ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 54

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
28. februar 2008


Vsebina

 

IV   Drugi akti

Stran

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 85/06/COL z dne 6. aprila 2006 o šestinpetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 25.B: Državna regionalna pomoč 2007–2013

1

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 226/06/COL z dne 19. julija 2006 o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška)

21

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 378/06/COL z dne 6. decembra 2006 o karti območij, ki so upravičena do pomoči, in stopnjah pomoči (Islandija)

28

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


IV Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

28.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 54/1


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 85/06/COL

z dne 6. aprila 2006

o šestinpetdeseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 25.B: Državna regionalna pomoč 2007–2013

NADZORNI ORGAN EFTA (1) JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) in zlasti člena 24 in člena 5(2)(b) Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča,

ker v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču Nadzorni organ EFTA uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

ker Nadzorni organ v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču izda obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če Nadzorni organ meni, da je to potrebno,

ob sklicevanju na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (4), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ (5),

ker je Komisija Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Komisija ES“)4. marca 2006 sprejela smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (6),

ker so te smernice pomembne tudi za Evropski gospodarski prostor,

ker je treba zagotoviti enotno uporabo pravil o državni pomoči EGP v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

ker mora Nadzorni organ EFTA v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

ob sklicevanju na to, da se je Nadzorni organ posvetoval o tej temi z državami Efte v dopisih z Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom z dne 20. februarja 2006 –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja 25.B, Državna regionalna pomoč 2007–2013. Novo poglavje je priloženo k tej odločbi.

Člen 2

Obstoječe poglavje 25.A, Pregled smernic o državni regionalni pomoči za obdobje po 1. januarju 2007, se izbriše.

Člen 3

Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod te odločbe in novo poglavje 25.B.

Člen 4

Evropska komisija se v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP obvesti z izvodom te odločbe, ki vključuje novo poglavje 25.B.

Člen 5

Ta odločba se skupaj s priloženim novim poglavjem 25.B objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

Člen 6

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 6. aprila 2006

Za Nadzorni organ EFTA

Bjørn T. GRYDELAND

Predsednik

Kurt JAEGER

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(5)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je Nadzorni organ EFTA sprejel in izdal 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, Dopolnilo EGP št. 31. Smernice so bile nazadnje spremenjene 22. marca 2006. V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(6)  UL C 54, 4.3.2006, str. 13.


PRILOGA

„25.B.   DRŽAVNA REGIONALNA POMOČ 2007–2013 (1)

25.B.1   Uvod

(1)

Na podlagi člena 61(3)(a) in člena 61(3)(c) Sporazuma EGP se lahko šteje kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP državna pomoč, dodeljena za spodbujanje gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih območij v EGP. Ta vrsta državne pomoči se imenuje državna regionalna pomoč. Državna regionalna pomoč pomeni pomoč za naložbe, dodeljeno večjim družbam, ali, pod določenimi omejenimi pogoji, pomoč za tekoče poslovanje, ki sta obe namenjeni posebnim regijam, da bi se tako zmanjšale regionalne razlike. Prav tako štejejo kot regionalna pomoč povečane stopnje pomoči za naložbe, ki presegajo stopnje, dovoljene na drugih območjih, in so dodeljene malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo sedež v prikrajšanih regijah.

(2)

Z odpravljanjem ovir v prikrajšanih regijah državna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav EGP ter EGP kot celote. Ta geografska posebnost ločuje regionalno pomoč od drugih oblik horizontalne pomoči, kot so pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, zaposlovanje, usposabljanje ali okolje, ki imajo v skladu s členom 61(3) Sporazuma EGP druge cilje v skupnem interesu, čeprav včasih z višjo stopnjo pomoči v prikrajšanih območjih zaradi priznavanja posebnih težav, s katerimi se ta spopadajo (2).

(3)

Državna regionalna pomoč za naložbe je namenjena pomoči pri razvoju najbolj prikrajšanih regij s podpiranjem naložb in ustvarjanja delovnih mest. Pospešuje širitev in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti podjetij iz manj razvitih regij, zlasti s spodbujanjem podjetij k ustanavljanju novih obratov v teh regijah.

(4)

Merila, ki jih Nadzorni organ EFTA (v nadaljnjem besedilu ‚Nadzorni organ‘) uporablja pri preučevanju skladnosti državne regionalne pomoči s Sporazumom EGP v skladu s členoma 61(3)(a) in 61(3)(c) Sporazuma EGP, so bila zapisana v poglavju 25 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (3) (v nadaljnjem besedilu ‚Smernice‘), ki zajemajo obdobje 2000–2006 (4). Posebna pravila o pomoči za večje naložbene projekte so bila zapisana v Smernicah, poglavje 26.A, Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom (5). Vendar je zaradi pomembnih političnih in gospodarskih dogodkov, ki so se zgodili od leta 1998, med drugim širitev EGP 1. maja 2004 in pričakovani pristop Bolgarije in Romunije, nastala potreba po obsežnem pregledu z namenom priprave novih smernic, ki bodo veljale od 2007 do 2013.

(5)

Regionalna pomoč je lahko učinkovita samo, če se uporablja zmerno in sorazmerno ter je osredotočena na najbolj prikrajšane regije EGP. Zlasti dovoljene zgornje meje pomoči morajo odražati sorazmerno resnost problemov, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij. Poleg tega morajo prednosti pomoči glede razvoja manj razvitih regij presegati posledično izkrivljanje konkurence (6). Pomembnost koristi pomoči se bo verjetno razlikovala glede na uporabljeno odstopanje, tako da je pri najbolj prikrajšanih regijah iz člena 61(3)(a) mogoče pričakovati večje izkrivljanje konkurence kot pri regijah iz člena 61(3)(c) (7).

(6)

V nekaterih zelo omejenih, natančno določenih primerih so lahko strukturne ovire regije tako resne, da regionalna pomoč za naložbe skupaj z obsežnim režimom horizontalne pomoči ne zadostuje za sprožitev procesa regionalnega razvoja. Samo v takih primerih se lahko regionalna pomoč za naložbe dopolni z regionalno pomočjo za tekoče poslovanje.

(7)

Vedno več je dokazov za obstoj pomembnih ovir za ustanavljanje novih podjetij v EGP, ki so še večje v prikrajšanih regijah. Zato se je Nadzorni organ odločil, da bo v teh smernicah uvedel nov instrument pomoči, ki naj bi spodbujal k ustanavljanju majhnih podjetij v prikrajšanih regijah z različnimi zgornjimi mejami pomoči glede na zadevne regije.

25.B.2   Področje uporabe

(8)

Organ bo uporabil te smernice za regionalno pomoč, dodeljeno v vseh gospodarskih sektorjih, ki sodijo na področje uporabe Sporazuma EGP in za katere je pristojen Nadzorni organ. Poleg tega za nekatere druge sektorje, ki jih zajemajo, prav tako veljajo posebna pravila, ki upoštevajo poseben položaj zadevnih sektorjev in ki lahko popolnoma ali deloma odstopajo od teh smernic (8).

V zvezi z jeklarstvom Nadzorni organ v skladu s svojo dolgoletno prakso meni, da regionalna pomoč jeklarstvu, kakor je to določeno v Prilogi I, ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Ta nezdružljivost velja tudi za dodelitev večje posamične pomoči v tem sektorju za mala in srednje velika podjetja v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 70/2001 (9) ali katere koli uredbe naslednice, če ta podjetja niso izvzeta že s to uredbo.

Poleg tega zaradi svojih posebnih značilnosti ne sme biti dodeljena nobena regionalna pomoč za naložbe v sektorju sintetičnih vlaken, kakor je ta določen v Prilogi II.

(9)

Pomoč se lahko dodeli samo podjetjem v težavah v smislu poglavja 16 Smernic (10) v skladu s tem poglavjem (11).

(10)

Na splošno mora biti regionalna pomoč dodeljena v okviru večsektorske sheme pomoči, ki je sestavni del regionalne razvojne strategije z jasno določenimi cilji. Takšna shema lahko pristojnim organom omogoči, da v skladu s svojim interesom za zadevno regijo sestavijo prednostno listo naložbenih projektov. Kadar je izjemoma predvidena dodelitev posamične ad hoc pomoči enemu samemu podjetju ali je pomoč omejena na eno področje dejavnosti, mora država Efte dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji in da, ob upoštevanju narave in velikosti projekta, ne bo povzročil nesprejemljivega izkrivljanja konkurence. Če se za pomoč, ki je bila dodeljena po shemi, zdi, da je neupravičeno koncentrirana v določenem sektorju dejavnosti, lahko Nadzorni organ pregleda shemo v skladu s členom 17 dela III Protokola 3 o funkcijah in pooblastilih Nadzornega organa na področju državne pomoči k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (v nadaljnjem besedilu ‚Protokol 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču‘) in lahko v skladu s členom 18(3) dela II Protokola to shemo ukine.

