(1)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončna protidampinška dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 658/2002 (2).

(2)

Komisija je prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(3)

Zahtevek sta vložila dva povezana ruska proizvajalca izvoznika, ki spadata pod okrilje holdinga „Acron“, in sicer OJSC Acron in OJSC Dorogobuzh. Ti dve družbi se za namen te preiskave zaradi medsebojnega razmerja obravnavata kot ena pravna oseba („vložnik“). Zahtevek je po obsegu omejen na preiskavo dampinga glede vložnika.

(4)

Vložnik je navedel in predložil zadostne dokaze prima facie o tem, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile, in da so te spremembe trajne. Vložnik je predložil dokaze prima facie, da bi primerjava njegovih stroškov z amonijevim nitratom in njegovih izvoznih cen za Skupnost privedla do zmanjšanja dampinga znatno pod raven trenutnih ukrepov. Zato se zdi, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki temeljijo na prej vzpostavljeni ravni dampinga, za izravnavo dampinga ne bi bilo več potrebno.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 19. decembra 2006 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, veljavnih za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(6)

Ta pregled je bil po obsegu omejen na damping, njegov namen pa je bila ocena potrebe po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov v zvezi z vložnikom.

(7)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika ter predstavnike države izvoznice in industrije Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje.

(9)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Vložniku in njegovimi povezanimi prodajnimi družbami na ruskem domačem trgu je bil poslan vprašalnik. Vložnik in dve povezani prodajni družbi so poslali v celoti izpolnjen vprašalnik.

(11)

Komisija je tudi poiskala in preverila vse informacije, ki so bili po njenem mnenju potrebni za določitev dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(12)

Izdelek v pregledu je enak izdelku v preiskavah, omenjenih v uvodni izjavi 1, tj. trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, s poreklom iz Rusije („zadevni izdelek“), trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90 , 3102 40 90 , ex 3102 29 00 , ex 3102 60 00 , ex 3102 90 00 , ex 3105 10 00 , ex 3105 20 10 , ex 3105 51 00 , ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 .

(13)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah in potrjeno v tej preiskavi, imajo zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvaja in prodaja vložnik na ruskem domačem trgu, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enake načine uporabe, zaradi česar se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na določitev dampinga glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, niso bile sprejete sklepne ugotovitve.

(14)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so se okoliščine, na osnovi katerih je bila uvedena trenutna stopnja dampinga, spremenile, in ali je ta sprememba trajna.

(15)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej preverjeno, ali je bila vsa domača prodaja vložnika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja vložnika reprezentativna v primerjavi z izvozom vložnika, saj je ta predstavljal več kot 5 % celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(16)

Komisija je pozneje proučila, ali bi za domačo prodajo lahko veljalo, da je bila dosežena med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. V ta namen so bili proučeni stroški proizvodnje izdelka, ki ga vložnik proizvede in proda na domačem trgu.

(17)

V proizvodnem procesu zadevnega izdelka je plin glavna surovina in predstavlja znaten del vseh stroškov proizvodnje. Zato se je v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe proučilo, ali so bili stroški proizvodnje in prodaje obravnavanega izdelka v računovodskih evidencah zadevnih strank ustrezno prikazani.

(18)

Na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani na energetskem trgu, je bilo ugotovljeno, da so bile cene, ki jih je plačal vložnik, neobičajno nizke. Za primerjavo, znašale so eno petino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije in so bile znatno nižje od cene plina, ki so jo plačevali proizvajalci Skupnosti. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Rusiji nadzorovane in so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina.

(19)

Ker stroški za plin niso bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi. Ker na ruskem domačem trgu ni neizkrivljenih cen plina, je bilo treba cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe določiti na „kateri koli drugi ustrezni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov“. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji („Waidhaus“) in neto stroških prevoza ter prilagojena tako, da je odražala lokalne stroške distribucije. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg.

(20)

Po razkritju je vložnik navedel, da bi bila kakršna koli prilagoditev njegove cene plina na domačem trgu neupravičena, saj naj bi računovodske evidence družbe v celoti prikazovale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v državi porekla.

(21)

Vendar pa je treba pri preverjanju stroškov proizvodnje podobnega izdelka iz člena 2(5) osnovne uredbe ugotoviti, ali stroški, kot so knjiženi v računovodskih evidencah družbe, ustrezno prikazujejo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 18, je bilo ugotovljeno, da to ne drži. Vložnik ni obravnaval očitne velike razlike med ceno plina na ruskem domačem trgu in izvozno ceno zemeljskega plina iz Rusije na eni strani in ceno, ki jo plačajo proizvajalci Skupnosti, na drugi strani. Ravno tako ni upošteval dejstva, da so bile domače cene zemeljskega plina v Rusiji nadzorovane in se zanje ni moglo šteti, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nenazadnje, vložnik ni pojasnil, zakaj bi bili kljub razlogom iz uvodne izjave 18 stroški plina, uporabljenega v proizvodnji podobnega izdelka, prodajanega na domačem trgu, ustrezno prikazani v računovodskih evidencah. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(22)

Vložnik je nadalje zatrjeval, da je bila s prilagoditvijo plina de facto uporabljena metodologija za določitev normalne vrednosti, ki ni predvidena z osnovno uredbo. Z nadomestitvijo domačih stroškov za plin s stroški, izračunanimi v uvodni izjavi 19, in zaradi dejstva, da ti stroški predstavljajo velik del vseh stroškov podobnega izdelka in s tem tudi konstruirane normalne vrednosti, bi bila torej normalna vrednost de facto določena s podatki s tretjega „reprezentativnega“ trga. V zvezi s tem je vložnik navedel, da osnovna uredba za države s tržnim gospodarstvom predvideva le naslednje metodologije za določitev normalne vrednosti:

(23)

V zvezi s tem in kot je tudi navedeno v spodnjih uvodnih izjavah 45 do 48, je najprej treba opozoriti na to, da je bila normalna vrednost določena v skladu z metodologijami, navedenimi v členu 2(1) do (6) osnovne uredbe. Da bi ugotovili, ali je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovine zaradi cene, tj. ali je bila dobičkonosna, je treba najprej ugotoviti, ali so bili stroški vložnika zanesljiva osnova v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Šele ko so stroški zanesljivo ugotovljeni, je mogoče določiti, katera metodologija se bo uporabila za določitev normalne vrednosti. Zato je napačna trditev, da je bila z določitvijo zanesljivih stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe uvedena nova metodologija za določitev normalne vrednosti.

(24)

Vložnik je nadalje navedel, da pri prilagoditvi stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe raven prilagojenih stroškov ne more presegati ravni ustreznih stroškov v državi izvoznici. V nasprotnem primeru bi bila uporabljena metodologija pri prilagoditvi stroškov v nasprotju s členom 2(3) osnovne uredbe, ki določa, da se normalna vrednost podobnega izdelka izračuna na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla.

(25)

Stroški so bili prilagojeni v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Člen 2(5) osnovne uredbe ne omenja „stroškov proizvodnje v državi porekla“, temveč daje institucijam izrecno pravico do uporabe stroškov proizvodnje „z drugega reprezentativnega trga“ v državah, ki niso država porekla. Vložnikov argument je bilo treba zato zavrniti.

(26)

Nenazadnje, ugotovitve iz uvodnih izjav 18 in 19 niso v nasprotju s členom 1 osnovne uredbe, kot to navaja vložnik. Čeprav člen 1 osnovne uredbe navaja, da bi bilo treba normalno vrednost določiti s sklicevanjem na podatke iz države izvoza, osnovna uredba tudi jasno navaja, da so pri tem pravilu možne izjeme.

(27)

Trditev vložnika v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(28)

Vložnik je nadalje navedel, da mora prilagoditev, če se ta izvede za njegove stroške zemeljskega plina na domačem trgu, temeljiti na

(29)

Prvič, zaradi dejstva, da bi Komisija lahko izbrala drugo osnovo, izbira Waidhausa ni nerazumna izbira. Prvo merilo za izbiro osnove, na kateri se določijo cene plina, je, da ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nesporno je, da je v zvezi s cenami pri Waidhausu ta pogoj izpolnjen. Drugič, dejstvo, da je bila količina plina, prodanega po nenadzorovanih cenah na domačem trgu, majhna samo med OPP in da so bile te cene dosti bolj podobne nadzorovanim domačim cenam kot pa prosto določeni izvozni ceni, pa pomeni, da so prevladujoče nadzorovane cene izkrivljale te nenadzorovane cene. Zato ni bilo mogoče uporabiti nenadzorovanih domačih cen. Prav tako obstaja mnenje, da ruske izvozne cene plina za baltske države niso bile dovolj reprezentativne, in sicer zaradi relativno majhnih izvoznih količin v te države. Poleg tega potrebni podatki v zvezi s stroški prevoza in distribucije niso bili na voljo, zato zanesljivih cen za baltske države ni bilo mogoče določiti. Dejansko se daleč največ plina izvozi prek vozlišča v Waidhausu, ki je zato primerna osnova za prilagoditev. Vložnik razen vozlišča v Waidhausu, kjer cene ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih, ni predložil nobenih dokazov v zvezi z obstojem reprezentativnih trgov. Zato so bili ti argumenti zavrnjeni.

(30)

V tem kontekstu je vložnik tudi navedel, da je na nenadzorovanem trgu v Rusiji kupil približno 50 % zemeljskega plina, ki ga je porabil pri proizvodnji gnojil. Vložnik je trdil, da bi bilo diskriminatorno prilagoditi njegove stroške za plin, medtem ko se takšne prilagoditve ne bi izvedle za druge izvoznike z višjimi ravnmi stroškov, podobnimi njegovim. Treba je opozoriti na to, da so bili, glede na preverjeni izpolnjeni vprašalnik, vložnikovi nakupi zemeljskega plina na nenadzorovanem trgu v Rusiji med OPP mejni. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(31)

V zvezi s tretjo možnostjo, omenjeno pod (iii) v uvodni izjavi 28, tj. določitev prilagoditve na osnovi dejanskih stroškov proizvodnje zemeljskega plina v Rusiji, je treba najprej navesti, da ta možnost ni, kot trdi vložnik, izrecno predvidena v členu 2(5) osnovne uredbe. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 29 pa je prvo merilo za izbiro osnove, na kateri se določijo cene plina, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Zato je vprašanje, ali dobavitelju cena plina, ki jo zaračuna strankam, prinese dobiček, v tem kontekstu nepomembno. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(32)

Vložnik je nadalje navedel, da domače cene zemeljskega plina v Rusiji, ki jih nadzoruje država, neprestano naraščajo in dosegajo ravni, ki krijejo stroške proizvodnje plina. Zato cene na domačem trgu ni mogoče obravnavati kot nekonkurenčne ali nerazumljivo nizke.

(33)

Ta argument je neutemeljen, saj pravilen standard za izbiro reprezentativnega trga ni, ali so cene kot take dobičkonosne, temveč ali cene ustrezno odražajo ceno, ki se normalno plačuje na neizkrivljenih trgih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 29. To pa ne drži za cene, ki jih nadzoruje država. Poleg tega ta argument nasprotuje tudi javnim izjavam ruskega dobavitelja plina (kot potrjujejo njegovi objavljeni revidirani računovodski izkazi), da ruske domače cene plina ne krijejo stroškov proizvodnje, prevoza in prodaje. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(34)

V zvezi z metodo izračuna cene plina pri Waidhausu je vložnik navedel, da bi morala biti ruska izvozna dajatev, ki se plača za ves izvoz, odšteta od cene pri Waidhausu, saj se izvozna dajatev na domačem trgu ne zaračuna.

(35)

Dejansko je tržna cena pri Waidhausu, ki se je štel kot reprezentativni trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe, cena po izvoznih dajatvah in ne cena pred temi dajatvami. Z vidika kupca je to cena, ki jo mora plačati pri Waidhausu, pri tem pa ni pomembno, kolikšen odstotek te cene je izvozna dajatev in kolikšen odstotek cene dobi dobavitelj plina. Dobavitelj plina bo vedno poskušal zvišati ceno in zaračunati najvišji znesek, ki so ga stranke pripravljene plačati. Glede na to, da ta cena vedno precej presega stroške proizvodnje, kar dobavitelju plina prinaša velike dobičke, na oblikovanje cene v prvi vrsti ne vpliva višina izvozne dajatve, temveč znesek, ki so ga stranke pripravljene plačati. Zato je bilo sklenjeno, da je neizkrivljena cena, oblikovana na trgu, cena z izvozno dajatvijo, ne pa cena pred dajatvijo. Posledično so bili argumenti vložnika v zvezi s tem zavrnjeni.

(36)

Vložnik je tudi izjavil, da bi bilo treba ceno pri Waidhausu prilagoditi glede na kakovost, razpoložljivost, tržnost, prevoz in druge pogoje prodaje, ki se razlikujejo na izvoznem in domačem trgu za zemeljski plin. Najprej je treba navesti, da je bila cena pri Waidhausu dejansko prilagojena glede na različne prevozne stroške za izvozni in domači trg in da trditev vložnika v zvezi s tem ni bila upravičena in zato zavrnjena. Glede drugih elementov vložnik ni predložil dodatnih informacij ali potrebnih dokazov. Zlasti pa vložnik ni dokazal niti ni bilo na voljo drugih informacij o tem, da so bile v kakovosti, razpoložljivosti, tržnosti in drugih pogojih prodaje razlike, ki bi utemeljevale nadaljnje prilagoditve, poleg tega pa vložnik ni poskušal količinsko opredeliti teh domnevnih razlik.

(37)

V tem kontekstu je vložnik nadalje zatrjeval, da cene pri Waidhausu niso bile prilagojene za naravne primerjalne prednosti. V zvezi s tem je bilo navedeno, da bi bile cene plina v Rusiji nižje od cen izvoženega plina, saj ima Rusija veliko plina, Skupnost pa ne. Nadalje je bilo navedeno, da bi bila izvozna zmogljivost omejena z obstoječim sistemom za prenos plina, kar bi povečalo ruske izvozne cene. Vložnik je tudi izjavil, da je treba „neobičajno visoke dobičke“ ruskega dobavitelja plina na izvoznem trgu odšteti od uporabljene cene pri Waidhausu.

(38)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 29 zgoraj, je prvo merilo za izbiro cen pri Waidhausu kot osnove, na kateri se določijo cene plina, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Razmere, ki prevladujejo na domačem trgu, v tem kontekstu niso pomembne. Zato je bilo treba navedene argumente zavrniti.

(39)

Vložnik je ugovarjal tudi, da so bili pribitki lokalnih distributerjev dodani prilagojeni ceni plina, in trdil, da so dobički distributerjev že zajeti v ceni pri Waidhausu. V zvezi s tem je vložnik trdil, da so lokalni distributerji v Rusiji hčerinske družbe v popolni lasti dobavitelja plina in bi lahko dodatek dobička teh distributerjev povzročil dvojno štetje.

(40)

Najprej je treba opozoriti, da pribitki lokalnih distributerjev ne vključujejo samo stopnje dobička teh družb, ampak tudi stroške, ki izhajajo iz razlike med nakupom in ponovno prodajo zemeljskega plina.

(41)

Drugič, tega argumenta ni bilo več mogoče zadostno preveriti. Razlog je v dejstvu, da dobavitelj plina v Rusiji in njegove hčerinske družbe niso bili zajeti s sedanjo preiskavo in zato ni bilo na voljo dovolj informacij o njegovi organizaciji in strukturi stroškov. Treba je tudi opomniti, da razmere v Rusiji v tem pogledu niso dovolj pregledne, med drugim zaradi tesnih povezav med dobaviteljem plina in rusko vlado, da bi omogočale zadovoljiv dostop do potrebnih dokazov.

(42)

Poleg tega vložnik, ki nosi dokazno breme, ni uspel predložiti nobenih dodatnih informacij ali dokazov, ki bi pokazale(-i), ali in v kakšnem obsegu so bili stroški distribucije dejansko vključeni v ceno pri Waidhausu. Toda ker so domače stranke kupovale plin pri lokalnih dobaviteljih, se lahko domneva, da bi morale plačati stroške lokalne distribucije, ki kot takšni niso vključeni v neprilagojeno ceno pri Waidhausu. Zato je bilo v tej fazi postopka treba upoštevati, da je bila ta prilagoditev upravičena in posledično je bil argument zavrnjen.

(43)

Vendar so institucije Skupnosti tudi menile, da bi lahko ta posebna prilagoditev očitno vplivala na izračun stopnje dampinga. Glede na posebno situacijo, opisano v uvodni izjavi 41, se je zato štelo, da Komisija v zvezi s tem lahko razmisli o ponovnem začetku pregleda, če vložnik predloži zadostne preverljive dokaze.

(44)

Vložnik je navedel tudi, da se v Nemčiji cene plina oblikujejo nekonkurenčno. Treba je opozoriti, da preiskave, ki jih sedaj izvajajo nemški protimonopolni organi, zadevajo cene, po katerih glavni nemški distributerji plina plin prodajajo na domačem trgu, zato te nikakor niso povezane s ceno, po kateri se ruski plin prodaja pri Waidhausu.

(45)

Po prilagoditvi stroškov proizvodnje, kot je opisano zgoraj, nobena domača prodaja ni bila izvedena po običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(46)

Zato je veljalo, da domače cene niso bile primerna osnova za določitev normalne vrednosti in uporabiti je bilo treba drugo metodo. V skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so se izvoznikovim proizvodnim stroškom za zadevni izdelek, ki so bili po potrebi prilagojeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 19, dodali razumni zneski za PSA-stroške in dobiček.

(47)

PSA-stroški in dobiček niso mogli biti določeni v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, ker vložnik ni imel reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker je preiskava zajemala samo enega vložnika. Ravno tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), saj bi morali biti zaradi razlogov iz uvodne izjave 18 v zvezi s stroški plina prilagojeni tudi proizvodni stroški vložnika za izdelke, ki spadajo v enako splošno kategorijo blaga. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe.

