v skladu z drugimi standardi in na drugih frekvenčnih pasovih.

(5)

Na podlagi člena 4(2) Odločbe št. 676/2002/ES je Komisija pooblastila (3) Evropsko konferenco uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu „CEPT“) za izvajanje vseh dejavnosti, ki so potrebne za oceno posebnih težav v zvezi s tehnično združljivostjo letalskih sistemov GSM 1800 in številnih radijskih storitev, na katere bi sprememba lahko vplivala. Ta odločba temelji na tehničnih študijah, ki jih je v okviru pooblastila ES izvedla CEPT in ki so predstavljene v poročilu CEPT 016 (4).

(6)

Sistem MCA, ki ga obravnava poročilo CEPT, je sestavljen iz omrežne krmilne enote (NCU) in bazne sprejemno-oddajne postaje na letalu (letalska BTS). Sistem je zasnovan tako, da signalov, ki jih oddajajo talni mobilni sistemi, ni mogoče zaznati znotraj letalske kabine in da uporabniški terminali na letalu oddajajo z najmanjšo močjo. Tehnični parametri za NCU in letalsko BTS so izvedeni iz teoretičnih modelov.

(7)

Spekter, ki ga uporabljajo prizemna mobilna elektronska komunikacijska omrežja, je zunaj področja uporabe te odločbe. Obravnavala ga bo Odločba Komisije o usklajevanju frekvenčnih pasov 900 MHz in 1 800 MHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo vseevropske elektronske komunikacijske storitve.

(8)

Odobritveni pogoji in pogoji za storitve MCA so tudi zunaj področja uporabe te odločbe. Usklajevanje nacionalnih pogojev za odobritev storitev MCA obravnava Priporočilo Komisije 2008/295/ES (5) v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (6).

(9)

Oprema za storitve MCA iz te odločbe spada v področje uporabe Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (7). Domneve o skladnosti z osnovnimi zahtevami Direktive 1999/5/ES za opremo, ki se uporablja pri storitvah MCA v Evropski uniji, se lahko dokažejo na podlagi skladnosti z usklajenim standardom ETSI EN 302 480 ali z uporabo drugih postopkov za ocenjevanje skladnosti iz Direktive 1999/5/ES.

(10)

Težave v zvezi z varnostjo v zraku so nadvse pomembne, zato nobena določba v tej odločbi ne sme nasprotovati vzdrževanju minimalnih varnostnih pogojev v zračnem prometu.

(11)

Storitve MCA se omogočijo samo pod pogojem, da izpolnjujejo vse varnostne zahteve z ustreznimi spričevali o plovnosti in druge pomembne določbe o zračnem prometu ter zahteve glede elektronskih komunikacij. Spričevala o plovnosti, ki veljajo za celotno ozemlje Skupnosti, izdaja Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (8).

(12)

Ta odločba ne obravnava vprašanj v zvezi s spektrom, ki se nanašajo na komunikacijske povezave med letalom, satelitsko vesoljsko postajo in tlemi, ki so prav tako potrebne za izvajanje storitve MCA.

(13)

Za namen zagotavljanja, da so pogoji iz te odločbe še vedno ustrezni, in zaradi hitrih sprememb na področju radijskega spektra, morajo nacionalne uprave, kadar je to mogoče, nadzorovati uporabo radijskega spektra z opremo za storitve MCA, da se omogoči aktivno pregledovanje te odločbe. Pri tem pregledovanju je treba upoštevati tehnološki napredek in preverjati, ali so začetne predpostavke glede izvajanja storitev MCA še vedno ustrezne.

(14)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

1.

„mobilne komunikacijske storitve na letalu (storitve MCA)“ so elektronske komunikacijske storitve, kot jih določa člen 2(c) Direktive 2002/21/ES, ki jih zagotavlja podjetje, ki letalskim potnikom zagotavlja uporabo javnih komunikacijskih omrežij med letom brez vzpostavitve neposredne zveze s prizemnimi mobilnimi omrežji;

2.