(11)

Državam Efte ni treba priglasiti shem državne regionalne pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje iz uredb o skupinskih izjemah za določene kategorije horizontalne državne pomoči, ki je vključena v Sporazum EGP (Priloga XV).

25.B.3   Določitev regij

25.B.3.1   Obseg prebivalstva, upravičenega do regionalne pomoči, 2007–2013

(12)

Skladno z načelom, da ima regionalna pomoč naravo izjeme, Nadzorni organ meni, da mora biti celoten obseg prebivalstva regij prejemnic pomoči v državah EGP bistveno manjši od celotnega obsega prebivalstva regij, ki ne prejemajo pomoči.

(13)

Nadzorni organ glede na precejšne pomisleke o učinku izkrivljanja, ki bi ga imela pomoč za naložbe za velike družbe – v skladu s stališči Evropske komisije in načelom zagotavljanja enotnega izvajanja, uporabe in razlage pravil EGP o državni pomoči – meni, da bi morale biti smernice za celoten obseg prebivalstva regionalne pomoči za obdobje 2007–2013 omejene na to, kar je nujno za vključitev regij v najslabšem položaju in tudi za omejeno število regij, ki so v podrejenem položaju glede na državno povprečje v zadevni državi Efte.

25.B.3.2   Odstopanje v členu 61(3)(a)

(14)

Člen 61(3)(a) določa, da se pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika, lahko šteje kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Kot meni Sodišče Evropskih skupnosti, ‚uporaba besed ‚izjemno‘ in ‚velika‘ v izjemi iz člena 87(3)(a) kaže, da zadeva samo območja, kjer je gospodarski položaj glede na Skupnost kot celoto izredno neugoden‘ (12).

(15)

V skladu s tem Nadzorni organ meni, da so določeni pogoji izpolnjeni, če ima regija, ki je geografska enota, uvrščena na raven NUTS (13) II, bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, merjen po standardih kupne moči (SKM), nižji od 75 % povprečja Skupnosti (14). Vendar v državah Efte trenutno ni regije na ravni NUTS II, ki bi izpolnjevala ta pogoj (15). Zato nobena regija v državah Efte ni upravičena do odstopanja iz člena 61(3)(a).

25.B.3.3   Odstopanje v členu 61(3)(c)

(16)

Sodišče Evropskih skupnosti je v zadevi 248/84 (16) izrazilo svoje poglede o vrsti problemov, ki jih zajema ustrezno odstopanje v Pogodbi ES ter referenčnem okviru za analizo na sledeč način: ‚Po drugi strani pa je izjema iz člena 87(3)(c) obsežnejša, ker dovoljuje razvoj nekaterih območij, ne da bi bila omejena z gospodarskimi pogoji iz člena 87(3)(a), če takšna pomoč ‚ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi‘. Ta določba pooblašča Komisijo, da odobri pomoč, namenjeno pospeševanju gospodarskega razvoja na območjih države članice, ki so v neugodnem položaju glede na državno povprečje.‘ Po mnenju Nadzornega organa enako velja v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(17)

Regionalna pomoč, zajeta v odstopanju iz člena 61(3)(c), pa mora biti sestavni del dobro opredeljene regionalne politike države Efte in upoštevati načela geografske koncentracije. Ker je namenjena regijam, ki so manj prikrajšane od tistih, na katere se nanaša člen 61(3)(a), morata biti geografski obseg izjeme in dovoljena intenzivnost pomoči strogo omejena. Torej je lahko ponavadi samo majhen del nacionalnega ozemlja države Efte upravičen do te pomoči.

(18)

Da bi državnim organom omogočili dovolj svobode pri izbiri upravičenih regij ter pri tem ne ogrozili učinkovitosti sistema nadzora, ki ga Nadzorni organ izvaja pri tovrstnih oblikah pomoči, in enakega obravnavanja vseh držav Efte, je treba izbiro regij, upravičenih do pomoči na podlagi obravnavane izjeme, opraviti z dvostopenjskim procesom, sestavljenim iz, prvič, določitve največjega obsega prebivalstva za vsako državo Efte za takšno pomoč, kar opravi Nadzorni organ, in, drugič, izbire upravičenih regij.

25.B.3.3.1   Določitev upravičenega obsega prebivalstva za vsako državo

(19)

Evropska komisija je v svojih ustreznih smernicah opredelila metodologijo, ki jo je treba uporabiti za določanje upravičenega obsega prebivalstva v državah članicah. Ta metoda vključuje naslednje korake:

(a)

Države članice ES bodo najprej prejele dodeljena sredstva na podlagi prošnje za odstopanje ES, ustrezno členu 61(3)(a) (17).

(b)

Države članice ES avtomatično prejmejo dodeljena sredstva, enaka prebivalstvu vseh regij, ki so bile upravičene do pomoči po odstopanju iz Pogodbe ES, ki ustreza členu 61(3)(a), vendar ne izpolnjujejo več pogojev za upravičenost iz tega člena zaradi svojega gospodarskega razvoja (takšne regije so znane kot regije ‚gospodarskega razvoja‘ (18)).

(c)

Z namenom nadaljnje podpore regijam z nizko gostoto prebivalstva, zadevne države članice ES prav tako dobijo dodeljena sredstva na osnovi prebivalstva regij, opredeljenih kot NUTS III, z gostoto prebivalstva pod 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

(d)

Dodeljena sredstva po točkah (a)–(c) zgoraj se nato prištejejo in skupni znesek se odšteje od celotnega obsega prebivalstva v višini 42 % (19) za države članice ES-25. Preostanek se nato razdeli med države članice ES z uporabo ključa za porazdelitev, ki upošteva tudi gospodarski položaj teh regij (podrobna formula za določanje števila upravičenega prebivalstva, ki se pripisuje opaženim regionalnim nesorazmerjem, je določena v Prilogi IV k Smernicam Komisije).

(e)

Končno, uporabi se varovalka, da se zagotovi, da nobena država članica ES ne izgubi več kot 50 % svojega obsega prebivalstva iz smernic iz leta 1998.

(20)

Države Efte imajo nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri določanju upravičenega obsega prebivalstva:

(a)

zaradi relativno visokega BDP na prebivalca v državah Efte ni nobena regija upravičena do odstopanja iz člena 61(3)(a) (20);

(b)

veliko regij v državah Efte so regije z nizko gostoto prebivalstva;

(c)

končno, metoda regionalnih razlik, določena v Prilogi IV k Smernicam Komisije, se ne uporablja za nobeno regijo zunaj območij z nizko gostoto prebivalstva.

(21)

Zaradi takšnih posebnosti bo Nadzorni organ določil nacionalni obseg prebivalstva na podlagi regij z nizko gostoto prebivalstva v skladu s členom 61(3)(c).

Norveška ima devet regij NUTS III z nizko gostoto prebivalstva, ki predstavlja 29,08 % norveškega prebivalstva. Zato je zgornji nacionalni prag prebivalstva za Norveško 29,08 %.

Po sistemu klasifikacije NUTS je Islandija opredeljena kot regija NUTS III (in tudi kot regija NUTS I in NUTS II). Gostota prebivalstva v Islandiji je manj kakor 12,5 prebivalca na km2  (21). Kot je navedeno zgoraj (odstavka (16) in (17)), odstopanje v členu 61(3)(c) pooblašča Nadzorni organ, da odobri pomoč, namenjeno pospeševanju razvoja regij in države Efte, ki so v neugodnem položaju glede na nacionalno povprečje. Poleg tega je do te pomoči običajno lahko upravičen samo majhen del nacionalnega ozemlja države. Na podlagi tega in glede na posebno razporeditev prebivalstva na Islandiji bo Nadzorni organ določil obseg prebivalstva za Islandijo na podlagi regij NUTS IV z nizko gostoto prebivalstva (22). 31,6 % islandskega prebivalstva živi v regijah z nižjo gostoto prebivalstva od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Nacionalni obseg prebivalstva za Islandijo tako znaša 31,6 %.

Lihtenštajn nima regij z nizko gostoto prebivalstva in zato ni na tej podlagi upravičena nobena regija.