(48)

V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so bili PSA-stroški utemeljeni na ustrezni metodi. Severnoameriški trg je pokazal znaten obseg domače prodaje in visoko raven konkurence domačih in tujih družb. V zvezi s tem so bili proučeni javno dostopni podatki v zvezi z družbami, ki delujejo v sektorju poslovanja z gnojili. Ugotovljeno je bilo, da bi bili ustrezni podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev najprimernejši za namen preiskave, glede na veliko dostopnost zanesljivih in popolnih javnih finančnih informacij družb iz tega dela sveta, ki kotirajo na borzi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, ki spadajo med največje družbe v sektorju dušikovih gnojil, glede na njihovo domačo prodajo enake kategorije izdelkov (dušikova gnojila). Ti trije proizvajalci so se šteli za reprezentativne na področju poslovanja z dušikovimi gnojili, njihovi PSA-stroški in dobiček pa za reprezentativne običajne stroške in dobiček družb, ki uspešno delujejo na tem poslovnem področju. Treba je opozoriti, da ni bilo razvidno, da bi višina tako določenega dobička presegala dobiček, ki so ga drugi ruski proizvajalci ustvarili pri prodaji izdelkov enake kategorije na domačem trgu.

(49)

Industrija Skupnosti je v zvezi z določitvijo PSA-stroškov zgornjemu pristopu nasprotovala in navedla, da bi bilo treba uporabiti vložnikove PSA-stroške. Vendar pa člen 2(6) osnovne uredbe določa, da zneski za PSA-stroške temeljijo le na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvajalca izvoznika, ko ta prodaja poteka po običajnem poteku trgovine. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 45 in 46, temu ni bilo tako in zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(50)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena na osnovi cene, ki je bila dejansko plačana ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Skupnost.

(51)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Da se zagotovi poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, so bile razlike, ki vplivajo na ceno in primerljivost cene, ustrezno popravljene v obliki prilagoditev v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Primerne prilagoditve v zvezi s prevozom, kreditom, pakiranjem in bančnimi stroški so bile izvedene, ko so bile razumne, natančne in podprte s preverjenimi dokazi.

(52)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(53)

Preiskava je pokazala, da je do dampinga prišlo med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je 42,06 %.

(54)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bila izvedena analiza, da se ugotovi, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(55)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila normalna vrednost v prvotni preiskavi določena na podlagi dobičkonosnih prodajnih cen na domačem trgu ZDA, ker Rusija v tem času še ni bila država s tržnim gospodarstvom. V okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom se Rusija šteje za državo s tržnim gospodarstvom, zato je normalna tržna vrednost določena na podlagi vložnikovih stroškov proizvodnje, ki so bili po potrebi prilagojeni. Iz nobene ugotovitve ni razvidno, da normalna vrednost, določena med sedanjim pregledom, ne bi bila trajne narave.

(56)

Ni bilo dokazov o tem, da se izvoz ne bi nadaljeval po sedanji ravni cen.

(57)

Na podlagi tega se sklene, da se spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo v zvezi z dampingom (zdaj na podlagi primerjave lastne normalne vrednosti in izvoznih cen vložnika) upravičeno lahko štejejo za trajne.

(58)

Ker je bila dajatev v prvotni preiskavi uvedena v obliki posebnega zneska na tono, bi bilo treba to obliko ohraniti tudi v sedanji preiskavi. Dajatev, izračunana na podlagi sedanje stopnje dampinga, bi znašala 48,09 EUR na tono.

(59)

Treba je opomniti, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 94 Uredbe Sveta (ES) št. 658/2002, pri uvedbi dokončnih ukrepov leta 2002 stopnja škode uporabila pri določanju višine dokončne dajatve, ki se uvede v skladu s pravilom nižje dajatve. Kot je opredeljeno s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 658/2002, je znesek veljavne dajatve odvisen od posebnega tipa izdelka in znaša med 41,42 EUR na tono in 47,07 EUR na tono.

(60)

Ker je dajatev, določena na podlagi veljavne stopnje dampinga, višja od veljavne dajatve, je treba pregled zaključiti brez sprememb stopnje dajatve, ki velja za vložnika in ki se ohrani na ravni dokončne protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi.

(61)

Vložnik je izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar ni predložil dovolj utemeljenih ponudb za zavezo v rokih, določenih v členu 8(2) osnovne uredbe. Zato Komisija ni mogla sprejeti nobene ponudbe za zavezo. Vendar zapletenost nekaterih vprašanj, in sicer

nakazuje potrebo po nadaljnjem obravnavanju, ali bi bila zaveza v kombinaciji indeksirane minimalne cene in kvantitativne zgornje meje učinkovita.

(62)

Kot je omenjeno zgoraj, zaradi te zapletenosti vložnik ni mogel oblikovati sprejemljive ponudbe za zavezo v določenem roku. Ob upoštevanju zgoraj napisanega Svet meni, da je treba vložniku izjemoma dovoliti dopolnitev ponudbe za zavezo po zgoraj omenjenem roku, vendar v roku 10 koledarskih dni od začetka veljavnosti te uredbe.

(63)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo zaključiti sedanji pregled in ohraniti obstoječe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Vsem strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, če so bile upravičene in utemeljene z dokazi –

(1)

Z Uredbo (ES) št. 132/2001 (2) je Svet 22. januarja 2001 uvedel dokončno protidampinško dajatev („obstoječi ukrepi“) v višini 33,25 EUR/tono na uvoz amonijevega nitrata, ki se uvršča pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom, med drugim, iz Ukrajine. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, bo v nadaljnjem besedilu opredeljena kot „prvotna preiskava“.

(2)

Svet je po delnem vmesnem pregledu 17. maja 2004 z Uredbo (ES) št. 993/2004 (3) uvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga proizvajajo družbe, od katerih bi Komisija sprejela zaveze, oprostil protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 132/2001. Z Uredbo Komisije (ES) št. 1001/2004 (4) so bile zaveze sprejete za obdobje 6 mesecev, z Uredbo Komisije (ES) št. 1996/2004 (5) pa še za nadaljnje obdobje do 20. maja 2005. Namen teh zavez je bil upoštevati nekatere posledice širitve Evropske unije na 25 držav članic z dne 1. maja 2004.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 945/2005 na podlagi opravljenega vmesnega pregleda, po obsegu omejenega na opredelitev zadevnega izdelka, odločil, da je treba opredelitev zadevnega izdelka razjasniti in da se obstoječi ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom uporabljajo, kadar je ta vključen v druga gnojila, sorazmerno njihovemu deležu amonijevega nitrata in drugih nepomembnih snovi in hranil.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki se je začel januarja 2006, je Svet z Uredbo (ES) št. 442/2007 (6) za dve leti obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni. Ti ukrepi so sestavljeni iz posebnih dajatev.

(5)

Zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je vložila odprta delniška družba (OJSC) Azot Cherkassy („vložnik“), ki je proizvajalka izvoznica iz Ukrajine. Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga glede vložnika.

(6)

V tem zahtevku je v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložnik trdil, da so se okoliščine v zvezi z dampingom, na podlagi katerih so bili uvedeni veljavni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne. Vložnik je tudi trdil, da bi primerjava normalne vrednosti, ki temelji na njegovih lastnih stroških ali domačih cenah, in izvoznih cen v Skupnost pomenila zmanjšanje dampinga znatno pod stopnjo trenutnih ukrepov. Zato je trdil, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni ne bi bilo več potrebno za izravnavo dampinga.

(7)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze prima facie, in 19. decembra 2006 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (7), naznanila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(8)

Pregled je bil po obsegu omejen na proučitev dampinga v zvezi z vložnikom. Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(9)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Skupnost. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(10)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(11)

Komisija je z namenom pridobitve za preiskavo potrebnih podatkov vložniku poslala vprašalnik, ta pa ga je izpolnjenega vrnil v določenem roku.

(12)

Komisija je tudi poiskala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni za določitev dampinga. Komisija je preveritvene obiske izvedla v poslovnih prostorih vložnika v Cherkassyju.

(13)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati zaključek sedanjega pregleda in ohraniti obstoječe protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Stranke so dobile priložnost, da predložijo svoje pripombe. Prejete pripombe so bile ustrezno preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

(14)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, kot je pojasnjeno z Uredbo (ES) št. 945/2005, tj. trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, s poreklom iz Ukrajine, ki so uvrščena pod oznake KN 3102 30 90 , 3102 40 90 , ex 3102 29 00 , ex 3102 60 00 , ex 3102 90 00 , ex 3105 10 00 , ex 3105 20 10 , ex 3105 51 00 , ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 (v nadaljnjem besedilu „AN“). AN je trdno dušikovo gnojilo, ki se v kmetijstvu pogosto uporablja. Pridobiva se iz amonijaka in dušikove kisline, delež dušika pa presega 28 mas. % v obliki kristalov in granul.

(15)

Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, kar je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, namreč da je AN čist izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na poreklo. AN, ki ga vložnik proizvaja in prodaja na domačem trgu v Ukrajini, in AN, ki ga izvaža v Skupnost, imata enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enake načine uporabe. Zato se ta izdelka obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na določitev dampinga glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, ni bilo sprejetih sklepnih ugotovitev.

(16)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej preverjeno, ali je bila vsa domača prodaja vložnika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % vsega izvoza vložnika v Skupnost. Preiskava je pokazala, da je vložnik prodajal le en tip AN in da je bil ta tip prodajan v reprezentativnih količinah na domačem trgu.

(17)

Komisija je nato preverila, ali je domačo prodajo AN mogoče označiti kot prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe, in sicer s primerjavo domače neto prodajne cene z izračunanimi stroški proizvodnje.

(18)

Pri oceni stroškov proizvodnje vložnika je bilo ugotovljeno, da stroški plina niso bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika. V zvezi s tem je treba poudariti, da stroški energije, kot na primer plina, predstavljajo glavni delež proizvodnih stroškov ter znaten delež vseh stroškov proizvodnje.

(19)

V zvezi s stroški plina je bilo ugotovljeno, da Ukrajina večino plina, porabljenega pri proizvodnji AN, uvozi iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da Ukrajina zemeljski plin iz Rusije uvozi po cenah, ki so precej nižje od tržnih cen, ki se plačujejo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Preiskava je pokazala, da je cena ruskega plina, izvoženega v Evropsko skupnost, približno dvakrat višja od domače cene plina v Ukrajini. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški plina, ki jih je imel vložnik, prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov.

(20)

Po razkritju je vložnik navedel, da bi bila vsaka prilagoditev njegove cene plina na domačem trgu neupravičena, saj naj bi računovodske evidence družbe v celoti prikazovale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v državi porekla.

(21)

Vendar pa je treba pri preverjanju stroškov proizvodnje podobnega izdelka iz člena 2(5) osnovne uredbe ugotoviti, ali stroški, kot so knjiženi v računovodskih evidencah družbe, ustrezno prikazujejo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 19, je bilo ugotovljeno, da to ne drži.

(22)

Nadalje je vložnik trdil, da mora njegova normalna vrednost temeljiti na njegovi prodaji zadevnega izdelka na domačem trgu, ter da ni razloga za domnevo, da ta prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine. V zvezi s tem je treba omeniti, da je za ugotovitev, ali je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovine zaradi cene, tj. ali je bila dobičkonosna, treba najprej ugotoviti, ali so bili stroški vložnika zanesljiva osnova v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Šele ko so stroški zanesljivo ugotovljeni, je mogoče določiti, katero metodologijo je treba uporabiti za določitev normalne vrednosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, je primerjava domače neto prodajne cene s prilagojenimi stroški proizvodnje med OPP pokazala, da domača prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine. Zato domačih cen vložnika ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti.

(23)

Vložnik je tudi trdil, da je preiskava temeljila na podatkih iz OPP in da sklepne ugotovitve torej niso upoštevale razvojnih dogodkov po tem obdobju, zlasti nenehnega višanja cen plina in večje domače potrošnje gnojil v Ukrajini. V zvezi s tem je treba opomniti, da se skladno s členom 6(1) osnovne uredbe za namene reprezentativne ugotovitve izbere obdobje preiskave, ki pri dampingu običajno traja najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Treba pa je opozoriti tudi na to, da je v skladu z običajno prakso Skupnosti obdobje preiskave o dampingu trajalo eno leto.

(24)

Obravnavano je bilo tudi, ali bi bilo treba razvoj cen plina v Ukrajini po OPP upoštevati pri določanju stopnje dampinga vložnika. V tem pogledu je treba opozoriti, da se skladno s členom 6(1) osnovne uredbe informacije, ki se navezujejo na čas po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. V skladu z ustaljeno prakso Skupnosti to pomeni, da se dogodki, ki se nanašajo na čas po obdobju preiskave, upoštevajo le, če so očitni, nedvoumni in trajni. Čeprav so cene plina po OPP narasle, v zvezi s tem ni bilo mogoče z zadostno gotovostjo ugotoviti, ali je bila ta rast cen dejansko trajna. Ugotovljeno je bilo, da so bile informacije o prihodnjem razvoju cen plina v Ukrajini zgolj napovedi, ne pa preverljive informacije v zvezi z dejanskimi cenami plina. Člen 6(1) dovoljuje uporabo informacij in podatkov izven OP (ali v primerih pregledov OPP) le v zelo izjemnih okoliščinah. Položaj v tem primeru se ni štel za takšnega, ki bi upravičil uporabo podatkov ali informacij izven OPP. Poleg tega vložnik ni utemeljil svojih argumentov, saj ni predložil dokazov, ki bi pokazali, da so podatki za obdobje po OPP bolj reprezentativni kot podatki za OPP. Argument je bil zato zavrnjen.

(25)

V zvezi s povečano potrošnjo gnojil v Ukrajini po OPP vložnik ni pojasnil ali pokazal, v kolikšni meri bi to dejstvo lahko vplivalo na ugotovitve na podlagi informacij, povezanih z OPP. Zato vložnik ni predložil zadostnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sprejeti tehtne sklepne ugotovitve, prav tako pa ni bilo na voljo drugih informacij, ki bi lahko podprle vložnikovo trditev v zvezi s tem. Ker bi lahko bile sklepne ugotovitve na tej osnovi špekulativne, je bila trditev vložnika zavrnjena.

(26)

Prilagojena cena plina je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji (Waidhaus) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je hkrati največji trg za ruski plin in na katerem cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(27)

Vložnik je nadalje zatrjeval, da Ukrajina kupuje plin v podobnih tržnih razmerah kot Skupnost in da so bile cene, ki jih je vložnik leta 2007 plačal za plin, višje od cene plina na ukrajinsko-ruski meji v istem obdobju. Vendar pa vložnik ni predložil dokazov, s katerimi bi utemeljil svoje trditve, in torej ni uspel pokazati, da so pogoji, omenjeni v uvodni izjavi 24, za upoštevanje dogodkov, povezanih z obdobjem po OPP, izpolnjeni. Argument je bil zato zavrnjen.

(28)

Primerjava domače neto prodajne cene s prilagojenimi stroški proizvodnje med OPP je pokazala, da domača prodaja ni potekala po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(29)

Zato je veljalo, da domače cene niso bile primerna osnova za določitev normalne vrednosti in uporabiti je bilo treba drugo metodo. V skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe je bila normalna vrednost konstruirana tako, da so se vložnikovim proizvodnim stroškom za zadevni izdelek, ki so bili po potrebi prilagojeni, kot je navedeno v uvodni izjavi 19, dodali razumni zneski za PSA-stroške in dobiček.

(30)

PSA-stroški in dobiček niso mogli biti določeni v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, ker vložnik ni imel reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker je predmet preiskave le vložnik. Ravno tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), saj bi morali zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 19, biti v zvezi s stroški plina prilagojeni tudi proizvodni stroški vložnika za izdelke, ki spadajo v enako splošno kategorijo blaga. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(31)

Severnoameriški trg je pokazal znaten obseg domače prodaje in visoko raven konkurence domačih in tujih družb. V zvezi s tem so bili proučeni javno dostopni podatki v zvezi z večjimi družbami, ki delujejo v sektorju poslovanja z gnojili. Ugotovljeno je bilo, da bi bili ustrezni podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev najprimernejši za namen preiskave, glede na veliko dostopnost zanesljivih in popolnih javnih finančnih informacij družb iz tega dela sveta, ki kotirajo na borzi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, ki spadajo med največje družbe v sektorju dušikovih gnojil, glede na njihovo domačo prodajo enake kategorije izdelkov (dušikova gnojila). Ti trije proizvajalci so se šteli za reprezentativne na področju poslovanja z dušikovimi gnojili, njihovi PSA-stroški in dobiček pa za reprezentativne običajne stroške in dobiček družb, ki uspešno delujejo na tem poslovnem področju. Treba je navesti, da ni bilo namigov o tem, da višina tako določenega dobička presega dobiček, ki so ga ustvarili drugi ukrajinski proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na domačem trgu.

(32)

Po razkritju je vložnik navedel, da med razmerami na trgu v Severni Ameriki in Ukrajini obstajajo velike razlike. Vendar pa vložnik te domnevne razlike ni pojasnil in ni utemeljil svojih trditev. Vložnik prav tako ni predlagal druge ustrezne osnove za izračune, zaradi česar je bilo treba ta argument zavrniti.

(33)

Ker se je zadevni izdelek izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(34)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških, kjer je bilo to primerno ter podprto s preverjenimi dokazi.

(35)

Po razkritju je združenje proizvajalcev Skupnosti trdilo, da so ukrajinske tarife za železniški prevoz med drugim tudi zadevnega izdelka pri izvozu v Evropsko skupnost umetno nizke in jih je zato treba prilagoditi. Preiskava pa ni pokazala, da stroški prevoza v Ukrajini ne bi bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(36)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(37)

Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga 38,2 %, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(38)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bila izvedena analiza, da se ugotovi, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(39)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ki sedaj velja za vložnika, v prvotni preiskavi določena z uporabo normalne vrednosti, določene na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalca v tretji državi s tržnim gospodarstvom, v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. Vendar pa je bila v sedanjem pregledu skladno s členom 2(1) do (6) osnovne uredbe normalna vrednost izračunana na podlagi informacij, ki se nanašajo na vložnikove lastne podatke po dodelitvi statusa tržnega gospodarstva Ukrajini (sprememba osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 2117/2005).