„brez motenj in brez zaščite“ pomeni, da se nobeni drugi radiokomunikacijski storitvi (napravi) ne sme povzročati škodljivih motenj in da ni mogoče zahtevati zaščite pred škodljivimi motnjami, ki izhajajo iz radiokomunikacijskih storitev;

3.

„letalska bazna sprejemno-oddajna postaja (letalska BTS)“ je ena ali več mobilnih komunikacijskih postaj na letalu, ki podpirajo frekvenčne pasove in sisteme iz tabele 1 v Prilogi;

4.

„omrežna krmilna enota (NCU)“ je oprema, nameščena na letalu, ki zagotavlja, da signalov, ki jih oddajajo talni mobilni komunikacijski sistemi iz tabele 2 v Prilogi, z dvigom šumnega praga v kabini ni mogoče zaznati v mobilnih komunikacijskih sprejemnih pasovih v kabini.

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/24

(1)

Politika EU na področju informacijske družbe in pobuda i2010 poudarjata korist hitrega dostopa do informacijskih in komunikacijskih virov na vseh področjih vsakdanjega življenja. Usklajen pristop pri regulaciji mobilnih komunikacijskih storitev na letalu (storitev MCA) bi prispeval k ohranjanju tovrstnih koristi in omogočil lažje čezmejne elektronske komunikacijske storitve po vsej Skupnosti.

(2)

Pri odobritvi storitev MCA morajo države članice izpolnjevati zahteve iz okvirne direktive in Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (2).

(3)

V skladu z okvirno direktivo morajo nacionalni regulativni organi v državah članicah prispevati k razvoju notranjega trga med drugim tako, da odpravijo preostale ovire pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih naprav in storitev ter elektronskih komunikacijskih storitev na evropski ravni in da spodbujajo graditev in razvoj vseevropskih omrežij, medobratovalnost vseevropskih storitev ter povezljivost med koncema.

(4)

V skladu z Direktivo o odobritvi je treba za odobritev zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev uporabljati najmanj zahteven sistem izdajanja odobritev, da bi se pospešil razvoj novih elektronskih komunikacijskih storitev ter vseevropskih komunikacijskih omrežij in storitev, ter da se ponudnikom storitev in potrošnikom omogoči, da izkoristijo ekonomijo obsega na enotnem trgu. Te cilje se lahko najbolje doseže s splošno odobritvijo vseh elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.

(5)

Tehnični pogoji, ki so potrebni za zmanjšanje tveganja škodljivih motenj z zemeljskimi mobilnimi omrežji med delovanjem MCA, so obravnavani posebej v Odločbi Komisije 2008/294/ES (3).

(6)

Tehnična osnova za Odločbo 2008/294/ES je poročilo 016 Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT), ki je bilo sestavljeno 12. oktobra 2006 kot odgovor na pooblastilo ES za CEPT o MCA.

(7)

Usklajeni standard ETSI EN 302 480 določa domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami Direktive 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (4), ki se v Evropski uniji uporablja pri storitvah MCA.

(8)

Vprašanja v zvezi z zračno varnostjo so zelo pomembna, storitve MCA pa se lahko izvajajo samo pod pogojem, da izpolnjujejo vse zahteve o zračni varnosti z ustreznim spričevalom o plovnosti in ostalimi ustreznimi določbami o zračnem prometu ter zahteve glede elektronske komunikacije. Spričevala o plovnosti izdaja za celotno Evropsko unijo Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA).

(9)

Če so izpolnjeni tehnični pogoji, določeni v Odločbi 2008/294/ES in usklajenem standardu EN 302 480 ali enakovrednih standardih ter če ustrezna spričevala o plovnosti izpolnjujejo ustrezne pogoje, je tveganje škodljivih motenj zanemarljivo in je zato treba pretehtati možnost splošnih odobritev za storitve MCA.