25.B.3.3.2   Izbira upravičenih regij

(22)

Merila upravičenosti držav Efte za izbiro regij morajo biti dovolj prožna, da upoštevajo široko raznolikost primerov, v katerih je lahko dodelitev državne regionalne pomoči morda upravičena, vendar pa morajo biti hkrati pregledna in ustrezno zagotavljati, da dodelitev regionalne pomoči ne bo izkrivljala trgovanja in konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato Nadzorni organ meni, da so naslednje regije lahko upravičene do izbire, ki jo opravijo zadevne države Efte za dodelitev regionalne pomoči za naložbe v skladu z odstopanjem po členu 61(3)(c) (23):

(a)

regije z nizko gostoto prebivalstva; pri teh območjih gre predvsem za geografske regije NUTS-II z gostoto prebivalstva pod 8 prebivalcev na km2 ali geografske regije NUTS-III, v primeru Norveške, ali regije NUTS IV, v primeru Islandije (24), z gostoto prebivalstva pod 12,5 prebivalca na km2  (25). Vendar je pri izbiri teh območij dopustno odstopanje z naslednjimi omejitvami:

prožnost pri izbiri območij ne sme povzročiti povečanja obsega prebivalstva,

v delih regij NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje za prožnost, mora znašati gostota prebivalstva manj kakor 12,5 prebivalca na km2,

mejiti morajo na regije NUTS-III, ki izpolnjujejo merilo nizke gostote prebivalstva;

(b)

regije, ki so mejna območja z vsaj 100 000 prebivalci in se nahajajo v regijah NUTS-II ali NUTS-III, ki imajo BDP na prebivalca nižji od povprečja EGP ali ki imajo stopnjo brezposelnosti višjo kot 115 % državnega povprečja (oba podatka izračunana na podlagi podatkov Eurostata za zadnja tri leta);

(c)

regije NUTS-III z manj kot 100 000 prebivalcev, ki imajo BDP na prebivalca nižji od povprečja EGP ali stopnjo brezposelnosti višjo kot 115 % državnega povprečja (oba podatka izračunana na podlagi podatkov Eurostata za zadnja tri leta);

(d)

otoki in druge podobno geografsko izolirane regije (26), ki imajo BDP na prebivalca nižji od povprečja EGP ali stopnjo brezposelnosti višjo kot 115 % državnega povprečja (oba podatka izračunana na podlagi podatkov Eurostata za zadnja tri leta);

(e)

otoki z manj kot 5 000 prebivalci in druge skupnosti z manj kot 5 000 prebivalci, ki so podobno geografsko izolirane;

(f)

regije NUTS-III ali njihovi deli s skupno kopensko mejo ali morsko mejo, krajšo od 30 kilometrov, z državo, ki ni članica Evropskega gospodarskega prostora ali država Efte;

(g)

v utemeljenih primerih lahko države Efte določijo tudi druge regije, ki so mejna območja z vsaj 50 000 prebivalci, ki so sredi velike strukturne spremembe ali resno nazadujejo v primerjavi z drugimi primerljivimi regijami. Naloga držav Efte, ki želijo uporabiti to možnost, bo pri tem dokazati, da je dodelitev regionalne pomoči za naložbe v zadevni regiji utemeljena, s pomočjo priznanih gospodarskih kazalcev in primerjavami s stanjem na ravni EGP.

(23)

Poleg tega, da se omogoči državam Efte večja prožnost za obravnavo zelo lokaliziranih regionalnih nesorazmerij pod nivojem NUTS-III, lahko države Efte določijo tudi druga majhna področja, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, če imajo vsaj 20 000 prebivalcev (27). Naloga držav Efte, ki želijo uporabiti to možnost, bo pri tem dokazati, da predlagana območja sorazmerno bolj potrebujejo gospodarski razvoj kot druga območja v dani regiji, s pomočjo priznanih gospodarskih kazalcev, kot so BDP na prebivalca, stopnje zaposlenosti oziroma brezposelnosti ali lokalni kazalci produktivnosti ali spretnosti. Regionalno pomoč za ta območja za MSP bo odobril Nadzorni organ, veljal pa bo tudi zadevni dodatek za MSP. Vendar pa zaradi možnega izkrivljanja konkurence zaradi ‚učinka prelitja‘ v bolj uspešne okoliške regije Nadzorni organ ne bo odobril pomoči za naložbe velikih družb na teh območjih ali pomoči za naložbe z upravičenimi odhodki, ki presegajo 25 milijonov EUR.

(24)

Združljivost s celotnim obsegom, dovoljenim za vsako državo Efte, bo določena z dejanskim številom prebivalstva zadevnih regij na podlagi zadnjih dosegljivih priznanih statističnih podatkov.

25.B.4   Regionalna pomoč za naložbe

25.B.4.1   Oblike in zgornje meje pomoči

25.B.4.1.1   Oblika pomoči

(25)

Regionalna pomoč za naložbe je pomoč, dodeljena za začetni naložbeni projekt.

(26)

Začetna naložba pomeni naložbo v materialna in nematerialna sredstva, povezano z:

ustanovitvijo novega obrata,

širitvijo obstoječega obrata,

diverzifikacijo proizvodnje obrata v nove dodatne, proizvode,

bistveno spremembo v celotnem proizvodnem procesu obstoječega obrata.

‚Materialna sredstva‘ so sredstva, povezana z zemljišči, stavbami in opremo/stroji. V primeru prevzema obrata se lahko upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretje osebe pod pogojem, da je transakcija potekala po tržnih pogojih.

‚Nematerialna sredstva‘ so sredstva, povezana s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

Nadomestna naložba, ki ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev, je tako izključena iz tega pojmovanja (28).

(27)

Pridobitev sredstev, neposredno povezana z obratom, se tudi lahko šteje kot začetna naložba, če je bil ta obrat zaprt ali bi bil zaprt, če ne bi bil kupljen, ter ga kupi neodvisni vlagatelj (29).

(28)

Regionalna pomoč za naložbe se izračuna glede na materialne ali nematerialne naložbene stroške, ki izvirajo iz začetnega naložbenega projekta, ali glede na (ocenjene) stroške dela za delovna mesta, neposredno ustvarjena z naložbenim projektom (30).

(29)

Oblika pomoči je različna. Lahko je na primer v obliki dotacije, posojila z znižano obrestno mero ali regresiranja obresti, državnih poroštev, nakupa deleža ali drugačne pridobitve kapitala pod ugodnimi pogoji, oprostitev ali znižanj pri davkih, socialnih prispevkih ali drugih obveznih prispevkih, ali dobave zemljišč, blaga ali storitev po ugodnih cenah.

(30)

Treba je zagotoviti, da ima regionalna pomoč resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki sicer ne bi bile izvedene v območjih, ki prejemajo pomoč. Zato je lahko pomoč dodeljena v okviru shem pomoči samo, če je upravičenec predložil vlogo za pomoč in je nato organ, odgovoren za upravljanje sheme, pred začetkom dela na projektu pisno potrdil (31), da projekt po natančnem preverjanju načeloma izpolnjuje pogoje upravičenosti, določene v shemi (32). Vse sheme pomoči morajo vsebovati tudi izrecno omembo obeh pogojev (33). V primeru ad hoc pomoči mora pristojni organ izdati pismo o nameri pod pogojem odobritve ukrepa s strani Nadzornega organa, da bo pomoč dodeljena pred začetkom dela na projektu. Če se delo začne, preden so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, celoten projekt ne bo upravičen do pomoči.

(31)

Kadar je pomoč izračunana na podlagi materialnih ali nematerialnih naložbenih stroškov ali na podlagi stroškov pridobitve v primeru iz odstavka 27, mora upravičenec, da se zagotovita donosnost in zdravje naložbe ter ob upoštevanju veljavnih zgornjih mej pomoči, zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 % upravičenih stroškov s svojimi lastnimi sredstvi ali z zunanjim financiranjem in v obliki, ki ni povezana s kakršno koli javno pomočjo (34).

(32)

Da se zagotovi, da naložba resnično in trajnostno prispeva k regionalnemu razvoju, mora biti pomoč pogojena z ohranjanjem dane naložbe v zadevni regiji za obdobje vsaj pet let po njenem zaključku, kar se lahko opravi s pogoji, vezanimi na pomoč, ali z načinom plačila (35). Poleg tega morajo biti, če je pomoč izračunana na podlagi stroškov dela, delovna mesta zasedena v treh letih po zaključku del. Vsako od delovnih mest, ustvarjenih z naložbo, mora ostati v zadevni regiji za obdobje petih let od datuma, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno. Za MSP lahko države Efte to petletno obdobje za ohranjanje naložbe ali ustvarjenih delovnih mest skrajšajo na najmanj tri leta.

(33)

Višina pomoči je določena kot intenzivnost glede na referenčne stroške. Vsaka intenzivnost pomoči mora biti izračunana kot bruto ekvivalent dotacije (BED) (36). Intenzivnost pomoči v bruto ekvivalentu dotacije je diskontirana vrednost pomoči, izražena kot odstotek diskontirane vrednosti upravičenih stroškov. Za pomoč, o kateri se posamično obvesti Nadzorni organ, je bruto ekvivalent dotacije izračunan ob času obvestila. Pri drugih primerih se upravičeni naložbeni stroški diskontirajo na svojo vrednost ob času dodelitve pomoči. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, bo diskontirana na svojo vrednost ob času, ko je bila dodeljena oziroma ko je bilo podano obvestilo o njej, če je primerno. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu, je referenčna mera, ki se uporablja v času odobritve. Če je pomoč dodeljena z davčnimi oprostitvami ali znižanji na bodoče dolgovane davke, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi referenčnih mer, ki veljajo ob časih, ko davčne prednosti stopijo v veljavo.