(40)

Ni bilo namigov o tem, da ravni normalne vrednosti ali izvozne cene, določene za vložnika v sedanji preiskavi, ne bi bilo mogoče označiti kot trajne. Lahko bi trdili, da lahko razvoj cen zemeljskega plina kot glavne surovine pomembno vpliva na normalno vrednost. Vendar pa obstaja mnenje, da bi rast cen vplivala na vse akterje na trgu in torej na normalno vrednost in tudi na izvozno ceno.

(41)

Ugotovljeno je bilo, da je bila izvozna cena vložnika v Skupnost med OPP podobna izvozni ceni izvoza vložnika v druge države, kjer je bila med OPP prodana znatno večja količina.

(42)

Čeprav med OPP ugotovljena stopnja dampinga temelji na relativno nizkem izvozu vložnika v Skupnost, obstajajo razlogi, ki potrjujejo, da ugotovljena stopnja dampinga temelji na trajno spremenjenih okoliščinah.

(43)

Ker je bila dajatev v prvotni preiskavi uvedena v obliki posebnega zneska na tono, je treba to obliko ohraniti tudi v sedanji preiskavi. Dajatev, izračunana na podlagi sedanje stopnje dampinga, bi znašala 47 EUR na tono.

(44)

Treba je opomniti, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 59 Uredbe (ES) št. 132/2001, pri uvedbi dokončnih ukrepov leta 2001 stopnja škode uporabila pri določanju višine dokončne dajatve, ki se uvede v skladu s pravilom nižje dajatve. Kot je opredeljeno s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 442/2007, je znesek veljavne dajatve odvisen od posebnega tipa izdelka in znaša med 29,26 EUR na tono in 33,25 EUR na tono.

(45)

Ker je dajatev, določena na podlagi veljavne stopnje dampinga, višja od veljavne dajatve, je treba pregled zaključiti brez sprememb stopnje dajatve, ki velja za vložnika in ki se ohrani na ravni dokončne protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi.

(46)

Vložnik je izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar pa ni predložil dovolj utemeljene ponudbe za zavezo v rokih, določenih v členu 8(2) osnovne uredbe. Zato Komisija ni mogla sprejeti nobene ponudbe za zavezo. Vendar zapletenost nekaterih vprašanj, in sicer (1) nestanovitnost cene zadevnega izdelka, ki bi zahtevala določeno indeksacijo minimalnih cen, pri čemer pa ključno gonilo stroškov ne pojasnjuje zadostno nestanovitnosti, in (2) posebne razmere na trgu za zadevni izdelek (med drugim, da je uvoz izvoznika, ki je predmet tega pregleda, omejen), nakazuje potrebo po obravnavanju, ali bi bila zaveza v kombinaciji indeksirane minimalne cene in kvantitativne zgornje meje učinkovita.

(47)

Kot je omenjeno zgoraj, zaradi te zapletenosti vložnik ni mogel oblikovati sprejemljive ponudbe za zavezo v določenem roku. Ob upoštevanju zgoraj napisanega Svet meni, da je treba vložniku izjemoma dovoliti izpolnitev ponudbe za zavezo po zgoraj omenjenem roku, vendar v roku 10 koledarskih dni od začetka veljavnosti te uredbe.

(48)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo zaključiti sedanji pregled in ohraniti obstoječe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Vsem strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, če so bile upravičene in utemeljene z dokazi –

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1995/2000 (2) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz raztopin sečnine in amonijevega nitrata („SAN“) s poreklom, med drugim, iz Rusije. Ta uredba se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna uredba“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih s prvotno uredbo, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „prvotna preiskava“.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa, ki se je začel septembra 2005, je Svet z Uredbo (ES) št. 1911/2006 (3) za pet let obnovil te ukrepe na njihovi tedanji ravni. Ti ukrepi so sestavljeni iz posebnih dajatev. Ta uredba se v nadaljnjem besedilu imenuje „uredba zaradi izteka ukrepa“, preiskava, ki je privedla do ukrepov, uvedenih z uredbo zaradi izteka ukrepa, pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „pregled zaradi izteka ukrepa“.

(3)

Zahtevo za delni vmesni pregled („sedanji pregled“) sta v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vložila dva ruska proizvajalca izvoznika, ki spadata pod okrilje delniške družbe „Mineral and Chemical Company Eurochem“, in sicer Novomoskovskiy Azot in Nevinnomyssky Azot. Ti dve podjetji se za namen sedanje preiskave zaradi medsebojnega razmerja obravnavata kot ena pravna oseba („vložnik“). Zahtevek je bil po obsegu omejen na preiskavo dampinga glede vložnika.

(4)

Vložnik je navedel, da bi primerjava njegove lastne normalne vrednosti in, zaradi neobstoja izvoza v Evropsko skupnost, izvoznih cen v ustrezno tretjo državo, v tem primeru Združene države Amerike (ZDA), privedla do zmanjšanja dampinga precej pod stopnjo trenutnih ukrepov.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je zahteva vsebovala zadostne dokaze prima facie, in 19. decembra 2006 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (4), naznanila začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(6)

Pregled je bil po obsegu omejen na proučitev dampinga v zvezi z vložnikom. Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(7)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila vložnika, predstavnike države izvoznice in združenje proizvajalcev Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(8)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Komisija je, da bi pridobila za preiskavo potrebne informacije, delniški družbi „Mineral and Chemical Company Eurochem“ in njenim povezanim podjetjem poslala vprašalnike, ti pa so jih izpolnjene vrnili v določenem roku.

(10)

Komisija je tudi poiskala in preverila vse podatke, ki so bili po njenem mnenju potrebni za določitev dampinga. Komisija je preveritvene obiske izvedla v poslovnih prostorih vložnika in njegovih povezanih podjetij:

(11)

Zadevni izdelek je izdelek iz prvotne preiskave, tj. raztopina sečnine in amonijevega nitrata, tekoče gnojilo, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu, s poreklom iz Rusije („SAN“). Sestavljen je iz mešanice sečnine, amonijevega nitrata in vode. Vsebnost vode predstavlja približno 70 % mešanice (odvisno od vsebnosti dušika), preostali del pa je enakovredno sestavljen iz sečnine in amonijevega nitrata. Vsebnost dušika (N) je najpomembnejša „značilnost“ izdelka in lahko niha med 28 % in 32 %. Nihanje nastane zaradi dodajanja več ali manj vode v raztopino. Vseeno se ne glede na vsebnost dušika šteje, da imajo vse raztopine sečnine in amonijevega nitrata enake fizikalne in kemijske lastnosti, zato se v tej preiskavi štejejo za en izdelek. Zadevni izdelek spada pod oznako KN 3102 80 00 .

(12)

Ta preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da je SAN čist izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na poreklo. Raztopine SAN, ki jih proizvaja in prodaja vložnik na domačem trgu v Rusiji, in, zaradi neobstoja izvoza v Evropsko skupnost, raztopine, ki se izvažajo v Združene države Amerike, imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in v glavnem enako uporabo. Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ker je bil ta pregled omejen na določitev dampinga glede vložnika, v zvezi z izdelkom, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, ni bilo sprejetih sklepnih ugotovitev.

(13)

Kot je navedeno v obvestilu o začetku in ker vložnik SAN v OPP ni izvažal v Evropsko skupnost, je bilo v sedanji preiskavi najprej preverjeno, do kolikšne mere je izvozne cene za tretjo državo treba uporabiti pri ugotavljanju, ali se je osnova, na kateri so bili določeni obstoječi ukrepi, spremenila in ali so te spremembe trajne.

(14)

Vložnik je predložil dokaze, da zaradi veljavnih dajatev izdelka v času OPP ni bilo mogoče izvoziti na trg Skupnost. Vložnik je predložil dokaze prima facie o tem, da izvozne cene za ZDA, ki je reprezentativni tretji trg, niso bile dampinške ali so bile dampinške vsaj v manjši meri kot stopnja dampinga, ki trenutno velja za izvoz v Evropsko skupnost, in da je primerno uporabiti izvozne cene v ZDA. Iz razlogov, navedenih v spodnji uvodni izjavi (43) in naslednjih, je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za tretjo državo ZDA ustrezne, saj je ameriški trg primerljiv s trgom Skupnosti in zato reprezentativen.

(15)

Treba je opozoriti na to, da trenutno veljavni ukrepi delno temeljijo na podatkih, ki niso povezani z vložnikovo lastno proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, medtem ko so bile med sedanjim OPP na voljo preverjene informacije, povezane z vložnikovimi lastnimi podatki v zvezi z normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, čeprav za trg tretje države. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da je stopnja dampinga, ugotovljena med sedanjim OPP, bolj natančno odražala stanje vložnika med OPP kot trenutno veljavni ukrepi.

(16)

V tem okviru se je tudi upoštevalo, da cilj protidampinške dajatve ni zapreti trg Skupnosti za uvoz iz tretjih držav, temveč vzpostaviti pravične enake konkurenčne pogoje.

(17)

Glede na zgornje posebne okoliščine je bilo torej sklenjeno, da je bil izračun stopnje dampinga med OPP na podlagi izvoznih cen vložnika za ZDA ustrezen.

(18)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej potrjeno, da je bila vsa domača prodaja vložnika reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Ker vložnik v času OPP v Evropsko skupnost ni izvažal SAN, so bile vse količine domače prodaje vložnika primerjane z vsem njegovim izvozom SAN v Združene države. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se mora domača prodaja šteti za reprezentativno v primeru, da je skupna količina te prodaje enaka ali večja od 5 % skupne količine ustreznega izvoza, v tem primeru v Združene države. Preiskava je pokazala, da vložnik na domačem trgu ni prodal reprezentativnih količin SAN.

(19)

Ker na podlagi tega domačih cen vložnika ni bilo mogoče uporabiti pri določitvi normalne vrednosti, je bila ta konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov, ki so nastali na strani vložnika, ter razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) ter za dobiček, v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(20)

V zvezi s stroškom proizvodnje je treba navesti, da stroški plina predstavljajo velik del proizvodnih stroškov in znaten del vseh stroškov proizvodnje. V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so bili stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, v računovodskih evidencah vložnika razumno prikazani.

(21)

Na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani za energetski trg, je bilo ugotovljeno, da so bile cene, ki jih je plačal vložnik, neobičajno nizke. Za ponazoritev, znašale so eno četrtino in eno petino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Rusiji nadzorovane in so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Ker stroški za plin niso bili ustrezno prikazani v računovodskih evidencah vložnika, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi. Ker na ruskem domačem trgu ni neizkrivljenih cen plina, je bilo treba cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe določiti na „kateri koli drugi ustrezni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov“.

(22)

Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji („Waidhaus“) in neto stroških prevoza ter prilagojena tako, da je odražala lokalne stroške distribucije. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je hkrati največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(23)

Po razkritju je vložnik navedel, da bi bila vsaka prilagoditev njegove cene plina na domačem trgu neupravičena, saj naj bi računovodske evidence v celoti prikazovale stroške, povezane z dejavnostjo proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v državi porekla. Da bi to trditev potrdil, je vložnik predložil študijo neodvisnega svetovalnega podjetja o tem, da je cena plina, ki jo je plačal vložnik, odražala celoten strošek proizvodnje in prodaje plina za ponudnika plina. Najprej je treba navesti, da so bili, kot to navaja že študija, stroški plina in tudi stroški dostave plina vložniku, uporabljeni za primerjavo, ocenjeni stroški in zato niso bili dejanski stroški, nastali med OPP. Prav tako ni jasno, ali so bili tako ugotovljeni stroški vsi stroški, kot so določeni v skladu z osnovno uredbo, torej vključno z vsemi stroški proizvodnje in vsemi PSA-stroški, povezanimi s proizvodnjo in prodajo plina. Nenazadnje se ugotovi tudi, da informacij o stroških ponudnika plina ni bilo mogoče preveriti v okviru tega postopka.

(24)

V vsakem primeru se šteje, da v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe samo dejstvo, da cena plina, ki jo dobavitelj zaračuna stranki, pokriva stroške, ni merilo za določitev, ali stroški proizvodnje podobnega izdelka, kot so knjiženi v računovodskih evidencah podjetja, razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi (21), je bilo ugotovljeno, da to ne drži. Vložnik ni obravnaval očitne razlike med ceno za plin na ruskem domačem trgu in izvozno ceno zemeljskega plina iz Rusije na eni strani ter ceno, ki jo plačajo proizvajalci Skupnosti, na drugi strani. Ravno tako ni upošteval dejstva, da so bile domače cene zemeljskega plina v Rusiji nadzorovane in se zanje ni moglo šteti, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Torej, tudi če je cena plina, ki jo je plačal vložnik, krila strošek za enoto proizvodnje in prodaje plina, ki je nastal na strani ponudnika, ta argument ni pomemben, saj tržna cena plina ni nujno neposredno povezana s stroški njegove proizvodnje in prodaje. Ceno, po kateri je vložnik med OPP kupoval plin, še naprej nadzoruje država in je znatno pod ravnjo cene na nenadzorovanih trgih, kot je pojasnjeno v zgornji uvodni izjavi (21). To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(25)

Vložnik je tudi zatrjeval, da je bila s prilagoditvijo plina dejansko uporabljena metodologija za določitev normalne vrednosti, ki v osnovni uredbi ni predvidena. Z nadomestitvijo domačih stroškov za plin s stroški, izračunanimi v uvodni izjavi (22), in zaradi dejstva, da ti stroški predstavljajo velik del vseh stroškov podobnega izdelka in s tem tudi konstruirane normalne vrednosti, bi bila torej normalna vrednost de facto določena s podatki s tretjega „reprezentativnega“ trga. V zvezi s tem je vložnik navedel, da osnovna uredba za države s tržnim gospodarstvom predvideva le naslednje metodologije za določitev normalne vrednosti: (i) na podlagi domače cene za podoben izdelek v običajnem poteku trgovine ali, kar je druga možnost, v primeru, da prodaja ne poteka v običajnem poteku trgovine, (ii) na podlagi proizvodnega stroška v državi porekla (prišteje se razumen znesek za PSA-stroške in dobiček) ali (iii) na podlagi reprezentativnih izvoznih cen podobnega izdelka za ustrezno tretjo državo. Vložnik je sklenil, da zaradi tega normalna vrednost ne bi smela temeljiti na podatkih s tretjega reprezentativnega trga.

(26)

V zvezi s tem in kot je tudi navedeno v uvodnih izjavah (18) do (42), je najprej treba opozoriti na to, da je bila normalna vrednost določena v skladu z metodologijami, navedenimi v členu 2(1) do (6) osnovne uredbe. Da bi ugotovili, ali je domača prodaja potekala v okviru običajnega poteka trgovine zaradi cene, tj. ali je bila dobičkonosna, pa je treba najprej ugotoviti, ali so bili stroški vložnika zanesljiva osnova v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Šele ko so stroški zanesljivo ugotovljeni, je mogoče določiti, katera metodologija se bo uporabila za določitev normalne vrednosti. Zato je trditev, da je bila z določitvijo zanesljivih stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe uvedena nova metodologija za določitev normalne vrednosti, napačna. Trditev vložnika v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(27)

Vložnik je tudi navedel, da tudi v primeru prilagoditve njegovih stroškov za zemeljski plin na domačem trgu cena pri Waidhausu za ruski zemeljski plin ni zanesljiva osnova za takšno prilagoditev, saj je ta cena oblikovana v skladu z dolgoročnimi pogodbami za plin, po katerih je formula za ceno povezana s cenami naftnih derivatov in zato ni povezana s proizvodnjo in dostavo plina vložniku v Rusiji. Poleg tega je vložnik navedel, da cena pri Waidhausu za ruski plin ni zanesljiva, saj nanjo vplivajo zelo visoke in verjetno nekonkurenčne domače cene plina v Nemčiji, kar preiskujejo nemški protimonopolni organi.

(28)

Prvič, treba je opozoriti, da je eno od najpomembnejših meril za izbiro osnove, na kateri se določijo cene plina, da ta ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nesporno je, da je v zvezi s cenami pri Waidhausu ta pogoj izpolnjen. Poleg tega se daleč največ plina iz Rusije izvozi preko vozlišča v Waidhausu, ki je zato primerna osnova za prilagoditev. Na tej osnovi je bil Waidhaus označen kot reprezentativni trg in ustrezna osnova za določitev stroškov za plin v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi (24), je samo po sebi nepomembno, ali ceno oblikujejo stroški, če ta ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. V primeru cene plina, ki ga uvaža Waidhaus, je ta pogoj izpolnjen, saj ni znakov, da bi na oblikovanje cen vplivala država. V zvezi s trditvijo glede nekonkurenčnega domačega oblikovanja cen za plin v Nemčiji se ugotovi, da preiskava Bundeskartellamta, na katero se je vložnik skliceval, še vedno poteka, sklepne ugotovitve pa še niso bile sprejete. Poleg tega ta preiskava zadeva cene, po katerih nemški glavni distributerji plin prodajajo na nemškem domačem trgu, ne pa cene, po kateri ti distributerji plin uvozijo iz Rusije. V nasprotju s trditvami vložnika ti dve ceni nista nujno povezani, saj sta gospodarska interesa distributerjev plina in njihovih strank popolnoma nasprotna. Zato je mogoče predvidevati, da želijo distributerji ceno pri nadaljnji prodaji ohraniti na najvišji možni ravni, hkrati pa je v njihovem gospodarskem interesu, da nakupno ceno ohranijo na najnižji možni ravni in tako povečajo stopnje dobička. Argument vložnika, da nemški distributerji nimajo želje po pogajanjih za nižje cene ruskega plina, uvoženega pri Waidhausu, je zgolj domneva brez dejanske osnove. Zato so bili ti argumenti zavrnjeni.