(10)

Odgovornost za odobritev storitev MCA ima država, v kateri je bilo letalo registrirano na podlagi sistema odobritve navedene države.

(11)

Dostopnost in izmenjava zadostnih informacij lahko pomagajo pri reševanju morebitnih zapletov pri čezmejnih motnjah, do katerih bi lahko prišlo pri storitvah MCA.

(12)

Države članice morajo zagotoviti zahtevane informacije Frekvenčnemu informacijskemu sistemu ERO (EFIS – ERO Frequency Information System) v skladu z Odločbo Komisije 2007/344/ES z dne 16. maja 2007 o usklajeni dostopnosti informacij glede uporabe spektra v Skupnosti (5). Druge pomembne informacije so na voljo pri operaterjih storitev MCA ali na upravah za civilno letalstvo.

(13)

Namenski register pomembnih podatkov za vsa letala z MCA, ki letijo v Evropski uniji oz. letijo v Evropsko unijo in iz nje, bi lahko pripomogel k odpravi motenj, saj bi bili v njem pravočasno zbrane vse informacij v skupnem formatu. Tovrstni skupni register, ki bi se ga redno pregledovalo, bi najprej vzdrževali ustrezni operaterji MCA, na voljo pa bi bil tudi Komisiji in državam članicam.

(14)

K odpravljanju težav zaradi motenj med državami članicami bi lahko pripomogle tudi določbe mednarodnega pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze glede notifikacije in beleženja dodeljenih frekvenc ter poročanja o škodljivih motnjah.

(15)

Odobritev letala z MCA, ki leti v zračnem prostoru držav članic, vendar je bilo registrirano izven Evropske unije, bi se izvedla na podlagi ustreznih podatkov, ki jih je namenskem registru MCA posredovala industrija, in ob upoštevanju ustreznih določb Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze. To bi podprl tudi skupni pristop pri medsebojnem priznavanju odobritev MCA pri državah, kjer je registrirano letalo, ki ni iz Evropske unije.

(16)

Države članice so zemeljskim mobilnim operaterjem že dodelile pravice za uporabo frekvenc. Take odobritve ne vključujejo storitev MCA in so običajno omejene na zemeljske mobilne storitve.

(17)

Za namene tega priporočila je kabina letala v pristojnosti in pod nadzorom države, v kateri je bilo letalo registrirano.

(18)

Uporaba storitev MCA ima lahko posledice tudi na področju javne varnosti. Zato se lahko sprejme ustrezne ukrepe na nacionalni ravni ali pa v skladu z Uredbo (ES) št. 2320/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravilih na področju varnosti civilnega letalstva (6), s čimer se zagotovi, da se mobilni telefoni na letalu ne uporabljajo nezakonito.

(19)

Regulativne in tehnične elemente skupnega pristopa pri odobritvi storitev MCA v Evropski uniji je treba pregledovati, da se zagotovi, da ostanejo primerni za doseganje splošnega cilja izogibanja škodljivim motnjam, v nasprotnih primerih pa je potrebno pretehtati ustrezne sanacijske ukrepe.

(20)

Ukrepi, predvideni v tem priporočilu, so v skladu z mnenjem Odbora za komunikacije –

1.

Cilj tega priporočila je usklajevanje nacionalnih pogojev in postopkov odobritve uporabe radijskih spektrov za mobilne komunikacijske storitve na letalu (storitve MCA), da se poenostavi njihovo uvajanje v Skupnosti in izogne škodljivim motnjam, ki ji povzročajo storitve MCA pri čezmejnih letih.

Težave, ki nastanejo pri uporabi storitev MCA in satelitske komunikacije med letalskimi in vesoljskimi postajami zaradi človeškega faktorja, so izven področja uporabe tega priporočila.

Pogoji in pravila za nacionalno odobritev iz tega priporočila se uporabljajo brez poseganja v pravne obveznosti v zvezi z zračno in javno varnostjo.