25.B.4.1.2   Zgornje meje pomoči (najvišja intenzivnost pomoči) za pomoč velikim družbam

(34)

Intenzivnost pomoči mora biti prilagojena naravi in velikosti obravnavanih regionalnih težav. To pomeni, da je že od vsega začetka dovoljena manjša intenzivnost pomoči v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za izjemo na podlagi člena 61(3)(c), kakor pa v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za izjemo na podlagi člena 61(3)(a).

(35)

Zaradi širitve EGP so se povečale nesorazmernosti v blaginji EGP, kar je narekovalo potrebo po uvedbi večje kategorizacije zadevnih regij. Nadzorni organ se je zaradi skladnosti s pristopom, ki ga je sprejela Evropska skupnost, odločil uporabiti enako metodologijo.

(36)

V drugih regijah iz člena 61(3)(c) zgornja meja regionalne pomoči ne sme preseči 15 % BED. Ta znesek se zniža na 10 BED za regije, ki imajo BDP na prebivalca višji kot 100 % povprečja BDP v EGP in nižjo stopnjo brezposelnosti, kot je povprečje v EGP, izmerjeno na ravni NUTS-III (na podlagi povprečij za zadnja tri leta, s podatki Eurostata) (37).

(37)

Vendar so regije z nizko gostoto prebivalstva (ustrezne ravni NUTS-III ali manj) in regije NUTS-III ali njihovi deli, ki imajo kopensko mejo z državo, ki ni država članica Evropskega gospodarskega prostora ali država Efte, vedno upravičene do intenzivnosti pomoči v višini 15 % BED.

25.B.4.1.3   Dodatki za mala in srednja podjetja

(38)

Kadar je pomoč dodeljena malim in srednjim podjetjem (38), se lahko zgornje meje iz oddelka 25.B.4.1.2 povišajo za 20 % BED za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 % za pomoč, dodeljeno srednjim podjetjem (39).

25.B.4.2   Upravičeni stroški

25.B.4.2.1   Pomoč, izračunana na podlagi stroškov dela

(39)

Odhodki za zemljišča, stavbe in opremo/stroje (40) so upravičeni do pomoči za začetno naložbo.

(40)

Za MSP se lahko stroški pripravljalnih študij in stroški svetovanja, povezani z naložbo, prav tako upoštevajo do intenzivnosti pomoči v višini 50 % dejanskih nastalih stroškov.

(41)

V primeru pridobitve iz odstavka (27) se lahko upoštevajo samo stroški nakupa sredstev (41) od tretje osebe (42). Transakcija mora potekati po tržnih pogojih.

(42)

Stroški, povezani s pridobitvijo sredstev z zakupom, razen zemljišča in stavb, se lahko upoštevajo samo, če je zakup v obliki finančnega zakupa in vsebuje obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe. Za zakup zemljišča in stavb se mora zakup nadaljevati vsaj pet let po pričakovanem datumu zaključka naložbenega projekta za velika podjetja in tri leta za MSP.

(43)

Razen v primeru MSP in prevzemov morajo biti pridobljena sredstva nova. V primeru prevzema je treba osnovna sredstva, pridobljena s pomočjo, ki je bila dodeljena že pred nakupom, odšteti.

(44)

Za MSP se lahko vedno upoštevajo celotni stroški naložb v nematerialna sredstva s prenosom tehnologije za pridobitev patentnih pravic, licenc, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. Za velike družbe so takšni stroški upravičeni samo do meje 50 % upravičenih naložbenih odhodkov za projekt.

(45)

V vseh primerih bodo za upravičena nematerialna sredstva veljali pogoji, ki so nujni za zagotovitev, da se sredstva ohranijo v regiji prejemnici, upravičeni do regionalne pomoči, in zatorej ne bodo prešla v korist drugih regij, zlasti tistih, ki niso upravičene do te pomoči. Upravičena nematerialna sredstva bodo morala zato izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:

uporabljati se morajo izključno v obratu, ki je prejemnik regionalne pomoči,

obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo,

kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih,

biti morajo vključena v sredstva podjetja in ostati vsaj pet let v obratu, ki je prejel regionalno pomoč (tri leta za MSP).

25.B.4.2.2   Pomoč, izračunana na podlagi stroškov dela

(46)

Kot je bilo omenjeno v razdelku 25.B.4.1.1, se lahko regionalna pomoč izračuna tudi na podlagi pričakovanih stroškov dela (43), ki so posledica ustvarjanja delovnih mest zaradi začetnega naložbenega projekta.

(47)

Ustvarjanje delovnih mest pomeni neto povečanje števila zaposlenih (44), neposredno zaposlenih v nekem obratu, v primerjavi s povprečjem predhodnih 12 mesecev. Vsako delovno mesto, izgubljeno v teh 12 mesecih, je treba zato odšteti od celotnega števila delovnih mest, ustvarjenih v istem obdobju (45).

(48)

Znesek pomoči ne sme presegati določenega odstotka stroškov dela novozaposlenega delavca, izračunanega za obdobje dveh let. Odstotek je enak intenzivnosti, ki je dovoljena za pomoč za naložbe na zadevnem območju.

25.B.4.3   Pomoč za večje naložbene projekte

(49)

Za namene teh smernic pomeni ‚večji naložbeni projekt‘‚začetno naložbo‘, kot jo opisujejo te smernice, z upravičenimi odhodki nad 50 milijonov EUR (46). Da se prepreči umetna razdelitev večjega naložbenega projekta v podprojekte, s čimer bi se bilo mogoče izogniti določbam teh smernic, se večji naložbeni projekt šteje kot enoten naložbeni projekt, kadar je začetna naložba, ki jo opravi ena ali več družb, v obdobju treh let sestavljena iz osnovnih sredstev, ki so združena na ekonomsko nedeljiv način (47).

(50)

Pri izračunu, ali upravičeni odhodki za večje naložbene projekte dosegajo različne prage iz teh smernic, se kot upravičen strošek upošteva višji znesek od naslednjih dveh: tradicionalni naložbeni stroški ali stroški dela.

(51)

V dveh zaporednih večsektorskih okvirih za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom iz let 1998 (48) in 2004 (49) je Nadzorni organ znižal najvišjo intenzivnost pomoči za večje naložbene projekte, da bi tako omejil izkrivljanje konkurence. Zaradi poenostavitve in preglednosti se je nadzorni organ odločil, da vključi določila večsektorskega okvira iz leta 2004 (Večsektorski okvir 2004) v smernice o regionalni pomoči za obdobje 2007–2013.

(52)

Za pomoč, dodeljeno ali priglašeno (50) po 31. decembru 2006, Večsektorski okvir 2004 tako ne bo več veljal, ampak ga bodo nadomestile te smernice (51).

25.B.4.3.1   Povečana preglednost in nadzor večjih naložbenih projektov

(53)

Države Efte morajo Nadzornemu organu posamično priglasiti vsako pomoč, ki bo dodeljena naložbenim projektom v okviru obstoječe sheme pomoči, če je pomoč iz vseh virov višja kot najvišji dovoljen znesek pomoči, ki jo lahko prejme naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR v skladu z lestvico in pravili iz odstavka (56) (52).

Pragovi za priglasitev v skladu s temi smernicami za različne regije z najbolj pogostimi intenzivnostmi pomoči so povzeti v spodnji razpredelnici.

(EUR)

Intenzivnost pomoči

10 %

15 %

20 %

30 %

40 %

50 %

Pragovi za priglasitev

7,5 m

11,25 m

15,0 m

22,5 m

30,0 m

37,5 m

(54)

Kadar je regionalna pomoč dodeljena na podlagi obstoječih shem pomoči za večje naložbene projekte, ki jih ni treba priglasiti, morajo države Efte v 20 delovnih dneh od dodelitve pomoči s strani pristojnega organa, Nadzornemu organu predložiti zahtevane podatke s standardnim obrazcem iz Priloge III. Nadzorni organ bo povzetek podatkov objavil na svoji spletni strani (www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid).

(55)

Države Efte morajo hraniti podrobne arhive v zvezi z dodeljevanjem pomoči za vse večje naložbene projekte. Te arhive, ki morajo vsebovati vse potrebne podatke za preverjanje, ali je bila upoštevana najvišja dovoljena intenzivnost pomoči, je treba hraniti 10 let od datuma, ko je bila pomoč dodeljena.

25.B.4.3.2   Pravila za oceno večjih naložbenih projektov

(56)

Za regionalno pomoč za naložbe, namenjeno večjim naložbenim projektom velja prilagojena zgornja meja regionalne pomoči (53) na osnovi naslednje lestvice:

Upravičeni izdatki

Prilagojena zgornja meja pomoči

Do 50 milijonov EUR

100 % regionalne zgornje meje

Za del med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR

50 % regionalne zgornje meje

Za del nad 100 milijonov EUR

34 % regionalne zgornje meje

Tako se dovoljen znesek pomoči za večji naložbeni projekt izračuna v skladu z naslednjo formulo: najvišji znesek pomoči = R × (50 + 0,50 × B + 0,34 × C), pri čemer je R neprilagojena zgornja meja regionalne pomoči, B upravičeni odhodki med 50 milijonov EUR in 100 milijonov EUR in C upravičeni odhodki nad 100 milijonov EUR. Izračun je narejen na podlagi uradnih menjalnih tečajev v veljavi na dan dodelitve pomoči ali na dan priglasitve, v primeru pomoči, ki jo je treba priglasiti posamično.