(29)

Vložnik je tudi trdil, da mora prilagoditev njegovih stroškov za zemeljski plin na domačem trgu, če do nje pride, temeljiti na nenadzorovanih cenah plina v Rusiji. Prvič, zaradi dejstva, da bi Komisija lahko izbrala drugo osnovo, izbira Waidhausa ni nerazumna izbira. Prvo merilo za izbiro osnove, na kateri se določi cena plina, je, da ta ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nesporno je, da je v zvezi s cenami pri Waidhausu ta pogoj izpolnjen. Drugič, dejstvo, da je bila količina plina, prodanega po nenadzorovanih cenah na domačem trgu, majhna samo med OPP in da so bile te cene dosti bolj podobne nadzorovanim domačim cenam kot pa prosto določeni izvozni ceni, pa pomeni, da so prevladujoče nadzorovane cene izkrivljale te nenadzorovane cene. Zato ni bilo mogoče uporabiti nenadzorovanih domačih cen.

(30)

Vložnik je tudi navedel, da domače cene zemeljskega plina v Rusiji, ki jih nadzoruje država, neprestano naraščajo in dosegajo ravni, ki krijejo stroške proizvodnje plina. Zato cene na domačnem trgu ni mogoče obravnavati kot nekonkurenčne ali nerazumljivo nizke.

(31)

Ta argument je neutemeljen, saj pravilen standard za izbiro reprezentativnega trga ni, ali so cene kot take dobičkonosne, temveč ali cene ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (29). Temu pa ni tako v primeru cen, ki jih nadzoruje država. Poleg tega ta trditev nasprotuje tudi javnim izjavam ruskega dobavitelja plina (to je potrdilo njegovo objavljeno revidirano letno poročilo), da ruske domače cene plina ne krijejo stroškov proizvodnje, prevoza in prodaje. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(32)

Poleg tega je vložnik predlagal uporabo ruskih izvoznih cen za sosednje trge kot alternativno osnovo za prilagoditev, vendar pa ni predložil nobenih nadaljnjih informacij ali dokazov o takšnih trgih. Prav tako se je štelo, da ruske izvozne cene plina za baltske države, kjer je bilo na voljo nekaj podatkov o cenah, niso bile dovolj reprezentativne, in sicer zaradi relativno majhnih izvoznih količin v te države. Poleg tega potrebni podatki v zvezi s stroški prevoza in distribucije niso bili na voljo, zato zanesljivih cen za baltske države v nobenem primeru ni mogoče določiti. Zato teh cen ni bilo mogoče uporabiti kot osnovo za prilagoditev.

(33)

Vložnik pa je tudi navedel, da je treba od izvozne cene pri Waidhausu, če se bo ta uporabila, odšteti rusko izvozno dajatev, ki se plača za ves uvoz, saj ni nastala na domačem trgu.

(34)

Dejansko je tržna cena pri Waidhausu, ki je bil označen kot reprezentativni trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe, cena po izvoznih dajatvah in ne cena pred temi dajatvami. Z vidika kupca je to cena, ki jo mora plačati pri Waidhausu, pri tem pa ni pomembno, kolikšen odstotek te cene je izvozna dajatev in kolikšen odstotek cene dobi dobavitelj plina. Dobavitelj plina bo vedno poskušal zvišati ceno in zaračunati najvišji znesek, ki so ga stranke pripravljene plačati. Glede na to, da ta cena vedno precej presega stroške proizvodnje, kar dobavitelju plina prinaša velike dobičke, na oblikovanje cene v prvi vrsti ne vpliva višina izvozne dajatve, temveč znesek, ki so ga stranke pripravljene plačati. Zato je bilo sklenjeno, da je cena z izvozno dajatvijo neizkrivljena, torej na trgu oblikovana cena, ne pa cena pred dajatvijo. Zato so bili argumenti vložnika v zvezi s tem zavrnjeni.

(35)

V zvezi s tem je vložnik tudi navedel, da se pribitek lokalnega distributerja ne sme prišteti k izvozni ceni pri Waidhausu, saj bi bili dobički distributerjev že všteti v ceno pri Waidhausu. V zvezi s tem je vložnik trdil, da so lokalni distributerji v Rusiji hčerinske družbe v popolni lasti dobavitelja plina in bi lahko dodatek dobička teh distributerjev povzročil dvojno štetje. Vložnik je tudi trdil, da je treba upoštevati naravno primerjalno prednost Rusije. Poleg tega je vložnik trdil, da so domače cene v Rusiji zaradi velike razpoložljivosti plina v Rusiji in majhne razpoložljivosti v Skupnosti logično nižje od cen izvoženega plina, kar pa bi se moralo upoštevati pri določitvi prilagoditve cen plina, plačanih na domačem trgu.

(36)

Najprej je treba opozoriti, da pribitki lokalnih distributerjev ne vključujejo samo stopnje dobička teh družb, ampak tudi stroške, ki izhajajo iz razlike med nakupom in ponovno prodajo zemeljskega plina.

(37)

Drugič, tega argumenta ni bilo več mogoče zadostno preveriti. Razlog je v dejstvu, da dobavitelj plina v Rusiji in njegove hčerinske družbe niso bili zajeti s sedanjo preiskavo in zato ni bilo na voljo dovolj informacij o njegovi organizaciji in strukturi stroškov. Treba je tudi opomniti, da razmere v Rusiji v tem pogledu niso dovolj pregledne, med drugim zaradi tesnih povezav med dobaviteljem plina in rusko vlado, da bi omogočale zadovoljiv dostop do potrebnih dokazov.

(38)

Poleg tega vložnik, ki nosi dokazno breme, ni uspel predložiti nobenih dodatnih informacij ali dokazov, ki bi pokazali, ali in v kakšnem obsegu so bili stroški distribucije dejansko vključeni v ceno pri Waidhausu. Toda ker so domače stranke kupovale plin pri lokalnih dobaviteljih, se lahko domneva, da bi morale plačati stroške lokalne distribucije, ki kot takšni niso vključeni v neprilagojeno ceno pri Waidhausu. Zato je bilo v tej fazi postopka treba upoštevati, da je bila ta prilagoditev upravičena in posledično je bil argument zavrnjen.

(39)

Vendar so institucije Skupnosti tudi menile, da bi lahko ta posebna prilagoditev znatno vplivala na izračun stopnje dampinga. Glede na posebno situacijo, opisano v uvodni izjavi (37), se je zato štelo, da Komisija v zvezi s tem lahko razmisli o ponovnem začetku pregleda, če vložnik predloži zadostne preverljive dokaze.

(40)

Kar zadeva navedene naravne primerjalne prednosti v zvezi z dostopnostjo zemeljskega plina v Rusiji, je treba opozoriti tudi, da je, kot je omenjeno v uvodni izjavi (28), prvo merilo za izbiro cen pri Waidhausu kot osnove, na kateri se določijo cene plina, da te ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Razmere, ki prevladujejo na domačem trgu, v tem kontekstu niso pomembne. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(41)

PSA-stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi prvega stavka uvoda člena 2(6),osnovne uredbe, saj po prilagoditvi za strošek plina iz uvodne izjave (22) vložnik ni imel reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, ker je predmet preiskave le vložnik. Prav tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), saj je za izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga, zemeljski plin daleč najpomembnejša surovina, zaradi česar bi bilo zelo verjetno treba prilagoditi tudi stroške proizvodnje, iz razlogov v zgornji uvodni izjavi (21). V okviru tega vmesnega pregleda ni bilo na voljo informacij za ustrezno kvantifikacijo takšne prilagoditve in za določitev PSA-stroškov in zadevnih stopenj dobička pri prodaji izdelkov po takšni prilagoditvi. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na podlagi ustrezne metode.

(42)

V zvezi s tem je bila pozornost namenjena javno dostopnim informacijam, ki se nanašajo na večje družbe, dejavne v poslovnem sektorju dušikovih gnojil. Ugotovljeno je bilo, da bi bili podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev najustreznejši za namene te preiskave glede na veliko dostopnost zanesljivih in popolnoma javnih finančnih informacij družb, ki kotirajo na borzi v tem delu sveta. Poleg tega je severnoameriški trg pokazal znaten obseg domače prodaje in visoko raven konkurence domačih in tujih družb. Zato so bili PSA-stroški in dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PSA-stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so glede na njihovo domačo prodajo iste splošne kategorije izdelkov (dušikova gnojila) med največjimi proizvajalci v sektorju gnojil. Ti trije proizvajalci so se šteli za reprezentativne na področju poslovanja z dušikovimi gnojili (povprečno več kot 78,15 % prometa družbe/poslovnega področja), njihovi PSA-stroški in dobiček pa za reprezentativne običajne stroške in dobiček družb, ki so na tem poslovnem področju uspešne. Poleg tega ni znakov, ki bi kazali na to, da znesek tako določenega dobička presega dobiček, ki ga običajno ustvarijo ruski proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na svojem domačem trgu.

(43)

Kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi (13), vložnik med OPP v Evropsko skupnost ni izvažal SAN. Zato se je zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah (14) do (17), štelo za primerno, da se za izračun stopnje dampinga preveri vložnikova cenovna politika na drugih izvoznih trgih. V obvestilu o začetku so bile ZDA označene kot ustrezen trg za namene primerjave, saj so vložnikov velik izvozni trg, na katerega je vložnik med OPP izvozil več kot 70 % izvoznih količin.

(44)

Nobena izmed zainteresiranih strank ni podala pripomb glede izbire ZDA kot najustreznejšega trga za namene primerjave. Preiskava je potrdila, da je trg ZDA za SAN najustreznejši za namen primerjave, saj sta Evropska skupnost in ZDA dva največja trga za SAN na svetu, ki sta primerljiva tako po obsegu kot tudi po cenah.

(45)

Ker je vložnikov izvoz v ZDA med OPP potekal preko povezanega trgovca v Švici, je bilo treba izvozno ceno določiti v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Tako je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen, ki jih je vložniku dejansko plačala ali jih plačuje prva neodvisna stranka v ZDA, torej na vložnikovem najpomembnejšem izvoznem trgu. Od teh cen je bila odšteta fiktivna provizija, ki ustreza pribitku povezanega trgovca, ki ga je mogoče označiti kot posrednika, ki dela za provizijo.

(46)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to primerno ter podprto s preverjenimi dokazi so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih, nakladalnih in drugih tozadevnih stroških.

(47)

Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene.

(48)

Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga 33,95 %, izražena kot odstotek cene CIF meja Severne Amerike, brez plačane dajatve.

(49)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bil predmet preiskave ta, ali so se okoliščine, na katerih je temeljila veljavna stopnja dampinga, spremenile in ali je ta sprememba trajna.

(50)

Ni bilo znakov, da stopnje normalne vrednosti ali izvozne cene, določene za vložnika, v sedanji preiskavi ne bi bilo mogoče šteti kot trajne. Čeprav bi bilo mogoče trditi, da bi razvoj cen zemeljskega plina kot najpomembnejše surovine znatno vplival na normalno vrednost, se je štelo, da bi učinek zvišanja cen vplival na vse akterje na trgu ter s tem na normalno vrednost in izvozno ceno.

(51)

Ugotovljeno je bilo, da je bila v OPP vložnikova izvozna cena v Združene države Amerike, ki so njegov glavni izvozni trg, podobna kot izvozna cena v druge države.

(52)

Zato ni razloga, da bi se štelo, da ugotovljena stopnja dampinga temelji na spremenjenih okoliščinah trajne narave.

(53)

Na podlagi sedanjega pregleda ni znakov ali dokazov o tem, da se bo podlaga, na kateri je bila med prvotno preiskavo določena stopnja odprave škode, v bližnji prihodnosti spremenila.

(54)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora raven veljavne protidampinške dajatve ostati enaka, čeprav so se okoliščine, na katerih je temeljila določitev dampinga, od uvedbe dokončnih dajatev spremenile, posledica česar je bila višja stopnja dampinga med OPP v primerjavi s prvotnim OP, in čeprav obstajajo razlogi, da se šteje, da ugotovljena stopnja dampinga temelji na spremenjenih okoliščinah trajne narave. Kot je omenjeno v spodnjih uvodnih izjavah (55) in (56), so bile dokončne protidampinške dajatve dejansko uvedene na ravni stopnje odprave škode, ugotovljene med prvotno preiskavo.

(55)

Spomniti je treba, da je bila v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe in kot je navedeno v uvodni izjavi (49) Uredbe Sveta (ES) št. 1995/2000, dokončna dajatev v prvotni preiskavi določena v višini ugotovljene stopnje škode, ki je bila nižja od stopnje dampinga, saj je bilo ugotovljeno, da bi bila takšna nižja dajatev ustrezna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Ob upoštevanju zgoraj navedenega dajatev, določena v tem pregledu, ne sme biti višja od stopnje škode, določene v prvotni preiskavi.

(56)

V tem delnem vmesnem pregledu ni mogoče določiti posameznih stopenj škode, saj je omejen na pregled dampinga, kolikor ta zadeva vložnika. Zato je bila stopnja dampinga, določena v sedanjem pregledu, primerjana s stopnjo škode, določene v prvotni preiskavi. Ker je bila stopnja škode nižja od stopnje dampinga, ugotovljene v sedanji preiskavi, je treba ta pregled zaključiti brez sprememb veljavnih protidampinških ukrepov.

(57)

Vložnik je izrazil interes, da ponudi zavezo, vendar ni predložil dovolj utemeljene ponudbe za zavezo v rokih, določenih v členu 8(2) osnovne uredbe. Zato Komisija ne more sprejeti nobene ponudbe za zavezo. Vendar se šteje, da zapletenost nekaterih vprašanj, in sicer (1) nestanovitnosti cene zadevnega izdelka, ki bi zahtevala določeno indeksacijo minimalnih cen, pri čemer pa ključno gonilo stroškov nestanovitnosti ne pojasnjuje v zadostni meri in (2) posebne razmere na trgu za zadevni izdelek (med drugim, da v OPP ni bilo uvoza izvoznika, ki je predmet tega pregleda), nakazuje potrebo po nadaljnjem obravnavanju, ali bi bila zaveza v kombinaciji indeksirane minimalne cene in kvantitativne zgornje meje učinkovita.

(58)

Kot je omenjeno zgoraj, zaradi te zapletenosti vložnik ni mogel oblikovati sprejemljive ponudbe za zavezo v določenem roku. Ob upoštevanju zgoraj navedenega Svet meni, da je treba vložniku izjemoma dovoliti izpolnitev ponudbe za zavezo po zgoraj omenjenem roku, vendar v roku 10 koledarskih dni od začetka veljavnosti te uredbe.

(59)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo zaključiti sedanji pregled in ohraniti obstoječe protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja vložnik. Vsem strankam je bila dana možnost, da predložijo pripombe. Njihove pripombe so bile upoštevane, če so bile upravičene in utemeljene z dokazi –

(1)

Komisija je 20. decembra 2006 objavila obvestilo (2) o začetku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom v Skupnost koksa iz premoga v kosih s premerom nad 80 mm (koks 80+) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Komisija je 19. septembra 2007 z Uredbo (ES) št. 1071/2007 (3) („začasna uredba“) za uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK uvedla začasno protidampinško dajatev.

(2)

Ugotovi se, da je bil postopek sprožen po pritožbi treh proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo okoli 40 % vse proizvodnje koksa 80+ v Skupnosti. Ugotovi se, da je bil v uvodni izjavi 2 začasne uredbe naveden podcenjen podatek „več kot 30 %“; po nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da pritožniki dejansko predstavljajo okoli 40 % celotne proizvodnje Skupnosti.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). V zvezi z gibanji, pomembnimi za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2003 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev za uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK je več zainteresiranih strank predložilo pisne pripombe. Stranke, ki so to zahtevale, so prav tako lahko izrazile svoja mnenja.

(5)

Komisija je še naprej iskala in preverjala vse informacije, za katere je menila, da so nujne za dokončne ugotovitve. Komisija je zlasti okrepila preiskavo v zvezi z vidiki interesa Skupnosti. V povezavi s tem je bil po uvedbi začasnih ukrepov izveden dodatni preveritveni obisk, in sicer pri naslednjem podjetju:

(6)

Poleg tega je bil izveden obisk za zbiranje informacij, in sicer pri Odboru združenj evropskih livarn (CAEF) v nemškem Düsseldorfu. Z namenom razjasnitve nekaterih domnevnih izvedbenih problemov je bil izveden tudi obisk carinskih organov v belgijskem Antwerpnu in nemškem Duisburgu.

(7)

Vse stranke so bile obveščene o glavnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila načrtovana priporočitev uvedbe dokončne protidampinške dajatve na uvoz koksa 80+ s poreklom iz LRK in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Strankam je bilo določeno tudi obdobje, v okviru katerega so lahko po tem razkritju podale svoje pripombe.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane, ugotovitve pa so bile, kjer je bilo to primerno, ustrezno spremenjene.

(9)

Ker ni pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se potrdijo uvodne izjave 13 do 17 začasne uredbe.

(10)

Glede zgoraj navedenega se dokončno sklene, da sta zadevni izdelek in koks 80+, proizveden in prodan v primerljivi državi, v ZDA, ter tudi proizveden in prodan s strani industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, enaka, v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(11)

Ker ni pripomb v zvezi z ravnjo sodelovanja, se potrdita izbira primerljive države in določitev normalne vrednosti, tj. uvodne izjave 18 do 28 začasne uredbe.

(12)

V zvezi s primerjavo cen je edini sodelujoči izvoznik nasprotoval zavrnitvi Komisije, ki je zavrnila njegov zahtevek v zvezi z dodatnim prebiranjem pri izračunu dampinga, svoje nasprotovanje pa je utemeljeval z dejstvom, da je bil podoben zahtevek upoštevan za namen izračunov škode. Zahtevek je bil zato sprejet, normalna vrednost pa je bila dodatno prilagojena.

(13)

Ocena vrednosti prilagoditve, narejene za razlike v fizikalnih lastnostih v predhodni fazi, je bila ponovno pregledana, da bi odsevala vrednost razlik v kazalcih kalorične vrednosti in velikosti med izdelkom, proizvedenim v primerljivi državi, in kitajskim izvoženim izdelkom.

(14)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, se uvodne izjave začasne uredbe 29 do 31 potrdijo.