2.

„Mobilne komunikacijske storitve na letalu (storitve MCA)“ so elektronske komunikacijske storitve, kot to določa člen 2(c) okvirne direktive, ki jih zagotavlja podjetje, ki letalskim potnikom zagotavlja uporabo javnega komunikacijskega omrežja med letom brez vzpostavitve neposredne zveze z zemeljskim mobilnim omrežjem.

3.

Najpozneje šest mesecev po sprejetju tega priporočila morajo države članice izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za odobritev storitev MCA na letalu, ki je registrirano v njihovi pristojnosti.

Države članice morajo odobriti storitve MCA v skladu z načeli iz tega priporočila. Nobena določba v tem priporočilu ne sme nasprotovati vzdrževanju najboljših varnostnih pogojev v zračnem prometu.

Države članice ne smejo zahtevati dodatne odobritve za izvajanje storitev MCA nad njihovim ozemljem v letalu, ki je registrirano v drugi državi članici v skladu s pogoji iz točke 4.

Storitve MCA v letalu, ki je registrirano izven Skupnosti, je izvzeto iz odobritve v Skupnosti v primeru, da te storitve izpolnjujejo pogoje iz točke 4 in so registrirane v skladu z ustreznimi pravili Mednarodne telekomunikacijske zveze.

4.

Države članice ne smejo odobriti storitev MCA, razen če te izpolnjujejo tehnične pogoje iz Odločbe 2008/294/ES.

5.

Države članice morajo zagotoviti, da za opravljanje storitev MCA na letalu, ki je registrirano v njihovi pristojnosti, veljajo splošne odobritve.

Če pri uporabi spektra za opravljanje storitev MCA veljajo individualne pravice, morajo države članice redno ocenjevati potrebo po tovrstnih individualnih pravicah glede na pridobljene izkušnje z namenom, da se pogoji, ki so povezani s tovrstnimi pravicami, vključijo v splošno odobritev.

V takih primerih morajo države članice zagotoviti, da so storitve MCA in zemeljske mobilne komunikacijske storitve v enakih frekvenčnih pasovih odobrene na različnih osnovah.

6.

Države članice morajo pravočasno obvestiti Komisijo in druge države članice o storitvah MCA, ki so jih odobrile za izvajanje na letalu, ki je registrirano v njihovi pristojnosti, in o zahtevkih za izvajanje storitev MCA v njihovem nacionalnem zračnem prostoru na letalu, ki je registrirano izven Evropske unije.

Po potrebi morajo države članice od operaterjev storitev MCA zahtevati, da jim posredujejo ustrezne podatke za namen, naveden v prejšnjem odstavku.

7.

Države članice morajo sodelovati aktivno, konstruktivno in solidarno ter uporabljati obstoječe postopke Mednarodne telekomunikacijske zveze, kjer je to primerno, da lahko razrešijo morebitne težave, nastale zaradi škodljivih motenj, ki so jih domnevno povzročile storitve MCA.

Države članice morajo o škodljivih motnjah, ki jih domnevno povzročajo storitve MCA, ki so bile odobrene v drugi državi članici, nemudoma obvestiti državo članico, ki je odgovorna za zadevno odobritev storitev MCA, in Komisijo. Komisija o zgoraj omenjenih težavah z namenom njihove razrešitve po potrebi obvesti Komunikacijski odbor in Odbor za radijski spekter.

Države članice, ki so odobrile storitve MCA, za katere obstaja sum, da povzročajo škodljive motnje pri storitvah na območju druge države članice, se morajo na to odzvati in motnje čim prej odpraviti.

8.

Države članice morajo nadzorovati uporabo spektra ponudnikov storitev MCA, zlasti dejanske ali morebitno škodljive motnje, in svoje ugotovitve sporočiti Komisiji ter tako po potrebi omogočiti pravočasen pregled tega priporočila.

9.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

10.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 98/28