(57)

Kadar celotni znesek pomoči iz vseh virov presega 75 % največjega zneska pomoči, ki bi jo lahko prejela naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR ob uporabi standardne najvišje meje pomoči, ki velja za velika podjetja v odobreno karto regionalnih pomoči, veljavno na datum, ko je pomoč dodeljena, ter kadar

(a)

je upravičenec do pomoči pred naložbo odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) na zadevnem(-ih) trgu(-ih) ali bo odgovoren za več kot 25 % prodaje po naložbi, ali

(b)

je zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt, večja od 5 % trga, izmerjenega s podatki o očitni porabi (54) zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njene očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora,

bo Nadzorni organ odobril regionalno pomoč za naložbe samo po natančnem preverjanju po sprožitvi postopka iz člena 1(2) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ali je pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbe in ali koristi ukrepa pomoči presegajo izhajajoče izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami (55).

(58)

Zadevni proizvod je ponavadi proizvod, ki zadeva naložbeni projekt (56). Če projekt zadeva polproizvod in se pomemben del proizvodnje ne proda na trgu, je lahko zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu. Zadevni proizvodni trg zajema zadevni proizvod in njegove nadomestke, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi lastnosti, cen in nameravane uporabe proizvoda) ali proizvajalec (zaradi prožnosti proizvodnih objektov).

(59)

Breme dokazovanja, da položaji iz odstavkov (57)(a) in (b) ne veljajo, leži na državi Efte (57). Za namen uporabe točk (a) in (b) bo prodaja in očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije Prodcom (58), ponavadi v EGP, ali če ti podatki niso na voljo, na osnovi katere koli splošno sprejete druge segmentacije trga, za katero so na voljo statistični podatki.

25.B.4.4   Določbe o kumulaciji pomoči

(60)

Zgornje meje intenzivnosti pomoči iz razdelkov 25.B.4.1 in 25.B.4.3 zgoraj veljajo za celotno pomoč:

kadar je dodeljena po več regionalnih shemah hkrati ali v kombinaciji z ad hoc pomočjo,

če prihaja iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali iz virov EGP.

(61)

Kadar je pomoč, izračunana na podlagi materialnih ali nematerialnih naložbenih stroškov, združena s pomočjo, izračunano na podlagi stroškov dela, se mora upoštevati zgornja meja intenzivnosti, določena za zadevno regijo (59).

(62)

Kadar so izdatki, ki so upravičeni do regionalne pomoči, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene, bo za skupni del veljala najugodnejša zgornja meja iz določb, ki se uporabljajo.

(63)

Kadar država Efte določi, da se lahko državna pomoč po eni shemi združi s pomočjo iz druge sheme, mora za vsako shemo določiti metodo, s katero bo zagotovila združljivost z zgoraj naštetimi pogoji.

(64)

Regionalna pomoč za naložbe se ne more združiti s podporo de minimis za iste upravičene odhodke, da bi se tako izognilo najvišjim intenzivnostim pomoči, določenim v teh smernicah.

25.B.5   Pomoč za tekoče poslovanje (60)

(65)

Regionalna pomoč, namenjena zmanjšanju tekočih izdatkov podjetja (pomoč za tekoče poslovanje), je praviloma prepovedana. Izjemoma se lahko dodeli v regijah, ki so upravičene na podlagi izjeme iz člena 61(3)(a), pod pogojem, da (i) je upravičena zaradi svojega prispevka k regionalnemu razvoju in zaradi svoje narave ter (ii) da je njena višina sorazmerna oviram, ki jih želi odpraviti (61). Država Efte mora sama dokazati obstoj in pomembnost kakršnih koli ovir. Poleg tega so v regijah z nizko gostoto prebivalstva in regijah z najmanjšim številom prebivalstva lahko sprejemljive nekatere posebne oblike pomoči za tekoče poslovanje.

(66)

Pomoč za tekoče poslovanje mora biti načeloma dodeljena samo glede na predhodno določen niz upravičenih odhodkov ali stroškov (62) ter omejena na določen delež teh stroškov.

(67)

Zaradi posebne narave finančnih dejavnosti in dejavnosti znotraj skupine, kot so določene v oddelku J (kode 65, 66 in 67), in dejavnosti znotraj skupine iz oddelka K (koda 74) klasifikacije NACE, ima pomoč za tekoče poslovanje, dodeljena za te dejavnosti, le zelo omejeno verjetnost spodbujanja regionalnega razvoja, toda zelo visoko tveganje izkrivljanja konkurence, kot je navedeno v poglavju 17.B Smernic (63). Nadzorni organ zato v skladu s temi smernicami ne bo odobril nobene pomoči za tekoče poslovanje za sektor finančnih storitev ali za dejavnosti znotraj skupine, razen če je takšna pomoč dodeljena po splošnih shemah, ki so odprte za vse sektorje in so namenjene za nadomeščanje dodatnih prevoznih stroškov ali dodatnih stroškov dela. Prav tako je izključena pomoč za tekoče poslovanje, namenjena spodbujanju izvoza.

(68)

Ker naj bi preprečevala zamude in ozka grla pri regionalnem razvoju, razen kot določeno v odstavkih (69) in (70), mora biti pomoč za tekoče poslovanje vedno začasna in se s časom zmanjševati ter mora biti postopno opuščena, ko zadevne regije dosežejo resnično konvergenco z bogatejšimi območji EGP (64).

(69)

Z odstopanjem od prejšnjega odstavka se pomoč za tekoče poslovanje, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena, lahko odobri samo v regijah z najmanjšim številom prebivalcev, pod pogojem, da je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju stalnega upadanja števila prebivalstva teh regij (65). Regije z najmanjšim številom prebivalcev pomenijo ali spadajo k regijam na ravni NUTS-II za Norveško in NUTS-IV za Islandijo (66) z gostoto prebivalstva 8 prebivalcev na km2 ali manj ter obsegajo sosednja ali mejna območja, ki izpolnjujejo isto merilo glede gostote prebivalstva.

(70)

Poleg tega je lahko v regijah z nizko gostoto prebivalstva pomoč, ki se ne zmanjšuje postopoma in ni časovno omejena ter je namenjena delnemu povračilu dodatnih prevoznih stroškov, lahko odobrena pod naslednjimi pogoji:

pomoč lahko služi samo nadomestilu dodatnih prevoznih stroškov, ob upoštevanju drugih shem pomoči za prevoz. Medtem ko je znesek pomoči lahko izračunan na reprezentativni osnovi, se je treba izogibati prekomernemu nadomestilu,

pomoč se lahko dodeli samo za dodatne prevozne stroške, ki nastanejo s prevozom blaga, proizvedenega v regijah z nizko gostoto prebivalstva, znotraj državnih meja zadevne države. Ta pomoč nikakor ne sme postati izvozna pomoč. Pomoč se ne sme dodeliti za prevoz ali prenos proizvodov podjetij brez alternativne lokacije (izdelki ekstraktivne industrije, hidroelektrarne itd.),

višino pomoči mora biti možno vnaprej objektivno določiti, in sicer na podlagi koeficienta tona/kilometer, treba pa je sestaviti tudi letno poročilo, ki med drugim vključuje delovanje tega/teh koeficienta(-ov),

ocena dodatnih stroškov mora temeljiti na najbolj ekonomičnem prevozu in najkrajši poti med krajem izdelave ali predelave in trgom ob uporabi takega prevoza; upoštevati je treba tudi zunanje stroške okolja.

(71)

V vseh primerih mora biti potreba po pomoči za tekoče poslovanje in stopnja le-te redno ponovno pregledana, da se zagotovi njena dolgoročna pomembnost za zadevno regijo. Zato bo Nadzorni organ sheme za pomoč za tekoče poslovanje odobril samo za čas trajanja teh smernic.

(72)

Da se preverijo učinki shem pomoči za tekoče poslovanje na trgovino in konkurenco, se od držav Efte zahteva, da vsako leto predložijo eno samo poročilo za vsako regijo NUTS-II (67), v kateri je dodeljena pomoč za tekoče poslovanje, v katerem bo prikazan razrez celotnih odhodkov ali ocenjen izpad dohodka za vsako odobreno shemo pomoči za tekoče poslovanje v zadevni regiji ter bo prikazanih deset največjih upravičencev pomoči za tekoče poslovanje v zadevni regiji (68) z oznako sektorja(-ev) dejavnosti upravičencev in zneska pomoči, ki ga je prejel vsak.