(15)

Dokončna stopnja dampinga je bila določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti franko tovarna s tehtanim povprečjem izvozne cene franko tovarna, in sicer v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. Po uporabi prilagoditev iz uvodnih izjav 12 in 13 naša revidirana dokončna stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, 61,8 %.

(16)

Ker ni pripomb v zvezi z opredelitvijo proizvodnje Skupnosti in industrije Skupnosti, se potrdijo uvodne izjave 34 do 35 začasne uredbe.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36 začasne uredbe, je Komisija nadaljevala preiskavo zlasti v zvezi z enim elementom potrošnje Skupnosti, in sicer z obsegom uvoza v obravnavanem obdobju. Vendar pa v zvezi s tem ni prejela nobenih novih in utemeljenih informacij. In ker ni pripomb zainteresiranih strank, ki bi pod vprašaj postavile metodo, s katero se določi potrošnja Skupnosti, se potrdita uvodni izjavi 36 in 37 začasne uredbe.

(18)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 36 in 41 začasne uredbe, je Komisija v obravnavanem obdobju nadaljevala preiskavo o obsegu uvoza in cenah. Ugotovi se, da je v uvodni izjavi 42 začasne uredbe prišlo do napake pri pisanju, saj so se cene med letom 2004 in OP znižale za 43 % in ne 35 %, kot je navedeno v omenjeni uvodni izjavi.

(19)

Vendar pa v zvezi z obsegom uvoza in cenami ni bilo novih in utemeljenih informacij. In ker ni pripomb zainteresiranih strank, ki bi pod vprašaj postavile metodo, s katero se določijo obseg in cene zadevnega uvoza, se uvodne izjave 38 do 42 začasne uredbe potrdijo.

(20)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik in en uporabnik sta navedla, da je treba, če naj se pri primerjavi cen industrije Skupnosti za podobni izdelek in uvoznih cen zadevnega izdelka izračun nelojalnega nižanja cen izvede na ustrezni osnovi, izvesti prilagoditev za razlike v fizikalnih lastnostih. Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti pa so navedli, da čeprav v hipotetični situaciji koks 80+ nekaterih proizvajalcev Skupnosti morda zagotavlja višjo ceno zaradi posebnih kakovostnih značilnosti, podatki, ki jih ima na voljo Komisija, kažejo na to, da uporabniki ne plačujejo višje cene za tako imenovane boljše kakovostne značilnosti, zlasti v okolju z znižanimi cenami, ki so posledica plenilskega dampinga. Po besedah teh proizvajalcev industrije Skupnosti odločitve o nakupu, ki jih sprejme industrija uporabnikov, temeljijo izključno na ceni kitajskega izdelka. Zato prilagoditve za razlike v fizikalnih lastnostih niso upravičene. A ker preverjene informacije, ki so jih posredovale zainteresirane stranke, nakazujejo, da obstajajo razlike med vlažnostjo, pepelom, hlapnim materialom in vsebnostjo žvepla v podobnem izdelku in zadevnem izdelku, kar bi pod običajnimi tržnimi pogoji lahko imelo vpliv na ceno, je bil zahtevek sodelujočega kitajskega proizvajalca in uporabnika sprejet, narejena pa je bila tudi dodatna prilagoditev, ki je upoštevala te razlike.

(21)

Z namenom primerjave zadevnega izdelka in koksa 80+, ki ga proizvaja industrija Skupnosti na enaki trgovinski ravni, se je poleg pouvoznih stroškov uvoznikov Skupnosti, navedenih v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, prilagodil tudi izračun nelojalnega nižanja cen za stroške razkladanja. Za namen jasnosti je tudi navedeno, da je bila v predhodni fazi pri izračunu nižanja cen že narejena prilagoditev za stopnjo dobička nepovezanih uvoznikov, čeprav to ni posebej omenjeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe. Ta prilagoditev je temeljila na podlagi preverjene donosnosti, ki jo je sodelujoči nepovezani uvoznik sporočil v OP in se giblje med 5 in 10 % (4).

(22)

Začasna stopnja nelojalnega nižanja cen za LRK je bila v skladu s tem spremenjena in sklene se, da se je v obravnavanem obdobju zadevni izdelek s poreklom iz LRK v Skupnosti prodajal po cenah, ki so nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti, izraženo v odstotkih to pomeni za 5,7 %.

(23)

Ker ni novih in utemeljenih informacij ali pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in stopnjami izkoriščenosti zmogljivosti, obsegom prodaje, tržnim deležem, rastjo, zalogami, naložbami in višino stopnje dampinga, se ugotovitve iz uvodnih izjav 46 do 50, 53 do 54 in 60 do 61 začasne uredbe potrdijo.

(24)

Prodajne cene v Skupnosti iz uvodne izjave 51 začasne uredbe so bile popravljene in so prikazane v spodnji preglednici. Majhni popravki ne vplivajo na sklepne ugotovitve v zvezi s prodajnimi cenami v Skupnosti iz uvodnih izjav 51 in 52 začasne uredbe.

(25)

Izračun dobičkonosnosti iz začasne uredbe je bil revidiran, napaka pa je bila popravljena. Pravilni podatki, ki so predstavljeni v spodnji preglednici, ne vplivajo na sklepne ugotovitve o splošnem gibanju razvoja dobičkonosnosti industrije Skupnosti, pa čeprav podajajo še bolj žalostno sliko stanja industrije Skupnosti: dobičkonosnost industrije Skupnosti se je od 16,2 % v letu 2005 znatno zmanjšala na – 3,8 % v obravnavanem obdobju. Po popravku so bile prilagojene tudi številke glede donosnosti naložb (DN), izražene kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Številke glede denarnega toka ostajajo enake, kot so v začasni uredbi, vendar pa so v spodnji preglednici predstavljene zaradi jasnosti.

(26)

Ker ni novih pripomb v zvezi s tem, se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 58 začasne uredbe o sposobnosti zbiranja kapitala industrije Skupnosti potrdijo.

(27)

Popravljeni so bili tudi podatki o produktivnosti delovne sile industrije Skupnosti iz uvodne izjave 59 začasne uredbe in so prikazani v spodnji preglednici. Ti popravljeni podatki kažejo, da se je produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, ki jo merimo kot donos na (tono) na zaposleno osebo na leto, od leta 2003 v primerjavi z OP rahlo povečala. Poleg tega so zaradi jasnosti v preglednici navedeni tudi podrobnejši podatki kot v začasni uredbi o letnih stroških dela na zaposlenega.

(28)

Po razkritju začasne uredbe je en uporabnik navedel, sklicujoč se na uvodni izjavi 64 in 67 začasne uredbe, da je Komisija svoje začasne sklepne ugotovitve o škodi – in posledično tudi vzročno zvezo – osnovala izključno na domnevno negativnem razvoju nekaterih tržnih kazalnikov v zelo kratkem časovnem obdobju, namesto da bi škodo ocenila v obdobju treh do štirih let, kot je običajna praksa. Uporabnik je ta argument utemeljil na domnevi, da industrija Skupnosti ni utrpela nobene škode do konca leta 2005, saj so prejšnji ukrepi konec 2005 prenehali veljati. Ker se je OP končalo septembra 2006, bi to pomenilo, da bi se škodljiv položaj v industriji Skupnosti pokazal le v obdobju nekaj mesecev leta 2006.

(29)

V zvezi s tem se najprej ugotovi, da je treba uvodno izjavo 64 začasne uredbe, v kateri je naveden razvoj določenih kazalnikov škode od leta 2005 do OP, brati v povezavi s predhodno uvodno izjavo 63, v kateri je opisan razvoj kazalnikov škode do leta 2005. Iz teh uvodnih izjav začasne uredbe glede kazalnikov škode je razvidno, da je Komisija sledila svoji običajni praksi in preverila razvoj kazalnikov škode v obdobju skoraj štirih let, tj. od začetka leta 2003 do septembra 2006. Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, je bilo leto 2004 izjemno leto na trgu koksa 80+, in sicer zaradi majhne ponudbe na trgu, ki je bila posledica majhnega uvoza iz LRK in zaprtja drugih obratov, ki so proizvajali koks 80+ v Skupnosti. Izjemni naravi tržnih razmer v letu 2004, ki se je odražala tudi v kazalnikih za naslednje leto, ni nasprotovala nobena zainteresirana stranka. Ravno zato, ker se vrhunci v letih 2004 in 2005 štejejo za izjemne, je morala Komisija v tem primeru posebno pozornost nameniti razvoju kazalnikov škode med 2003 in OP. Opozoriti je treba, da so ključni finančni kazalniki, zlasti dobičkonosnost, znatno upadli ne le v obdobju 2005 do OP, temveč tudi v obdobju 2003 do OP.

(30)

Poleg tega je treba opozoriti na to, da bi bilo sklepanje o stanju industrije Skupnosti konec leta 2005 na podlagi dejstva, da proizvajalci Skupnosti niso dokončali pregleda zaradi izteka prejšnjih ukrepov, popolna špekulacija.

(31)

Zato je treba argument, da je Komisija analizirala sliko škode le v zvezi z nekaj meseci v letu 2006, zavrniti.

(32)

Zgornji pregledani dejavniki, tj. dobičkonosnost, donosnost naložb in produktivnost industrije Skupnosti, ne vplivajo na gibanja iz začasne uredbe. Prav tako je preverjena stopnja nelojalnega nižanja cen ostala precej nad ravnjo de minimis. Zato se sklepne ugotovitve glede znatne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in je navedena v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni novih in utemeljenih informacij ali pripomb, se te ugotovitve dokončno potrdijo.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, se dokončno sklene, da so v OP povprečne cene uvoza iz LRK znižale povprečne cene industrije Skupnosti za 5,7 %. Revizija stopnje nelojalnega nižanja cen ne vpliva na sklepne ugotovitve glede učinka dampinškega uvoza iz uvodnih izjav 67 do 69 začasne uredbe.

(34)

En uporabnik je navedel, da razvojni dogodki na trgu po OP kažejo, da je bilo stanje v OP izjemno in da so se cene po OP spet začele zviševati. Ta uporabnik je trdil, da je bilo začasno znižanje cen v OP predvsem posledica neugodnega menjalnega tečaja med USD in EUR, dejstva, da so cene za koks 80+ na svetovnih trgih izražene v USD, in težav pri prilagajanju cen, ki se večinoma dogovorijo na letni osnovi, novemu stanju valut. V zvezi s tem se ugotovi, da je preiskava pokazala, da so prodajne cene proizvajalcev industrije Skupnosti znotraj EU na splošno izražene v EUR ali kateri drugi evropski valuti in ne v USD. Poleg tega pa razvoj višjih cen po OP, ki ga je navedel ta uporabnik in ki bi sovpadal s šibkejšim USD v primerjavi z EUR, ne podpira logike argumenta, da so bile padajoče cene koksa 80+ posledica negativnega gibanja menjalnega tečaja med USD in EUR.

(35)

En uporabnik je navedel, da je mogoče domnevno škodo industrije Skupnosti, ki je bila posledica nižjih cen, predvsem pripisati agresivni cenovni politiki nekaterih evropskih proizvajalcev, ki so prodajali po cenah, nižjih od kitajskih uvoznih cen. Vendar pa preiskava ni dala dokazov o splošni „agresivni cenovni politiki“ nekaterih evropskih proizvajalcev. Ugotovljeno je bilo, da konkurenca med evropskimi proizvajalci poteka predvsem na regionalnih trgih in ne na ravni Skupnosti, saj proizvajalci zaradi znatnih stroškov prevoza izdelek ponavadi prodajajo v geografski bližini. Morebitne nižje cene nekaterih proizvajalcev torej niso povzročile škode drugim evropskim proizvajalcem. Še več, obstoj konkurence med nekaterimi evropskimi proizvajalci ne pomeni, da kitajske dampinške uvozne cene teh proizvajalcev niso prisilile v ugodnejše ponudbe od tistih, ki bi jih dosegli v primeru poštene konkurence s strani kitajskih proizvajalcev, in v prodajo po neustreznih cenah.

(36)

Ta uporabnik je navedel tudi, da gre največji delež povečanja potrošnje od leta 2003 do OP pripisati proizvajalcem Skupnosti in ne kitajskemu uvozu. Čeprav je temu lahko tako v absolutnem smislu, pa je stanje v relativnem smislu drugačno: preiskava je pokazala, da je kitajski uvoz, ki je v letu 2003 imel 24-odstotni tržni delež, odgovoren za skoraj polovično rast potrošnje od leta 2003 do OP.

(37)

Isti uporabnik je tudi trdil, da industrija v okolju naraščajoče potrošnje svojega tržnega deleža ni bila zmožna povečati zato, ker ni povečala proizvodnih zmogljivosti. Zato je moral povečanju potrošnje v Skupnosti zadostiti kitajski uvoz. Vendar pa je mogoče dejstvo, da industrija Skupnosti svojih zmogljivosti ni uspela povečati v skladu z naraščajočo potrošnjo, obravnavati kot posledico negotovega naložbenega okolja, ki ga je ustvaril pritisk na cene dampinškega kitajskega uvoza, in ne kot vzrok za škodo industrije Skupnosti.

(38)

Ugotovi se, da je imela industrija Skupnosti v OP okoli 120 000 ton prostih zmogljivosti, katerih uporaba pa zaradi pritiska na cene dampinškega kitajskega uvoza ni bila ekonomsko izvedljiva. Poleg tega je en proizvajalec Skupnosti proizvodnjo med letom 2005 in OP znatno zmanjšal in po OP prenehal s proizvodnjo koksa 80+. Posebna narava te industrije pomeni, da začasna ukinitev proizvodnega procesa uniči proizvodno opremo (peči), ponovni zagon pa bi zahteval ogromne dodatne naložbe. V razmerah na trgu, za katere je bilo značilno bistveno znižanje cen, z ekonomskega vidika ni bilo smiselno investirati v ponovni zagon ugasnjenih peči ali gradnjo novih peči.

(39)

Ena zainteresirana stranka je tudi navedla, da so bili pomemben razlog za domnevno škodo industrije Skupnosti tudi višji stroški dela. Vendar pa je preiskava pokazala, da gre splošno povečanje števila zaposlenih v industriji Skupnosti pripisati le enemu proizvajalcu, ki pa je povečal tudi svojo produktivnost. Drugi proizvajalci industrije Skupnosti so zaposlenost ohranjali na stabilni ravni, čeprav so se soočali z manjšo proizvodnjo. To lahko pojasnimo z naravo proizvodnega procesa v tej industriji, kjer se število zaposlenih, potrebnih za ohranjanje obratovanja proizvodnih zmogljivosti, ne spremeni, ne glede na to, ali podjetje obratuje s polno ali manjšo zmogljivostjo, kar pa povzroči manjšo produktivnost glede na proizvodnjo.

(40)

V vsakem primeru tudi morebitni nepotrebno višji stroški dela nekaterih proizvajalcev industrije Skupnosti ob manjši proizvodnji ne morejo biti pomemben vzrok škode, in sicer zaradi minimalnega učinka, ki so ga spremembe v stroških dela imele na celotno dobičkonosnost industrije Skupnosti. Če ponazorimo, je povečanje stroškov dela (1,8 mio EUR) vzrok za manj kot 1 odstotno točko izgube skupne dobičkonosnosti industrije Skupnosti, ki se je s 16,2 % v letu 2005 zmanjšala na – 3,8 % v OP (za okoli 39 mio EUR manjši dobiček).

(41)

V zvezi s cenami surovin, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 75 začasne uredbe, se ugotovi, da so revidirani izračuni pokazali, da je v obravnavanem obdobju osnovna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji koksa 80+, tj. koksni premog, predstavljala okoli 60 % stroškov za proizvodnjo koksa 80+.

(42)

Ena zainteresirana stranka je navedla, da so povečani stroški glavne surovine, koksnega premoga, na industrijo Skupnosti bolj vplivali kot na kitajsko industrijo, saj ima Kitajska lažji dostop do surovin, zaradi česar je industrija Skupnosti celo brez dampinškega uvoza nekonkurenčna. V zvezi s tem se najprej ugotovi, da zaradi omejenega sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni mogoče priti do sklepnih ugotovitev v zvezi z dostopom teh do surovin. Treba je tudi navesti, da eden izmed proizvajalcev industrije Skupnosti, ki ima velik del celotne proizvodnje industrije Skupnosti, uporablja koksni premog, ki ga pridobiva v svoji okolici. Poleg tega pa, kot je navedeno že v uvodni izjavi 76 začasne uredbe, bi lahko industrija Skupnosti do OP zvišanje cen surovin prenesla na prodajne cene. Ugotovi se še, da se po razpoložljivih informacijah na trgu tudi Kitajska delno zateka k uvoženim surovinam, saj trenutno velike količine koksnega premoga uvaža iz Avstralije.

(43)

Druga zainteresirana stranka je navedla, da je analiza vzročne zveze napačna, saj dvomi v to, kako je industrija Skupnosti, ki je bila leta 2003 dobičkonosna, lahko v OP utrpela izgubo in ni bila več sposobna pokrivati visokih stroškov surovin, pa čeprav je bilo povečanje prodajnih cen industrije Skupnosti med letom 2003 in OP precej večje od vpliva povečanja cen surovin.

(44)

V zvezi s tem se ugotovi, da so bile prodajne cene industrije Skupnosti v OP sicer res višje (glej uvodno izjavo 51 začasne uredbe), a so bile cene surovin, ki so glavni sestavni del stroška proizvodnje, sorazmerno gledano še višje (glej uvodno izjavo 75 začasne uredbe in tudi uvodno izjavo 41). Argument je torej zavrnjen.

(45)

Ker ni drugih novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se potrdijo uvodne izjave 67 do 80 začasne uredbe, razen revizij uvodnih izjav 67 in 75, kot je navedeno zgoraj.

(46)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se začasne ugotovitve obstoja vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim kitajskim uvozom potrdijo.

(47)

Pripombe v zvezi s potrebo po upoštevanju nekaterih pomembnih dogodkov po OP so poslali nekateri proizvajalci industrije Skupnosti in sodelujoči proizvajalci izvozniki in uporabniki. Te pripombe se nanašajo zlasti na znatno zvišanje tržne cene koksa 80+, in sicer v zvezi s cenami kitajskega uvoza in tudi prodajnimi cenami industrije Skupnosti.

(48)

Omenjene zainteresirane stranke so višje uvozne cene pripisale predvsem nekaterim ukrepom, ki jih je v zadnjem času kitajska vlada uvedla z namenom zmanjšanja izvoza energetsko intenzivnih materialov, vključno s koksom. Ti ukrepi zajemajo povečanje izvoznih dajatev in restriktivno razdeljevanje izvoznih dovoljenj. En uporabnik je navedel, da bodo ti ukrepi verjetno dolgotrajni, in sicer zaradi strukturnih sprememb v kitajski politiki, pri čemer se polsurovi energetski izdelki, kot je koks 80+, ohranijo za domači trg, da ustvarijo lokalno dodano vrednost. Po drugi strani so proizvajalci industrije Skupnosti izjavili, da so trenutne cene začasne in predmet sprememb, do katerih lahko pride kadar koli po izključni presoji vlade LRK. Isti uporabnik je navedel tudi, da je trenutna dobičkonosnost proizvajalcev Skupnosti visoka, in sicer zaradi znatno višjih prodajnih cen po obdobju preiskave. Po besedah tega uporabnika so prodajne cene industrije Skupnosti določene za dolgoročni naraščajoči trend zaradi znatnega povečanja potrošnje v industriji kamene volne, neobstoja povečanja proizvodnih zmogljivosti v EU in še zlasti zaradi dramatičnih sprememb v kitajski politiki, saj je Kitajska zelo zmanjšala izvoz.

(49)

Ta uporabnik je navedel, da domnevna dolgotrajnost (i) omejenega izvoza iz Kitajske in (ii) domnevne visoke ravni dobičkonosnosti industrije Skupnosti oporeka upravičenosti uvedbe protidampinških ukrepov ter se najprej ugotovi, da je kitajska vlada sicer res uvedla ukrepe za zmanjšanje izvoza energetsko intenzivnih materialov, a na voljo ni informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o trajanju teh ukrepov. Nasprotno pa so izkušnje iz preteklosti, predvsem v letih 2004 in 2005, pokazale, da je mogoče politiko glede izvoza zelo hitro spremeniti. Drugič, v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se informacije v zvezi z dampingom in škodo, povezane z obdobjem po obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo.

(50)

Znatno povečanje cen kitajskega uvoza koksa 80+ je bilo navedeno v uvodni izjavi 112 začasne uredbe in je bilo upoštevano pri izbiri minimalne uvozne cene („MIP“) kot oblike ukrepa. Trend visokih uvoznih cen preko škodljivih ravni tudi po potrditvi začasne uredbe z objavljenimi tržnimi poročili in Komisiji razpoložljivimi informacijam v zvezi z uvozom koksa 80+ iz LRK se je po uvedbi začasnih ukrepov nadaljeval. Ta okoliščina je spet razvidna iz izbire predlaganega dokončnega ukrepa, minimalne uvozne cene, kot je določeno v uvodni izjavi 75 v nadaljevanju.

(51)

Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti so navedli, da gre visoke uvozne cene, opažene po OP, pripisati tudi ladijskim prevoznim stroškom za razsuti tovor, ki so se po OP znatno povišali, kar je zvišalo ceno CIF zadevnega izdelka. Navedli so, da ker je minimalna izvozna cena določena na osnovi CIF, to ne obravnava vprašanja uvoza po dampinški ceni, saj uvozne cene izpolnijo MIP, ko vključujejo ladijski prevoz. V zvezi s tem se najprej ugotovi, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije po OP v zvezi z dampingom običajno ne upoštevajo. Poleg tega proizvajalci industrije Skupnosti niso pojasnili, kako naj bi se domnevno povečanje prevoznih stroškov po njihovem mnenju upoštevalo v tej zvezi.

(52)

Omenjeni proizvajalci industrije Skupnosti so tudi navedli, da MIP, ki temelji na strošku surovin v OP, ustrezno ne odstrani škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, saj bi znatno povišanje ladijskih prevoznih stroškov po OP vplivalo na stroške najpomembnejše surovine, koksnega premoga, ki ga industrija Skupnosti večinoma uvaža iz čezmorskih držav. V zvezi s tem je treba ponoviti, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe informacije po OP v zvezi z dampingom običajno ne upoštevajo. Poleg tega proizvajalci industrije Skupnosti niso kvantificirali učinka, ki bi ga domnevno povišanje ladijskega prevoza imelo na stroške proizvodnje koksa 80+ za industrijo Skupnosti, predložili so le nekaj objavljenih tržnih poročil o ladijskih prevoznih stroških. Ta pa ne omogočajo dovolj podrobnih izračunov glede vpliva za industrijo Skupnosti kot celoto, ob upoštevanju zlasti, da proizvajalci industrije Skupnosti surovine pridobivajo iz več različnih virov, eden izmed večjih proizvajalcev industrije Skupnosti pa povečanja cen ladijskega prevoza ne bi občutil, saj uporablja surovine v svoji bližini. Zato je treba argument proizvajalcev industrije Skupnosti zavrniti.

(53)

Poleg pripomb v zvezi z dogodki po OP, obravnavanimi v uvodnih izjavah 47 do 50, je en uporabnik tudi navedel, da analiza interesa industrije Skupnosti za uvedbo ukrepov sloni izključno na ugotovitvah v zvezi z OP, brez upoštevanja celotnega obdobja preiskave v zvezi s škodo. V zvezi s tem se ugotovi, da analiza možnih posledic za industrijo Skupnosti v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ali njihove neuvedbe izhaja iz analize škode, ki jo je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 28 in 29, izvedla v zvezi z razvojem kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju. Argument je torej zavrnjen.

(54)

Ker v zvezi s tem ni novih in utemeljenih informacij ali argumentov, se sklep iz uvodnih izjav 82 do 84 začasne uredbe glede interesa industrije Skupnosti potrdi.

(55)

Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb uvoznikov/trgovcev, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 85 do 87 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ker v zvezi s tem ni bilo novih in utemeljenih informacij ali pripomb, se uvodne izjave 89 do 91 začasne uredbe potrdijo. Posledično se potrdi tudi, da bi dajatev na ravni stopnje nelojalnega nižanja cen imela zelo omejen vpliv na stroške proizvodnje sodelujočih proizvajalcev kamene volne, saj bi hipotetično največje povišanje znašalo okoli 1 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 98 začasne uredbe.

(57)

Po predhodni fazi je Komisija okrepila preiskavo glede možnega vpliva ukrepov na uporabnike, zlasti livarne. V ta namen je od CAEF in združenj nacionalnih livarn zahtevala dodatne informacije. Prejete informacije potrjujejo začasne ugotovitve, ki temeljijo na odgovorih uporabnikov v vprašalnikih, kot je navedeno v uvodnih izjavah 93 in 94 začasne uredbe, in sicer, da je vpliv koksa 80+ v vseh stroških proizvodnje livarne precej skromen. Medtem ko je delež koksa 80+ v stroških proizvodnje uporabnikov odvisen od izdelka, pa je bilo ugotovljeno, da je njegov razpon na splošno med 2 in 5 odstotki.

(58)

Glede dobičkonosnosti livarn, omenjene v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, pa je bilo ugotovljeno, da se giblje med 2 in 6 odstotki. To je v skladu z informacijami CAEF, ki temeljijo na študiji dobičkonosnosti 93 livarn v letu 2006, v skladu s katero je povprečna dobičkonosnost livarske industrije 4,4 % (povprečna stopnja za livarne, ki proizvajajo za avtomobilski sektor, je 2,8 %, za livarne, ki proizvajajo za sektor strojništva, pa ta znaša 6,4 %).

(59)

Zgoraj omenjene dodatne informacije so tudi potrdile začasne ugotovitve, da bi dajatev na ravni stopnje nelojalnega nižanja cen imela zelo omejen vpliv na stroške proizvodnje livarn, največje hipotetično povišanje bi znašalo okoli 1 %. Ugotovi se, da bi pri velikem delu livarn, vključenih v analizo iz uvodne izjave 93 začasne uredbe, ta odstotek znašal celo manj kot 1 %.

(60)

Nekatere zainteresirane stranke so navedle, da zaradi nizke povprečne stopnje dobička evropske livarne ne morejo vzdržati znatnih povišanj cen koksa 80+, ki pa jih tudi ne morejo prenesti na stranke. V zvezi s tem se ugotovi, da ni mogoče izključiti dejstva, da nekatere livarne morda ne bodo prenesle trenutnih cen koksa 80+. A kaže, da povišanja cen po OP ne gre pripisati protidampinškim ukrepom, saj je MIP, ki jo je naložila začasna uredba, veliko nižja od trenutne tržne cene, višanje cen pa se je začelo že pred uvedbo začasnih ukrepov.

(61)

Nekateri uporabniki se že večkrat ponovili svoje prejšnje trditve v zvezi z varnostjo oskrbe s koksom 80+ in navedli, da bi ukrepi zelo vplivali na industrijo uporabnikov ES, za katero je koks 80+ surovina strateškega pomena. Hkrati pa so tudi izjavili, da bo uvedba protidampinških ukrepov le malo, če sploh, vplivala na kitajski izvoz. Še več, oblika in raven protidampinških ukrepov, sprejetih v tem primeru, sta namenjeni kot varnostna ukrepa za industrijo Skupnosti, ki pa umetno ne izkrivljata trga v škodo industrije uporabnikov. Preiskava je pokazala, da lahko tveganje pomanjkanja zalog, če sploh, izhaja iz možnega povečanega domačega povpraševanja na Kitajskem in iz trenutne kitajske politike za zmanjšanje energetsko intenzivnega izvoza, ne pa iz protidampinških ukrepov.

(62)

Zgornja dodatna analiza v zvezi z interesom uporabnikov v Skupnosti ni spremenila začasnih sklepnih ugotovitev v zvezi s tem. Tudi če bi v nekaterih primerih breme moral v celoti nositi uporabnik/uvoznik, bi bile negativne finančne posledice zanj v vsakem primeru zanemarljive. Zato se sklepne ugotovitve glede interesa Skupnosti, kot so navedene v začasni uredbi, ne spremenijo. Ker ni drugih pripomb, se te dokončno potrdijo.

(63)

Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki je bila v začasni uredbi uporabljena za izračun stopnje odprave škode, je temeljila na povprečni stopnji dobička, ki ga je industrija Skupnosti dosegla med letoma 2003 in 2005. Začasen izračun je pokazal 15,3 % prihodka od prodaje. To se je štelo kot stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki jo industrija te vrste lahko razumno doseže v tem sektorju pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez obstoja dampinškega uvoza.

(64)

Več zainteresiranih strank je izpodbijalo začasno uporabljeno stopnjo dobička. En uporabnik je navedel, da je 15,3-odstoten dobiček pretiran, ker je bil dobiček, ki ga je industrija Skupnosti dosegla v letih 2004 in 2005, izjemen, saj se je ustvaril v času, ko je bilo pomanjkanje kitajskega koksa 80+ tako veliko, da so bili tedaj veljavni protidampinški ukrepi ukinjeni. Ta uporabnik je navedel, da ni utemeljenega razloga za uporabo stopnje dobička, ki je znatno višja od stopnje, uporabljene v prejšnji preiskavi. Ugotovi se, da je stopnja dobička, uporabljena v končni fazi prejšnje preiskave, znašala 10,5 %.

(65)

Sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik je ponovil argument, da začasno uporabljeno stopnjo dobička izkrivljajo visoki dobički v letih 2004 in 2005, ki so bili ustvarjeni zaradi izjemnih tržnih pogojev. Ta proizvajalec izvoznik je navedel, da je koks 80+ izdelek, podoben splošnemu blagu, in da bi bila stopnja dobička v višini 5 % bolj v skladu s stopnjami dobička, prej uporabljenimi za izdelke, podobne splošnemu blagu.

(66)

Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti pa so navedli, da 15,3-odstotna stopnja dobička ni primerna za odpravo škode, saj so omenjeni proizvajalci v preteklosti dosegli še višje stopnje dobička, in sicer v okolju brez nižanja cen, ki ga povzroči dampinški izvoz. Izjavili so, da 15,3-odstotna stopnja dobička ne bi zadostovala za to, da bi proizvajalci Skupnosti lahko investirali v obsegu, potrebnem za izpolnjevanje obveznih okoljskih standardov in za obnovo ali ponovni zagon zaprtih proizvodnih zmogljivosti. Navedeno je bilo, da bi takšna prenovitev proizvodnje Skupnosti proizvajalcem Skupnosti omogočila zadostitev povečanega povpraševanja po koksu 80+. Zadevni proizvajalci Skupnosti pa niso predstavili natančne vrednosti stopnje dobička, ki bi zanje bila razumna.

(67)

Najprej se ugotovi, da je bilo ob upoštevanju revidiranih ugotovitev glede dobičkonosnosti, omenjenih v uvodni izjavi 25, ugotovljeno, da je tehtana povprečna dobičkonosnost v obdobju 2003 do 2005 znašala dejansko 13,1 % in ne 15,3 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe.

(68)

Drugič, metodologija, uporabljena za določitev stopnje odprave škode, je bila po prejetih pripombah ponovno preverjena. Ocenjeno je bilo, da bi leta, uporabljena kot merilo, morda res lahko bila nereprezentativna v običajnih okoliščinah, če je bilo leto 2004 izjemno dobro leto v smislu dobičkov (15 %) zaradi velikega pomanjkanja kitajskega koksa 80+ na trgu. Ta izjemna situacija se je spet pojavila leta 2005 (16,2 %). Na drugi strani pa je bila industrija Skupnosti v letu 2003 verjetno še vedno v procesu okrevanja od prejšnjega dampinga, kar se je pokazalo v nižji stopnji dobička (8,1 %). Ciljni dobiček v višini 10,5 %, uporabljen v prejšnji preiskavi, je temeljil na treh zaporednih letih (1995 do 1997) v času pred večjo uveljavitvijo kitajskega uvoza na trgu. Zato se zdi, da primerneje odseva dobičkonosnost, ki jo ta vrsta industrije lahko doseže v okolju brez dampinškega uvoza.

(69)

V zvezi s trditvami nekaterih proizvajalcev Skupnosti glede stopnje dobička, potrebne za naložbe, se ugotovi, da to merilo pri določitvi stopnje odprave škode ni pomembno. Dejansko mora biti stopnja dobička pri izračunu ciljne cene, ki bo odpravila zadevno škodo, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko razumno dosegla pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. v okolju brez dampinškega uvoza.

(70)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi industrija Skupnosti v okolju brez dampinškega uvoza lahko razumno pričakovala stopnjo dobička pred obdavčitvijo v višini 10,5 %, ta stopnja dobička pa je bila uporabljena v dokončnih ugotovitvah.

(71)

Kitajske uvozne cene, prilagojene za izračun stopnje nelojalnega nižanja cen (glej uvodni izjavi 20 in 21), so bile za OP primerjane z neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgih Skupnosti. Neškodljiva cena je rezultat prilagoditve prodajnih cen industrije Skupnosti z namenom odražanja stopnje dobička, kot je zdaj revidirana (glej uvodno izjavo 70). Razlika, ki izhaja iz te primerjave, izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF, je znašala 25,8 %, tj. manj od ugotovljene stopnje dampinga.

(72)

Ker noben proizvajalec izvoznik iz LRK ni zahteval individualne obravnave, se je za vse izvoznike v LRK izračunala enotna stopnja odprave škode za celo državo.

(73)

Na podlagi sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeni stopnji škode.

(74)

Na podlagi zgoraj navedenega znaša dokončna dajatev 25,8 %.

(75)

Začasna uredba je protidampinško dajatev uvedla v obliki minimalne uvozne cene. Glede na to, da premisleki za izbiro MIP kot oblike ukrepa iz uvodne izjave 112 začasne uredbe še vedno veljajo in da proti tej izbiri ni pripomb, se MIP kot oblika ukrepa potrdi.

(76)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, je Komisija nadalje analizirala izvedljivost sistema indeksacije za minimalno uvozno ceno. V ta namen je Komisija preverila različne možnosti indeksacije, zlasti razvoj cene koksnega premoga, glavne surovine koksa 80+. Nekateri proizvajalci industrije Skupnosti so tudi navedli, da mora biti MIP povezana s stroškom koksnega premoga. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da razvoj cene koksnega premoga ali druge pomembne sestavine nihanja cene koksa 80+ ne pojasni v zadostni meri. Zato je bilo odločeno, da se MIP ne indeksira.

(77)

Višina minimalne uvozne cene je posledica uporabe stopnje škode pri izvoznih cenah, uporabljenih pri izračunu stopnje odprave škode v OP. Tako izračunana dokončna minimalna uvozna cena torej znaša 197 EUR na tono.

(78)

Ker v zvezi z izvajanjem ukrepov ni bilo pripomb, se uvodne izjave 114 do 116 začasne uredbe potrdijo.

(79)

Obstajali so pomisleki glede uporabe teh ukrepov v zvezi z metodo merjenja koksa za določitev deležev koksa 80+ in koksa 80– pri mešanih pošiljkah. Preiskava je pokazala, da uvozniki koksa 80+ nalagajo stroga merila med drugim tudi za velikost in vlažnost in da uvoznik po prihodu kupljenega izdelka v Skupnost izvede kontrolne meritve, s katerimi preveri, ali so ta merila upoštevana. Glavni uporabniki koksa v ES so certificirani po ISO 9001:2000 ali podobnih sistemih upravljanja kakovosti, ki za vsako pošiljko nalagajo certifikate o poreklu in certifikat o skladnosti. Takšne certifikate o skladnosti, ki potrjujejo tudi dimenzijske specifikacije, lahko zahtevajo tudi odgovorni carinski organi za namen preverjanja pravilnosti podrobnosti, vsebovanih v deklaraciji.

(80)

Dva standarda ISO, ki ju uporablja industrija, sta ISO 728:1995 in ISO 18238:2006, ki določata metodo merjenja in metodo vzorčenja koksa za merjenje. Dejstvo, da industrija uvoza že uporablja ta dva standarda, kaže na to, da sta standarda uporabna in zato pomembna za izvajanje teh ukrepov.