25.B.6   Pomoč za novonastala mala podjetja

(73)

Čeprav se novonastala mala podjetja spopadajo s težavami povsod po EGP, se zdi, da gospodarski razvoj regij, ki prejemajo pomoč, ovirajo sorazmerno nizke stopnje podjetniške dejavnosti in zlasti podpovprečno nizke stopnje ustanavljanja podjetij. Zato se zdi potrebno uvesti novo obliko pomoči, ki je lahko dodeljena poleg regionalne pomoči za naložbe, da se zagotovi spodbuda za podporo ustanavljanju podjetij in zgodnjim stopnjam razvoja malih podjetij v območjih, ki prejemajo pomoč.

(74)

Da se zagotovi učinkovito ciljno naravnanost pomoči, se zdi, da je treba to pomoč razdeliti v stopnje glede na težave, s katerimi se spopada vsaka regija. Poleg tega mora biti pomoč vsaj v začetni fazi, da se izogne nesprejemljivemu tveganju izkrivljanja konkurence, vključno s tveganjem izrinjanja obstoječih podjetij, strogo omejena na majhna podjetja, v omejenem znesku in se mora s časom zmanjševati.

(75)

V skladu s tem bo Nadzorni organ odobril sheme pomoči, ki zagotavljajo pomoč do skupnega zneska 1 milijonov EUR na podjetje (69) za mala podjetja s poslovno enoto v regijah, upravičenih do odstopanja v členu 61(3)(c). Letni zneski pomoči, dodeljeni za novonastala mala podjetja, ne smejo presegati 33 % zgoraj naštetih celotnih zneskov pomoči na podjetje.

(76)

Upravičeni odhodki so pravni stroški, stroški posvetovanja in svetovanja ter upravni stroški, povezani z ustanovitvijo podjetja, kot tudi sledeči stroški, če so dejansko nastali v prvih petih letih po ustanovitvi podjetja (70):

obresti na zunanje financiranje in dividende na angažirana lastna sredstva, ki ne presegajo referenčne mere,

pristojbine za najem proizvodnih obratov/opreme,

elektrika, voda, ogrevanje, davki (razen DDV in davka na poslovne prihodke pravnih oseb) in upravni stroški,

amortizacija, pristojbine za zakup proizvodnih obratov/opreme ter stroški dela, vključno z obveznimi socialnimi prispevki so lahko vključeni, če osnovne naložbe ali ukrepi ustanavljanje delovnih mest in rekrutiranja niso dobili že drugih oblik pomoči.

(77)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 25 % upravičenih odhodkov, nastalih v prvih treh letih po ustanovitvi podjetja, in 15 % upravičenih odhodkov, nastalih v sledečih dveh letih.

(78)

Te intenzivnosti se povečajo za 5 % z gostoto prebivalstva pod 12,5 prebivalca na km2 in na majhnih otokih z manj kot 5 000 prebivalci ter v skupnostih enake velikosti, ki so podobno izolirane.

(79)

Države Efte vzpostavijo potreben sistem za zagotavljanje, da zgornje meje za znesek pomoči in povezano intenzivnostjo pomoči glede na zadevne upravičene stroške niso presežene. Zlasti pa pomoč, določena v tem poglavju, ne sme biti združena z drugimi javnimi podporami (vključno s podporo de minimis), s čimer bi se izognili določenim največjim intenzivnostim pomoči ali zneskom.

(80)

Dodeljevanje pomoči, oblikovane izrecno za novonastala mala podjetja, lahko povzroči napačne pobude za obstoječa mala podjetja, ki bi se zato zaprla in nato ponovno ustanovila, da bi prejela to vrsto pomoči. Države Efte se morajo zavedati tega tveganja in morajo oblikovati takšne sheme pomoči, da se bodo temu problemu izognile, na primer z omejevanjem vlog lastnikov nedavno zaprtih podjetij.

25.B.7   Karta regionalnih pomoči in izjava o združljivosti

(81)

Regije države Efte, ki so upravičene do regionalne pomoči za naložbe na podlagi odstopanj in zgornje meje intenzivnosti pomoči za začetne naložbe (71), odobrene za vsako regijo, skupaj tvorijo karto regionalnih pomoči države Efte. Karta regionalnih pomoči tudi določa regije, upravičene do dodeljevanja pomoči za podjetja. Sheme pomoči za tekoče poslovanje niso zajete v kartah regionalnih pomoči in so ocenjene za vsak primer posebej na osnovi priglasitve zadevne države Efte v skladu s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(82)

Sodišče Evropskih skupnosti je razsodilo, da bi morale biti ‚odločbe‘, s katerimi Evropska komisija sprejme karte regionalnih pomoči za vsako državo članico ES, sestavni del smernic o regionalni pomoči in so zavezujoče samo pod pogojem, da so jih države članice ES sprejele (72). Po mnenju Nadzornega organa enako velja tudi za odločbe Nadzornega organa.

(83)

Poleg tega se je treba zavedati, da karte regionalnih pomoči tudi določajo področje uporabe vsake skupinske izjeme, ki izvzema regionalno pomoč iz obveze priglasitve iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ne glede na to, ali je takšna pomoč dodeljena na osnovi Uredbe (ES) 70/2001 (73) ali na osnovi morebitne prihodnje uredbe o izjemi za druge oblike regionalne pomoči.

(84)

V skladu s temi smernicami bo karta regionalnih pomoči, odvisno od socialno-ekonomskega položaja države Efte, vključevala regije, ki jih bodo države Efte določile za upravičene do regionalne pomoči v skladu s členom 61(3)(c) do zgornje meje za upravičen obseg prebivalstva, določen v skladu z oddelkom 25.B.3.3.1.

(85)

Države članice so same odgovorne, da se ob upoštevanju pogojev iz teh smernic odločijo, ali želijo dodeliti regionalno pomoč za naložbe in do kakšne stopnje. Država Efte naj tako čim prej po sprejetju teh smernic Nadzornemu organu v skladu s členom 1(3) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču predloži eno samo karto regionalnih pomoči, ki pokriva njeno celotno nacionalno ozemlje.

(86)

Nadzorni organ bo preučil priglasitve v skladu s postopkom, določenim v členu 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Ob zaključku svojega pregleda bo odobrene karte regionalnih pomoči objavil v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije. Te karte bodo začele veljati 1. januarja 2007 ali na dan, ko jih bo odobril Nadzorni organ, če je to kasneje, ter bodo štele kot sestavni del teh smernic.

(87)

V priglasitvi morajo biti jasno označene regije, predlagane za upravičenost po členu 61(3)(c), in intenzivnosti pomoči, predvidene za velika podjetja ob upoštevanju prilagoditev zgornjih meja za regionalno pomoč za večje naložbene projekte.

(88)

Treba je predložiti podrobne dodatne podatke za razlago določanja regij iz člena 61(3)(c), razen regij gospodarskega razvoja, regij z nizko gostoto prebivalstva in mejnih regij, podatki pa morajo vsebovati podrobno določanje zadevnih regij, podatke o prebivalstvu, podatke o BDP in stopnji brezposelnosti v zadevni regiji ter vse druge pomembne podatke.

(89)

Da se zagotovi stalnost, ki je bistvena za dolgoročen regionalni razvoj, bo seznam regij, ki ga bodo poslale države Efte, načeloma veljal za celotno obdobje 2007–2013. Se pa v letu 2010 lahko opravi vmesni pregled (74). Vsaka država Efte, ki želi spremeniti seznam regij, upravičenih do pomoči po členu 61(3)(c) ali veljavne intenzivnosti pomoči, mora o tem obvestiti Nadzorni organ najkasneje do 1. aprila 2010. Vsaka sprememba regij v tem okviru ne sme presegati 50 % celotnega obsega, dovoljenega za državo Efte po členu 61(3)(c). Regije, ki po vmesnem pregledu niso več upravičene do regionalne pomoči, niso upravičene do nobene prehodne podpore. Poleg tega lahko države Efte Nadzornemu organu kadar koli predložijo zahtevo, naj seznamu doda nadaljnje regije, dokler ni dosežen zadevni obseg prebivalstva.

25.B.8   Začetek veljavnosti, izvajanje, preglednost in ponoven pregled

(90)

Nadzorni organ namerava uporabiti te smernice za vso regionalno pomoč, dodeljeno po 31. decembra 2006. Regionalna pomoč, dodeljena ali predvidena pred letom 2007, bo ocenjena v skladu s smernicami o državni regionalni pomoči iz leta 1999.

(91)

Ker morajo biti skladne s karto regionalnih pomoči, priglasitve shem regionalnih pomoči ali ‚ad hoc‘ pomoči, ki naj bi bile dodeljene po 31. decembra 2006, ponavadi ne morejo biti obravnavane kot popolne, dokler ni sprejeta karta regionalnih pomoči za zadevno državo Efte v skladu z ureditvami iz razdelka 25.B.7. V skladu s tem Nadzorni organ ponavadi ne bo pregledal priglasitev shem regionalnih pomoči, če naj bi veljale po 31. decembra 2006, ali ad hoc pomoči, če naj bi bila dodeljena po tem datumu, dokler ni sprejeta karta regionalnih pomoči za zadevno državo Efte (75). Enako velja za sheme pomoči za novonastala mala podjetja iz razdelka 25.B.6 teh smernic.

(92)

Nadzorni organ meni, da bo izvedba teh smernic vodila k bistvenim spremembam pravil, ki veljajo za regionalno pomoč v vseh državah Efte. Poleg tega se zdi nujen ponoven pregled trajne utemeljitve za vse sheme regionalnih pomoči ter njihove uspešnosti, vključno s shemami pomoči za naložbe in pomoči za tekoče poslovanje. Zato bo Nadzorni organ državam Efte predlagal naslednje ustrezne ukrepe v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču:

brez poseganja v člen 10(2) Uredbe (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004, ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24. septembra 2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dopolnilo EGP št. 12, str. 42 vključena v Sporazum EGP (Priloga XV, točka 1f), in v člen 11(2) Uredbe (ES) št. 2204/2002 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državne pomoči na področju zaposlovanja, ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 83/2003 z dne 20. junija 2003 (UL L 257, str. 39, 9.10.2003, Dopolnilo št. 51, str. 250) vključena v Sporazum EGP (Priloga XV, točka 1g), države Efte omejijo obdobje uporabe vseh obstoječih shem regionalne pomoči, ki bodo dodeljene 31. decembra 2006 ali pred tem datumom,

kjer okoljske sheme pomoči omogočajo regionalno pomoč za naložbe, dodeljeno za okoljske naložbe na podlagi opombe 31 poglavja 15 smernic (76), države Efte spremenijo zadevne sheme, da se zagotovi, da se pomoč lahko dodeli le po 31. decembru 2006, če je v skladu s karto regionalnih pomoči, veljavno na datum, ko je pomoč dodeljena,

države Efte po potrebi spremenijo druge obstoječe sheme pomoči, da se zagotovi, da se kakršni koli regionalni dodatki, kot so tisti, ki so dovoljeni za pomoč za usposabljanje, pomoč za raziskave in razvoj ali okoljsko pomoč, lahko dodelijo le po 31. decembru 2006 v območjih, ki so upravičena za podporo iz člena 61(3)(a)(c) v skladu s karto regionalne pomoči, ki jo je sprejel Nadzorni organ in ki velja na datum, ko je bila pomoč dodeljena.

Nadzorni organ bo pozval države Efte, naj potrdijo sprejem teh predlogov v enem mesecu.

(93)

Poleg tega Nadzorni organ meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje preglednosti regionalne pomoči. Zlasti se zdi potrebno, da se zagotovi, da imajo države Efte, gospodarski subjekti, zainteresirane strani in celo sam Nadzorni organ preprost dostop do celotnega besedila vseh veljavnih shem regionalne pomoči v državah Efte. Nadzorni organ meni, da je to mogoče enostavno doseči z vzpostavitvijo povezanih spletnih strani. Zato bo Nadzorni organ pri pregledu shem regionalne pomoči sistematično zahteval od držav Efte, da se zavežejo k objavi celotnega besedila končne sheme pomoči na spletu in da Nadzornemu organu sporočijo spletni naslov objave. Projekti, za katere bodo stroški nastali pred datumom objave sheme, ne bodo upravičeni do regionalne pomoči.

(94)

Nadzorni organ se lahko kadar koli odloči za pregled ali spremembo teh smernic, če bi bilo to potrebno zaradi razlogov, povezanih s politiko konkurence, ali zaradi upoštevanja drugih politik EGP in mednarodnih obveznosti.

PRILOGA I

Opredelitev jeklarske industrije

Jeklarsko industrijo za namene teh smernic sestavljajo spodaj navedena podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo jeklenih proizvodov:

Proizvod

Oznaka kombinirane nomenklature (77)

Grodelj

7201

Železove zlitine

7202 11 20, 7202 11 80, 7202 99 11

Železo dobljeno z direktno redukcijo železove rude in drugi gobasti izdelki iz železa

7203

Železo in nelegirano jeklo

7206

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

7207 11 11; 7207 11 14; 7207 11 16; 7207 12 10; 7207 19 11; 7207 19 14; 7207 19 16; 7207 19 31; 7207 20 11; 7207 20 15; 7207 20 17; 7207 20 32; 7207 20 51; 7207 20 55; 7207 20 57; 7207 20 71

Ploščato valjani izdelki iz železa in nelegiranega jekla

7208 10 00; 7208 25 00; 7208 26 00; 7208 27 00; 7208 36 00; 7208 37; 7208 38; 7208 39; 7208 40; 7208 51; 7208 52; 7208 53; 7208 54; 7208 90 10; 7209 15 00; 7209 16; 7209 17; 7209 18; 7209 25 00; 7209 26; 7209 27; 7209 28; 7209 90 10; 7210 11 10; 7210 12 11; 7210 12 19; 7210 20 10; 7210 30 10; 7210 41 10; 7210 49 10; 7210 50 10; 7210 61 10; 7210 69 10; 7210 70 31; 7210 70 39; 7210 90 31; 7210 90 33; 7210 90 38; 7211 13 00; 7211 14; 7211 19; 7211 23 10; 7211 23 51; 7211 29 20; 7211 90 11; 7212 10 10; 7212 10 91; 7212 20 11; 7212 30 11; 7212 40 10; 7212 40 91; 7212 50 31; 7212 50 51; 7212 60 11; 7212 60 91

Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla

7213 10 00; 7213 20 00; 7213 91; 7213 99

Palice iz železa ali nelegiranega jekla

7214 20 00; 7214 30 00; 7214 91; 7214 99; 7215 90 10

Profili, L profili in deli iz železa ali nelegiranega jekla

7216 10 00; 7216 21 00; 7216 22 00; 7216 31; 7216 32; 7216 33; 7216 40; 7216 50; 7216 99 10

Nerjavno jeklo

7218 10 00; 7218 91 11; 7218 91 19; 7218 99 11; 7218 99 20

Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla

7219 11 00; 7219 12; 7219 13; 7219 14; 7219 21; 7219 22; 7219 23 00; 7219 24 00; 7219 31 00; 7219 32; 7219 33; 7219 34; 7219 35; 7219 90 10; 7220 11 00; 7220 12 00; 7220 20 10; 7220 90 11; 7220 90 31

Žica iz nerjavnega jekla

7221 00; 7222 11; 7222 19; 7222 30 10; 7222 40 10; 7222 40 30

Ploščato valjani izdelki iz drugih legiranih jekel;

7225 11 00; 7225 19; 7225 20 20; 7225 30 00; 7225 40; 7225 50 00; 7225 91 10; 7225 92 10; 7225 99 10; 7226 11 10; 7226 19 10; 7226 19 30; 7226 20 20; 7226 91; 7226 92 10; 7226 93 20; 7226 94 20; 7226 99 20

Votle palice iz drugih legiranih jekel

7224 10 00; 7224 90 01; 7224 90 05; 7224 90 08; 7224 90 15; 7224 90 31; 7224 90 39; 7227 10 00; 7227 20 00; 7227 90; 7228 10 10; 7228 10 30; 7228 20 11; 7228 20 19; 7228 20 30; 7228 30 20; 7228 30 41; 7228 30 49; 7228 30 61; 7228 30 69; 7228 30 70; 7228 30 89; 7228 60 10; 7228 70 10; 7228 70 31; 7228 80

Piloti

7301 10 00

Tirnice in pragovi

7302 10 31; 7302 10 39; 7302 10 90; 7302 20 00; 7302 40 10; 7302 10 20

Brezšivne cevi, cevi in votli profili

7303; 7304

Varjene železne ali jeklene, cevi, katerih zunanji premer presega 406,4 mm

7305

PRILOGA II

Opredelitev industrije sintetičnih vlaken

Industrija sintetičnih vlaken je za namene teh smernic opredeljena kot:

iztiskanje/tkanje vseh določenih vrst vlaken in prej na osnovi poliestra, poliamida, akrila ali polipropilena, za katero koli končno uporabo, ali

polimerizacija (vključno s polikondenzacijo), kadar je ta vključena v iztiskanje na ravni uporabljenih strojev, ali

vsak postopek, ki spada zraven in je povezan z istočasno namestitvijo zmogljivosti iztiskanja/tkanja, ki jo opravi prihodnji upravičenec ali druga družba v skupini, ki ji pripada, ter ki je pri zadevni posebni industrijski dejavnosti običajno vključen v to zmogljivost na ravni uporabljene opreme.

PRILOGA III

Obrazec za predložitev povzetka podatkov za pomoč za večje naložbene projekte, zaprošen v odstavku 54

Image


(1)  Poglavje 25.B ustreza sporočilu Komisije – Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (UL C 54, 4.3.2006, str. 13).

(2)  Regionalna dodatna izplačila, dodeljena za take namene, zato ne štejejo kot regionalna pomoč.