(81)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se zdi nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki jo je uvedla začasna uredba, dokončno pobirajo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne dajatve, se zneski, ki so začasno zavarovani in presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve, sprostijo –

(1)

Svet je januarja 2002 z Uredbo (ES) št. 92/2002 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve od 7,81 EUR do 16,84 EUR na tono za uvoz sečnine, v vodni raztopini ali ne, s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine. Z isto uredbo so bile uvedene tudi dokončne protidampinške dajatve od 6,18 EUR do 21,43 EUR na tono za uvoz sečnine s poreklom iz Estonije, Litve, Bolgarije in Romunije. Dajatve so bile 1. maja 2004 (za Estonijo in Litvo) in 1. januarja 2007 (za Bolgarijo in Romunijo) avtomatično razveljavljene, in sicer ob vstopu teh držav v Skupnost.

(2)

Komisija je aprila 2006 objavila obvestilo o bližnjem izteku veljavnosti obstoječih ukrepov (3). Komisija je 17. oktobra 2006 prejela zahtevo za pregled zaradi izteka teh ukrepov skladno s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

To zahtevo je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje sečnine v Skupnosti.

(4)

Vložnik je navedel in predložil zadostne dokaze prima facie o tem, da bo iztek ukrepov v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine (v nadaljevanju „zadevne države“) verjetno privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode za industrijo Skupnosti.

(5)

Ker je po posvetovanju s svetovalnim odborom Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe, je v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o njegovem začetku (4).

(6)

Komisija je maja 2006 začela pregled (5) dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo Sveta (ES) št. 901/2001 (6) za uvoz sečnine s poreklom iz Rusije v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe. Po tem pregledu je Svet z Uredbo (ES) št. 907/2007 (7) razveljavil protidampinške dajatve za uvoz sečnine s poreklom iz Rusije. Sklenjeno je bilo, da ni nadaljevanja znatne škode za industrijo Skupnosti in da brez ukrepov ni verjetnosti ponovnega pojava škode zanjo.

(7)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je potekala od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od leta 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika, proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Belorusiji, na Hrvaškem, v Libiji in Ukrajini (v nadaljevanju „zadevni izvozniki“), uvoznike, trgovce, uporabnike in njihova združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlade držav izvoznic.

(9)

Komisija je poslala vprašalnike vsem tem strankam in vsem, ki so se prijavili v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

(10)

Komisija je dala vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(12)

Glede na zelo veliko število proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov v Skupnosti in proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini je bilo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, so se morale zadevne stranke v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe javiti Komisiji v 15 dneh po začetku preiskave in ji posredovati informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(13)

Uvozniki v Skupnost so ponudili zelo malo sodelovanja, saj je pripravljenost za sodelovanje izrazil le en uvoznik. Zato je bilo sklenjeno, da v zvezi z uvozniki vzorčenje ni potrebno.

(14)

Dvanajst proizvajalcev Skupnosti je pravilno izpolnilo obrazec za vzorčenje in se uradno strinjalo, da bodo še naprej sodelovali v preiskavi. Štiri od teh dvanajstih družb, za katere se je ugotovilo, da predstavljajo industrijo Skupnosti glede na obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, so bile izbrane v vzorec. Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti so med OPP predstavljali približno 60 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti, dvanajst zgoraj navedenih proizvajalcev Skupnosti pa približno 80 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ta vzorec je predstavljal največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, ki ju je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(15)

Štirje ukrajinski proizvajalci izvozniki so obrazec za vzorčenje pravilno izpolnili v roku in se uradno strinjali, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Ti štirje proizvajalci izvozniki so predstavljali skoraj 100 % skupnega ukrajinskega izvoza v Skupnost med OPP. Zaradi majhnega števila sodelujočih družb v Ukrajini je bilo odločeno, da se vzorčenje ne bo uporabilo, vse družbe pa so bile pozvane k predložitvi vprašalnika.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so predložili štirje proizvajalci Skupnosti, en uvoznik, dva uporabnika ter štirje ukrajinski proizvajalci izvozniki in po eden iz Belorusije, Hrvaške in Libije. Poleg tega je svoje pripombe predložilo več uvoznikov in uporabnikov ter njihovih združenj, ne da bi izpolnili vprašalnik.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, tj. sečnina, ki je trenutno uvrščena pod oznaki KN 3102 10 10 in 3102 10 90 („zadevni izdelek“), s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine.

(19)

Sečnina se običajno izdeluje iz amoniaka, ki se pridobiva iz zemeljskega plina. Lahko je v trdni ali tekoči obliki. Sečnina v trdni obliki se lahko uporablja za kmetijske ali industrijske namene. Sečnina za kmetijske namene se lahko uporablja kot gnojilo, ki se raztrese po zemlji, ali kot dodatek v krmi za živali. Sečnina za industrijske namene je surovina za nekatera lepila in plastiko. Sečnina v tekoči obliki se lahko uporablja kot gnojilo in tudi za industrijske namene. Čeprav je lahko sečnina, kot je navedeno zgoraj, različnih vrst, so njihove kemijske lastnosti v bistvu iste in se lahko za sedanji postopek štejejo kot en sam izdelek.

(20)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi, je ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da imajo izdelki, ki jih proizvedejo in izvozijo proizvajalci izvozniki v Belorusiji, na Hrvaškem, v Libiji in Ukrajini, izdelki, proizvedeni in prodajani na domačem trgu teh držav, ter izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti, enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter v glavnem enako uporabo. Torej veljajo v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(21)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovnega pojava škode so spodaj navedeni le glavni argumenti v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga.

(22)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je damping obstajal med OPP in ali je v tem primeru verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje dampinga.

(23)

Pri treh državah izvoznicah s statusom tržnega gospodarstva, in sicer Hrvaški, Libiji in Ukrajini, je bila normalna vrednost določena v skladu s členi 2(1) do (3) osnovne uredbe. Pri Belorusiji je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(24)

V skladu s členi 2(5), 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila za edinega hrvaškega proizvajalca izvoznika stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Hrvaška je v Skupnost med OPP izvozila več kot 200 000 ton sečnine, kar predstavlja 2,3 % trga Skupnosti. V zvezi z edinim znanim in sodelujočim proizvajalcem izvoznikom je bilo ugotovljeno, da je med OPP v Skupnost izvažal po znatno dampinških cenah. Ugotovljena stopnja dampinga je presegala 20 %.

(26)

V zvezi s tem, ali so stroški plina, ki je glavna surovina pri proizvodnji sečnine, razumno prikazani v računovodskih evidencah proizvajalca izvoznika, je obstajal precejšen dvom. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je plin dobavljen pod posebnimi pogoji, na katere vpliva dejstvo, da je večinska lastnica proizvajalca izvoznika in dobavitelja plina država Hrvaška in da so bile cene plina neobičajno nizke. Ker na hrvaškem domačem trgu ni neizkrivljenih cen plina, bi bilo treba cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe določiti na „kateri koli drugi ustrezni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov“. Ker je večina plina, uporabljenega pri proizvodnji zadevnega izdelka, ruskega porekla, je mogoče prilagojeno ceno osnovati na povprečni ceni ruskega plina, ki se izvaža na nemško/češki meji (Waidhaus), in neto stroških prevoza. Waidhaus je glavno vozlišče za izvoz ruskega plina v EU. To bi stopnjo dampinga znatno zvišalo. Glede na dejstvo, da damping obstaja brez te prilagoditve, ter glede na spodnje sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode ta zadeva ni bila več obravnavana.

(27)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (29), (38) in (45), so bile količine, izvožene iz ostalih treh zadevnih držav izvoznic, tako majhne, da je obstajalo mnenje, da izvozne cene, povezane z njimi, ne bi bile dovolj zanesljive, posamezno, za ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem dampinga.

(28)

Ker Belorusija ne velja za državo s tržnim gospodarstvom, je bila normalna vrednost določena na podlagi podatkov, pridobljenih od proizvajalca v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V obvestilu o začetku so bile kot primerna primerljiva država določene ZDA, saj so bile uporabljene že v prvotni preiskavi. V zvezi s tem nobena zainteresirana stran ni podala pripomb. Proizvajalec ZDA, ki je sodeloval že v prvotni preiskavi, je predložil izpolnjen vprašalnik, ki je bil uporabljen za določitev normalne vrednosti.

(29)

Edini znani beloruski proizvajalec je predložil svoj izpolnjen vprašalnik. Belorusija je izvozila okoli 25 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,3-odstoten delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Belorusijo osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(30)

Analizirana je bila izvozna politika Belorusije do vseh tretjih držav. Izvozi v vse dele sveta so bili izvedeni po cenah, ki so bile stalno nižje od normalne vrednosti, ugotovljene na primerljivem trgu, kar kaže na to, da so bile cene za druge izvozne trge dampinške.

(31)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile beloruske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(32)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od cen za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(33)

Ob upoštevanju zgornjih dejstev in premislekov obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(34)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (25), je bilo ugotovljeno, da je izvoz v Skupnost dampinški. Analizirana je bila izvozna politika Hrvaške do vseh tretjih držav. Izvoz v vse dele sveta je potekal po cenah, ki so bile nižje od normalne vrednosti, kar kaže na to, da je damping potekal celo v odsotnosti zgoraj omenjene prilagoditve.

(35)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile hrvaške izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(36)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od cen zaračunanih za izvoz za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(37)

Zato obstajajo znaki, ki kažejo na to, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(38)

Edini znani proizvajalec izvoznik je predložil vprašalnik, ki je bil nepopoln. Ker proizvajalec ni predložil nekaj manjkajočih informacij, se je bilo treba zateči k členu 18 osnovne uredbe, kjer je bilo to primerno. Razpoložljive informacije so pokazale, da je Libija med OPP v Skupnost izvozila okoli 70 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,8-odstotni tržni delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Libijo osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga. Analiza v zvezi z dampingom in verjetnostjo ponovitve dampinga je bila izvedena na podlagi razpoložljivih informacij.

(39)

Ker ni bilo podatkov o reprezentativni domači prodaji na libijskem trgu, je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla in razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V tem primeru je bila kot primerna ugotovljena stopnja dobička v višini 8 %.

(40)

Analiza vprašalnika, ki ga je izpolnila sodelujoča družba v Libiji, je pokazala, da je bila glavna dejavnost družbe izvoz na trge tretjih držav. Med OPP je bilo na tretje trge izvoženih okoli 570 000 ton, torej več kot osemkrat več kot na trg Skupnosti. Primerjava izvoznih cen, zaračunanih za ta izvoz, in normalne vrednosti, določene na zgoraj opisani način, je pokazala znatno raven dampinga.

(41)

V zvezi s tem, ali so stroški plina, ki je glavna surovina pri proizvodnji sečnine, razumno prikazani v računovodskih evidencah proizvajalca izvoznika, je obstajal precejšen dvom. Iz razpoložljivih informacij sledi, da je plin dobavljen pod posebnimi pogoji, na katere vpliva dejstvo, da je večinska lastnica proizvajalca izvoznika in dobavitelja plina država Libija in da so bile cene plina neobičajno nizke. Prilagoditev bi stopnjo dampinga znatno zvišala. Glede na dejstvo, da damping obstaja brez te prilagoditve, in glede na spodnje sklepne ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovnega pojava škode je bilo ugotovljeno, da takšne prilagoditve ni treba uporabiti, četudi je upravičena.

(42)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile libijske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga.

(43)

Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge nekoliko višje od izvoznih cen za skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav.

(44)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(45)

Pri preiskavi so sodelovali štirje proizvajalci. Le dva izmed njih sta med OPP izvažala v Skupnost. Ukrajina je izvozila le okoli 20 000 ton sečnine, kar predstavlja 0,2-odstoten delež na trgu Skupnosti. Glede na tako majhen tržni delež je analiza v zvezi z Ukrajino osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(46)

V zvezi s stroški plina je bilo ugotovljeno, da Ukrajina večino plina, porabljenega pri proizvodnji sečnine, uvozi iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da Ukrajina zemeljski plin iz Rusije uvozi po cenah, ki so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Preiskava je pokazala, da je cena ruskega plina, izvoženega v Evropsko skupnost, približno dvakrat višja od domače cene plina v Ukrajini. Zato so bili v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe stroški plina, ki jih je imel vložnik, prilagojeni na podlagi informacij z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji („Waidhaus“) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(47)

Prilagoditev je privedla do domačih cen, ki so nižje od stroška za tri udeležene družbe, zato so bili kot normalna vrednost uporabljeni stroški proizvodnje in primerna stopnja dobička v višini 8 %. Za četrto družbo so bile v ta namen uporabljene ustrezno prilagojene domače cene.

(48)

Nato je bila analizirana izvozna politika ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov do vseh tretjih držav. Izvoz v vse dele sveta je potekal po cenah, ki so bile stalno znatno nižje od določene normalne vrednosti.

(49)

Poleg tega je bilo preverjeno, ali bi bile ukrajinske izvozne cene, če bi bile določene na ravneh, enakih trenutnim ravnem cen v Skupnosti, dampinške. Dejansko ni verjetno, da bi se izdelek, kot je sečnina, prodajal po cenah, višjih od sedanjih ravni cen. Rezultat te analize je privedel tudi do znatnih stopenj dampinga. Hkrati je bilo ugotovljeno, da so izvozne cene za izvoz na druge izvozne trge, primerljive s cenami za Skupnost. Zato je vprašljivo, ali je Skupnost glede cen privlačnejši trg od drugih trgov tretjih držav. Ob upoštevanju zgornjih dejstev in premislekov obstajajo znaki, da se bo damping brez ukrepov verjetno ponovil.

(50)

Glede na informacije v dokumentih je imela Belorusija med OPP prostih zmogljivosti za okoli 150 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 225 000 ton.

(51)

Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini beloruski izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(52)

Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali celo višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(53)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(54)

Glede na informacije v dokumentih je imela Hrvaška med OPP prostih zmogljivosti za okoli 120 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 60 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini hrvaški izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(55)

Vendar pa protidampinški ukrepi Hrvaški niso preprečili izvoza velikih količin v Skupnost. Ni znakov, ki bi kazali na obstoj ovir za izvoz nadaljnjih količin v Skupnost. Glede na to ni verjetno, da bi znatni dodaten izvoz v Skupnost potekal prek sprostitve takšnih zmogljivosti. Poleg tega pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali nekoliko višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost.

(56)

Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku je bilo ugotovljeno, da se uporaba večjega dela prostih hrvaških zmogljivosti za dodaten izvoz v Skupnost ne pričakuje, glede na sedanje ravni izvoza pa bo obseg izvoza po pričakovanjih ostal nad ravnjo de minimis.

(57)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(58)

Glede na razpoložljive informacije je imela Libija med OPP prostih zmogljivosti za največ okoli 140 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 570 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Edini libijski izvoznik ima v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini.

(59)

Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v druge tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne (ali celo višje) cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(60)

V zvezi z morebitno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost veljajo podobni argumenti, saj ni verjetno, da bi v primeru izteka ukrepov v bližnji prihodnosti bile velike dodatne količine izvožene na trg Skupnosti.

(61)

Glede na informacije v dokumentih je imela Ukrajina med OPP prostih zmogljivosti za največ okoli 375 000 ton. Poleg tega je uvoz v ostale tretje države znašal okoli 3 500 000 ton. Ni izključeno, da bo del prostih zmogljivosti po razveljavitvi ukrepov usmerjen v Skupnost. Ukrajinski izvozniki imajo v Skupnosti dobro razvite distribucijske kanale, na splošno pa je trg Skupnosti zaradi svoje velikosti privlačen, še zlasti za države v njeni geografski bližini. Vendar pa ni izključeno, da bo del teh količin izvožen tudi v ostale tretje države, saj možne ravni cen na teh ozemljih prinesejo cene franko tovarna, ki so podobne cenam, ki jih je mogoče doseči pri izvozu v Skupnost. Poleg tega ni izključeno, da se bo poraba sečnine v drugih delih sveta povečala, glede na trenutno večjo kmetijsko pridelavo. Po temeljitem razmisleku ni pričakovati, da bo izvoz dosegel celotno količino prostih zmogljivosti, če se ukrepi iztečejo, vendar pa bo uvoz verjetno presegel ravni de minimis.

(62)

V zvezi z možno preusmeritvijo izvoza iz tretjih držav v Skupnost pa so vložniki navedli, da bi napovedana povečana zmogljivost v drugih regijah (zlasti na Bližnjem vzhodu) ukrajinski izvoz nadomestila predvsem v Aziji in pa tudi v Afriki in Latinski Ameriki, in sicer v količini več kot 3 000 000 ton, ki bi nato bile preusmerjene v Skupnost. Vendar pa na podlagi informacij v dokumentih ni mogoče skleniti, da bi do takšnega premika prišlo, med drugim tudi zato, ker bi povečana globalna potrošnja dodatne količine, če bi te prišle na trg, razgrabila. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi do povečanih zmogljivosti prišlo v daljšem obdobju od tistega, ki ga navaja vložnik. Če povzamemo, ni mogoče potrditi, da bodo večje dodatne količine v bližnji prihodnosti res preusmerjene na trg Skupnosti, če se ukrepi iztečejo.

(63)

Na podlagi zgoraj navedene analize se sklene, da se pri razveljavitvi ukrepov damping znatnih količin sečnine v primeru Hrvaške verjetno ne bo nadaljeval in se tudi v primeru drugih treh zadevnih držav verjetno ne bo ponovil.

(64)

V Skupnosti podobni izdelek proizvaja šestnajst proizvajalcev, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Osem od njih jih spada med proizvajalce Skupnosti od razširitve EU maja 2004.

(65)

Izmed 16 proizvajalcev Skupnosti jih je dvanajst privolilo v sodelovanje pri preiskavi, trije pa so poslali zahtevane informacije za namen vzorčenja, niso pa ponudili nadaljnjega sodelovanja. Noben proizvajalec Skupnosti ni nasprotoval zahtevku za pregled.

(66)

V skladu s tem je v sodelovanje privolilo naslednjih 12 proizvajalcev:

(67)

Ker je teh 12 proizvajalcev Skupnosti med OPP predstavljalo 80 % celotne proizvodnje Skupnosti, se šteje, da zgoraj navedenih 12 proizvajalcev Skupnosti predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Štirje nesodelujoči proizvajalci Skupnosti bodo imenovani „ostali proizvajalci Skupnosti“.

(68)

Kot je navedeno zgoraj, je bil izbran vzorec štirih družb. Sodelovali so vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ki so v rokih poslali izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je ostalih osem sodelujočih proizvajalcev pravočasno predložilo nekatere splošne podatke za analizo škode.

(69)

Dejanska potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje ostalih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU. Ob upoštevanju širitve EU leta 2004 in zaradi jasnosti ter doslednosti analize je bila potrošnja določena na podlagi trga EU-25 v celotnem obravnavanem obdobju. Ker se je preiskava začela, preden sta k EU pristopili Bolgarija in Romunija, je analiza omejena na stanje EU-25.

(70)

Med letoma 2002 in 2003 se je potrošnja Skupnosti povečala za 3 % in ostala nespremenjena vse do OPP.

(71)

V zvezi z Belorusijo, Hrvaško, Libijo in Ukrajino so se obseg uvoza, tržni deleži in povprečne cene spreminjali, kot je navedeno spodaj. Podatki temeljijo na statističnih podatkih Eurostata.

(72)

V zvezi z Belorusijo se je obseg uvoza med letoma 2002 in 2003 nekoliko povečal, nato pa se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal (– 81 % v celotnem obdobju). Podobno se je tržni delež Belorusije med 2002 in 2003 nekoliko povečal, nato pa je nenehno upadal in v OPP znašal 0,3 %. Obseg je bil od leta 2004 de minimis. Cene so se med obravnavanim obdobjem povečale s 107 EUR na 190 EUR za tono.

(73)

V zvezi z Ukrajino so bile ravni uvoza stalno pod pragom de minimis, uvozne cene pa so se med letom 2002 in OPP zvišale za 65 %.

(74)

Hrvaški uvoz je bil med celotnim obdobjem precej stabilen, in sicer je imel okoli 2-odstotni delež na trgu Skupnosti, uvozne cene pa so se zvišale za 48 %.

(75)

Uvoz iz Libije se je leta 2003 povečal, nato pa je do konca OPP stalno upadal. V celotnem obdobju se je uvoz zmanjšal za 49 %, tržni delež pa je z 1,6 % v letu 2002 padel na 0,8 % v OPP. Tako kot pri drugih zadevnih državah so se zvišale tudi libijske uvozne cene, in sicer za 77 % med 2002 in OPP.

(76)

Razvoj cene teh štirih držav je sorazmerno višji oziroma primerljiv z zvišanjem prodajnih cen industrije Skupnosti.

(77)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP za Hrvaško so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika na Hrvaškem, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Primerjava je pokazala, da je uvoz cene industrije Skupnosti nelojalno znižal za 4,7 %. Vendar pa so bile te cene podobne neškodljivi ceni, določeni za industrijo Skupnosti.

(78)

Ob upoštevanju dejstva, da so bili tržni deleži treh izmed štirih zadevnih držav pod ravnjo de minimis, skupinsko ali posamezno, obstaja mnenje, da njihov izvoz v Skupnost ni povzročil škode in da zato stopnje nelojalno znižanih cen niso pomembne kot del analize nadaljevanja škode.

(79)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Tudi naslednji trendi količin in cen temeljijo na podatkih Eurostata.

(80)

Treba je navesti, da se je celoten uvoz iz tretjih držav med obdobjem povečal za 4,4 %. To je predvsem posledica večjega uvoza iz Rusije (9,4 %), ki je daleč največja izvoznica. Navesti je treba tudi, da so za uvoz iz Rusije v celotnem obdobju veljali ukrepi v obliki minimalne uvozne cene (MIP), ki so bili razveljavljeni z Uredbo (ES) št. 907/2007 (glej uvodno izjavo (6) in prejšnje). Med letom 2002 in OPP se je uvoz iz Egipta povečal za 7,7 %, uvoz iz drugih tretjih držav pa se je zmanjšal za enak delež. Romuniji je pripadlo več kot 40 % tega uvoza. V zvezi z izvoznimi cenami pa so vse omenjene države v Skupnost izvažale po cenah, ki med OPP niso nelojalno nižale cen industrije Skupnosti in/ali presegajo neškodljivo ceno industrije Skupnosti.

(81)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(82)

Za večino sodelujočih proizvajalcev industrije Skupnosti je bilo ugotovljeno, da uporabljajo podobni izdelek za nadaljnjo predelavo v mešana ali sintetična gnojila, torej v dušikova gnojila, ki se jim v postopku na koncu proizvodne verige poleg dušika primešajo druge snovi, kot sta vodotopni fosfor in/ali vodotopni kalij.

(83)

Takšne notranje transakcije proizvodnje sečnine ne vstopajo na odprti trg in torej uvozu zadevnega izdelka ne konkurirajo. Preiskava je pokazala, da ta lastna poraba predstavlja stabilen delež v višini okoli 20 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti. Zato obstaja mnenje, da ne more znatno vplivati na škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(84)

Kadar je bilo v skladu z ustaljeno prakso uporabljeno vzorčenje, je bila izvedena analiza nekaterih kazalnikov škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, produktivnost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto („IS“ v razpredelnicah), medtem ko so bili tisti kazalniki škode, ki so povezani s poslovanjem posameznih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („VP“ v razpredelnicah).

(85)

Proizvodnja industrije Skupnosti, vključno s količinami, namenjenimi lastni porabi, je med letom 2002 in OPP ostala skoraj nespremenjena: leta 2003 se je povečala za 5 %, leta 2004 pa se je zmanjšala za 5 %. Leta 2005 in med OPP je bila zabeležena dvo- oziroma enoodstotna rast, kar je pomenilo 4,45 milijona ton.

(86)

Proizvodna zmogljivost se je med 2002 in OPP nekoliko povečala (5 %). Zaradi stabilnega obsega proizvodnje se je posledična izkoriščenost zmogljivosti nekoliko zmanjšala, s 84 % v letu 2002 na 81 % med OPP. Vendar pa lahko na izkoriščenost zmogljivosti za to vrsto proizvodnje in industrije vpliva proizvodnja drugih izdelkov, ki jih je mogoče proizvajati z enako proizvodno opremo, zato je kot kazalnik škode manj pomembna.

(87)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti je bila med 2002 in 2004 precej stabilna, nato pa se je močno povečala (za 24 % leta 2005 in za nadaljnjih 13 % konec OPP). Ker pa se sečnina za lastno uporabo hrani z izdelkom, ki se prodaja na odprtem trgu, se raven zalog šteje za manj pomemben kazalnih škode. Treba je tudi navesti, da konec OPP sovpada z začetkom sezonske prodaje.

(88)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP nekoliko zmanjšala, in sicer za 3 %.

(89)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med 2002 in OPP prav tako nekoliko zmanjšal, in sicer s 36,5 % na 34,3 %.

(90)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju na stabilnem trgu izgubila majhen del svojega tržnega deleža. Tržni delež, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, ni prevzel uvoza iz štirih zadevnih držav, ki so med 2002 in OPP zabeležile zmanjšanje svojega tržnega deleža s 5,8 % na 4,4 %.

(91)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med 2002 in OPP zmanjšala za 6 %, proizvodnja pa se je nekoliko povečala, s čimer se kaže skrb industrije Skupnosti za nenehno večanje produktivnosti in konkurenčnosti.

(92)

Produktivnost industrije Skupnosti, izražena kot donos zaposlenega na leto, se je med 2002 in 2003 povečala za 6 % in do OPP ostala nespremenjena, kar kaže združen pozitivni vpliv zmanjšanja zaposlenosti in povečanja proizvodnje industrije Skupnosti.

(93)

V zvezi z vplivom v OPP ugotovljene dejanske višine stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju, da: (i) je bil obseg uvoza iz Belorusije, Ukrajine, Hrvaške in Libije pod ravnjo de minimis, (ii) je bil uvoz iz Hrvaške stabilen, po cenah, ki so se zvišale v skladu s prodajnimi cenami EU, in (iii) splošno finančno stanje industrije Skupnosti je bilo zelo pozitivno, se šteje, da ta vpliv ni znaten, kot kazalnik pa je nepomemben.

(94)

Zgoraj in spodaj proučeni kazalniki jasno kažejo znatno izboljšanje gospodarskega in finančnega stanja industrije Skupnosti.

(95)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so se od 2004 do OPP znatno zvišale, s čimer odražajo dosledno in stalno višanje stroškov surovine in prevladujoče ugodne razmere na mednarodnem trgu sečnine v istem obdobju.

(96)

Med letom 2002 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 13 %, kot je prikazano v spodnji razpredelnici. Zaradi stopnje inflacije in splošno manjše zaposlenosti se to zvišanje plač šteje za zmerno.

(97)

Letne naložbe za podobni izdelek štirih vzorčenih proizvajalcev so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno, tj. kljub občasnim nihanjem so se povečale za 74 %. Te naložbe so se predvsem nanašale na posodobitev strojev in okoljske zahteve. To potrjuje prizadevanja industrije Skupnosti za nenehno izboljševanje produktivnosti in konkurenčnosti. Rezultati so očitni pri razvoju produktivnosti, ki se je v istem obdobju znatno povečala (glej zgornjo uvodno izjavo (92)).

(98)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev kaže na dobro izboljšanje med letoma 2002 in 2005, ko je dobičkonosnost dosegla več kot 19 % prodajne vrednosti. Stalno višanje cene plina, ki se je pričelo 2006, je prineslo 10,7-odstotni rezultat med OPP. Ob upoštevanju tega je treba opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi določena 8-odstotna stopnja dobička, ki je lahko dosežena brez škodljivega dampinga. Donosnost posamezne naložbe (ROI), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti čez celo zadevno obdobje.

(99)

Denarni tok se je med letoma 2002 in 2005 znatno povečal, med OPP pa se je konstantno manjšal. Navedeni razvoj je skladen z razvojem celotne dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju.

(100)

Preiskava ni pokazala nobenih težav vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pri zbiranju kapitala.

(101)

Tržni delež industrije Skupnosti in obseg prodaje na trgu Skupnosti sta se med 2002 in OPP nekoliko zmanjšala. Vendar pa se je v obravnavanem obdobju splošno stanje industrije Skupnosti zelo izboljšalo.

(102)

Skoraj vsi drugi kazalniki škode, razen povečanja zalog, so se razvijali pozitivno: obseg proizvodnje in prodajne cene na enoto industrije Skupnosti so se povečali, dobičkonosnost pa je bila po letu 2002 precej nad stopnjo dobička, določeno v prvotni preiskavi kot ciljni dobiček.

(103)

Donosnost naložb in denarni tok sta se prav tako razvijala pozitivno. Plače so se razvijale zmerno, industrija Skupnosti pa je še naprej vlagala. Znatno se je povečala tudi produktivnost, kar odraža pozitivni razvoj proizvodnje in prizadevanja industrije Skupnosti za izboljšave s pomočjo naložb.

(104)

Vložnik je navedel, da bi morale biti dolgoročne zahteve glede dobičkonosnosti, izmerjene kot donosnost prodaje, za industrijo sečnine na ravni 25 % po plačilu dajatve. To bi pomenilo približno 36-odstotni dobiček od prometa pred obdavčitvijo. Vložnik je trdil, da to upravičuje strošek vzpostavitve novega kompleksa amoniaka/sečnine, za kar bi bila potrebna 11-odstotna donosnost naložb (ki domnevno ustreza 36-odstotnemu dobičku od prometa pred obdavčitvijo). V zvezi s tem je treba opozoriti, da vložnik v tej preiskavi nikoli ni zahteval tako visokega ciljnega dobička in da je bila v prvotni preiskavi določena 8-odstotna stopnja dobička, ki je lahko dosežena brez škodljivega dampinga. Sodišče prve stopnje je v sodbi v Zadevi T-210/95 potrdilo, da „mora biti stopnja dobička, ki jo mora uporabiti Svet pri izračunu ciljne cene za odpravo zadevne škode, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko dosegla industrija Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza“ (8). V isti zadevi je bilo potrjeno, da „… trditev, da mora biti stopnja dobička, ki jo morajo uporabiti institucije Skupnosti, enaka stopnji, potrebni za zagotovitev preživetja industrije Skupnosti, in/ali stopnji, ki ustreza donosnosti kapitala, vsekakor ni v skladu z osnovno uredbo“.

(105)

Vložnik je nadalje trdil, da pri industriji gnojil donosnost prodaje ni primeren kazalnik škode, kar se dobička tiče, in da sta donos naložbenega kapitala in/ali donosnost naložb kvalitativno bolj primerna za takšno oceno. Nadalje je navedel, da ima industrija Skupnosti na podlagi zadnjih kazalnikov škodo.

(106)

Glede na posebne značilnosti industrije gnojil (med drugim ali npr. njena kapitalna intenzivnost) in narave trga gnojil (nestanovitnost cen surovin in cen končnega izdelka) je res, da donosnost prodaje sama po sebi ni nujno najbolj zgovoren kazalnik v zvezi z dobičkonosnostjo in da jo je treba dopolniti s kazalniki, kot sta donos naložbenega kapitala in donosnost naložb. Vendar pa vložnik ni predložil dokaza, da bi bila industrija Skupnosti zmožna doseči donosnost na zahtevanih ravneh, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Prav tako vložnik ni dokazal, katero stopnjo dobička bi lahko industrija Skupnosti dosegla brez dampinškega uvoza. Trditev je bila zato zavrnjena.

(107)

Zato se sklene, da ni bilo nadaljevanja znatne škode za industrijo Skupnosti.

(108)

Ker uvoz iz zadevne države ni povzročil nadaljnje znatne škode, se je analiza osredotočila na verjetnost ponovnega pojava znatne škode, če bi bili ukrepi razveljavljeni. V zvezi s tem sta bila analizirana dva glavna dejavnika: (i) možen obseg izvoza in cene zadevne države ter (ii) učinek tega predvidenega obsega in cen iz zadevne države na industrijo Skupnosti.

(109)

Ozadje analize je splošni kontekst trga, tj. visoke cene in dobički ne le v Skupnosti, temveč po vsem svetu. V veliki meri je to posledica tega, da povpraševanje presega ponudbo. Ni pa znakov, ki bi kazali na to, da bo ta splošen kontekst v bližnji prihodnosti znatno nihal.

(110)

Kot je navedeno zgoraj, bodo ukrajinski proizvajalci izvozniki v Skupnost izvozili približno 375 000 dodatnih ton sečnine, če se ukrepi iztečejo. Podatki za Libijo in Belorusijo kažejo na največ 140 000 in 150 000 ton. Podobno se podatki za Hrvaško verjetno ne bodo znatno povečali v primerjavi s sedanjo ravnjo.

(111)

Izvozne cene za Skupnost in tretje države so bile analizirane v prejšnjih uvodnih izjavah. Skupaj z razmerami na trgu, opisanimi spodaj, in verjetnim razvojem ključnih gonil stroškov, kot je plin, ta analiza nakazuje verjetnost, da bodo izvozne cene ostale visoke. Posledično ni mogoče skleniti, da bodo cene verjetno znatno nelojalno nižale cene ali stroške industrije Skupnosti in/ali bile pod ravnjo cen ali stroškov industrije Skupnosti.

(112)

Po napovedih se bo trg sečnine v naslednjih letih zelo povečal tako v Skupnosti (9) kot tudi po vsem svetu, zlasti zaradi povečane kmetijske pridelave (za biogoriva) in tudi zaradi vse večje industrijske uporabe AdBlueja (10). Na primer, napovedi za kmetijske trge v Evropski uniji 2007 do 2014, ki jih je izdal Generalni direktorat za kmetijstvo julija 2007, potrjujejo, da se bo pridelava žit v tem obdobju povečala do 20 %. Vložnikova lastna ocena nakazuje 10-odstotno rast. Konec septembra 2007 je Uredba Sveta (ES) št. 1107/2007 (11) določila odstopanja od zemljišč, puščenih v prahu, za leto 2008. Predvidena rast trga Skupnosti (okoli milijon dodatnih ton) bo verjetno presegla največji verjetni obseg, ki bi ga države izvoznice lahko izvozile v Skupnost. Zato ni verjetno, da bi večja neravnovesja obsega izhajala iz tega dodatnega izvoza, saj je vrzel med največjo možno proizvodnjo Skupnosti in potrošnjo ocenjena na okoli dva milijona ton, prav tako pa ni znakov, ki bi kazali na to, da bo to vrzel zapolnil drug izvoz (tj. s poreklom iz Rusije, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 907/2007) do tolikšne mere, da bi prevelika ponudba preprečila ali znižala tržne cene.

(113)

V luči zgoraj navedenega ni verjetno, da bi morala industrija Skupnosti zmanjšati svojo prodajo, proizvodnjo ali cene do te mere, da bi to znatno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošno stanje. Zato je verjetno, da bodo dobički ostali na sedanjih stopnjah, kar odraža ugodne razmere na trgu zlasti od leta 2004 do OPP.

(114)

V luči zgoraj navedenega ni mogoče skleniti, da obstaja v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov verjetnost ponovitve škode za industrijo Skupnosti.

(115)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti razveljavitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev svojih stališč. Prispela ni nobena pripomba, namenjena spremembi zgornjih sklepnih ugotovitev.

(116)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba razveljaviti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine, in zaključiti postopek.

(117)

Glede na zgoraj opisane okoliščine, tj. glede na znatno izkrivljanje stroškovne strukture in/ali izvoznih poslov s strani izvoznikov v vseh štirih zadevnih državah, se zdi potrebno pazljivo spremljanje ocene uvoza sečnine s poreklom iz Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine, da bi bilo morebitno hitro ustrezno ukrepanje enostavnejše –