(3)  Smernice Nadzornega organa so na voljo na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(4)  Odstavek 7, razdelek 25.4 različice poglavja 25 Državna regionalna pomoč iz leta 1999, je bil spremenjen s poglavjem 16 – Pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki ustreza Smernicam Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 288, 9.10.1999, str. 2).

(5)  Ustreza sporočilu Komisije – Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, UL C 70, 19.3.2002, str. 8, kakor je bilo spremenjeno v UL C 263, 1.11.2003, str. 3.

(6)  V tej zvezi glej sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi 730/79, Philip Morris [1980], Recueil 2671, odstavek 17 in v zadevi C-169/95, Španija proti Komisiji [1997], Recueil I-135, odstavek 20.

(7)  V tej zvezi glej sodbo Sodišča prve stopnje v T-380/94, AIUFFASS in AKT [1996], Recueil II-2169, odstavek 54.

(8)  Sektorja, za katera veljajo posebna pravila nad temi, ki so določena tukaj, sta trenutno: prevoz in ladjedelništvo.

(9)  Uredba (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004, ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24. septembra 2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dopolnilo EGP št. 12, str. 42) vključena v Sporazum EGP kot Priloga XV, točka 1f.

(10)  Smernice Nadzornega organa so na voljo na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(11)  Zlasti pomoč, dodeljeno velikim ali srednje velikim podjetjem med obdobjem prestrukturiranja, je treba vedno posamično priglasiti Komisiji, tudi če je dodeljena kot del odobrene sheme.

(12)  Zadeva 248/84, Nemčija proti Komisiji [1987], Recueil 4013, odstavek 19.

(13)  Kakor je opredeljeno v ‚Statističnih regijah držav Efte in držav kandidatk‘, izdaja iz leta 2001, Komisija Evropskih skupnosti in Statistični urad Evropskih skupnosti.

(14)  To temelji na predpostavki, da kazalnik BDP lahko skupaj odraža oba omenjena pojava. V tej in vseh drugih omembah BDP na prebivalca v teh smernicah se BDP meri po standardih kupne moči. BDP na prebivalca vsake regije in povprečje EGP, ki se uporabljata pri analizi, določi Statistični urad Evropskih skupnosti.

(15)  Če bi se ta položaj spremenil, bi Nadzorni organ sprejel nove smernice, ki bi upoštevale tako spremembo.

(16)  Opomba 12 zgoraj.

(17)  Prebivalstvo, ki je lahko upravičeno do regionalne pomoči v skladu z ustreznim odstopanjem iz člena 61(3)(a), bo Evropska komisija določila v dveh korakih: najprej bo določila obseg prebivalstva z uporabo preskusa 75 % BDP na prebivalca, opisanega v odstavku (15). Nato bo upoštevala regije ‚statističnega učinka‘, regije, v katerih BDP na prebivalca presega 75 % povprečja v ES-25 samo zaradi statističnega učinka širitve ES. To so regije na ravni NUTS-II, ki imajo BDP na prebivalca več kot 75 % povprečja ES-25, vendar manj kot 75 % povprečja ES-15. Evropska komisija v svojih ustreznih smernicah meni, da bi morale biti te regije še naprej upravičene do prehodnega odstopanja ES, ki ustreza členu 61(3)(a), in sicer do 31. decembra 2010.

(18)  Takšne regije je treba ločiti od regij ‚statističnega učinka‘ (glej opombo 17 zgoraj). To so regije, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % na podlagi ES-15 in ki zaradi gospodarskega razvoja ne izpolnjujejo več tega pogoja na podlagi ES-15.

(19)  Evropska komisija je določila mejo za obseg prebivalstva na 42 % trenutnega položaja v ES-25 (zaradi popravnega mehanizma, s katerim je želela zagotoviti, da nobena od držav članic ES-15 ne bi izgubila več kot 50 % obsega prebivalstva po trenutnih kartah regionalne pomoči, je meja v praksi določena na 43,1 %).

(20)  To je treba razumeti tako, da nobena regija v državah Efte ne (i) ustreza preskusu 75 % BDP na prebivalca, opisanemu v odstavku 15, in (ii) ne izpolnjuje pogojev za regijo ‚statističnega učinka‘ ali regijo ‚gospodarskega razvoja‘.

(21)  Dejanska številka je manj kakor 12,5 prebivalca na km2.

(22)  V skladu s trenutno klasifikacijo NUTS ja celotna Islandija ena regija NUTS III. Če se ta kvalifikacija spremeni z uvedbo več kot ene regije NUTS III, se bo nacionalni obseg prebivalstva ocenjeval na podlagi ravni NUTS III.

(23)  Zaradi majhnosti države je za Islandijo dovolj, da imajo določene regije ali BDP na prebivalca nižji od povprečja Efte ali stopnjo brezposelnosti, ki je višja od 115 % državnega povprečja, ter da imajo vsaj 10 000 prebivalcev.

(24)  V nadaljevanju teh smernic je v primeru Islandije regije NUTS III treba brati kot regije NUTS IV, kjer je to primerno. Če se statistična klasifikacija Islandije spremeni, kakor je opisano v opombi 22, je treba besedilo brati kot regije NUTS III, kakor je primerno.

(25)  V izogib dvojnemu štetju je treba to merilo uporabljati kot dodatno merilo po upoštevanju relativne blaginje zadevnih regij.

(26)  Na primer polotoki in gorate regije.

(27)  Ta najnižja meja je lahko znižana v primeru otokov in drugih območij podobne geografske izolacije.

(28)  Nadomestna naložba pa se lahko kvalificira kot pomoč za tekoče poslovanje pod določenimi pogoji, kot določeno v razdelku 25.B.5.

(29)  Posledično samo pridobitev delnic pravne osebe ali podjetja ne šteje kot začetna naložba.

(30)  Šteje se, da je delovno mesto povezano z izvedbo naložbenega projekta, če se nanaša na dejavnost, za katero je bila izvedena naložba, in če je ustvarjeno v treh letih po dokončani naložbi, vključno z delovnimi mesti, ki so bila ustvarjena zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ustvarjenih z naložbo.

(31)  Pri pomoči, ki jo je treba posamično priglasiti Nadzornemu odboru, ta pa jo mora potem odobriti, mora biti potrditev upravičenosti pogojena z odobritvijo pomoči s strani Nadzornega odbora.

(32)  ‚Začetek dela‘ pomeni začetek gradbenih del ali prvo trdno zavezo za naročilo opreme, vendar ne vključuje predhodnih študij izvedljivosti.

(33)  Edina izjema tem pravilom je primer odobrenih shem davčne pomoči, kjer je davčna oprostitev ali znižanje odobreno avtomatično za upravičene stroške brez vsake diskrecije s strani organov.

(34)  To na primer ne velja za subvencionirano posojilo, javno posojilo za lastni kapital ali javne udeležbe, ki ne ustrezajo vlagateljskemu načelu tržnega gospodarstva, državna poroštva, ki vsebujejo dele pomoči, kot tudi javno pomoč, dodeljeno v okviru pravila de minimis.

(35)  To pravilo ne preprečuje nadomestila obratov ali opreme, ki je zaradi hitrih tehnoloških sprememb postala v tem petletnem obdobju zastarela, če gospodarska dejavnost ostane v zadevni regiji za najkrajše obdobje.

(36)  Nadzorni organ bo prenehal s prejšnjo prakso, ko je spreminjal regionalno pomoč, o kateri so ga obvestile države Efte, v neto ekvivalent dotacije, in tako upošteval sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. junija 2000 v zadevi T-298/97, Alzetta. V tej zadevi je Sodišče prve stopnje razsodilo: ‚Po sistemu nadzora državne pomoči, vzpostavljenem s Pogodbo, Komisija pri ocenjevanju, ali je pomoč združljiva s Pogodbo, nima pooblastil za upoštevanje učinka davkov na znesek dodeljene finančne pomoči. Takšne pristojbine niso zaračunane posebej za pomoč samo, ampak so zaračunane naknadno ter se uporabljajo za zadevno pomoč na enak način kot za vsak prejet prihodek. Zato potemtakem ne morejo biti pomembne pri ocenjevanju posebnega učinka pomoči na trgovino in konkurenco ter zlasti pri ocenjevanju prednosti prejemnikov takšne pomoči v primerjavi s konkurenčnimi podjetji, ki niso prejela takšne pomoči in katerih prihodki so prav tako obdavčeni.‘ Poleg tega Nadzorni organ meni, da bo uporaba BED, ki se uporablja tudi za izračunavanje intenzivnosti drugih vrst državne pomoči, pripomogla k povečanju enostavnosti in preglednosti sistema nadzora državnih pomoči, ter upošteva povečan delež državne pomoči, ki je dodeljen v obliki davčne oprostitve.

(37)  Izjemoma je lahko dovoljena višja intenzivnost pomoči v primeru regije NUTS-III ali manjše, ki meji na regijo na podlagi člena 61(3)(a), če je to potrebno za zagotavljanje, da razlika med obema regijama ne presega 20 odstotnih točk.

(38)  Priloga I k Uredbi Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, UL L 63, 28.2.2004, str. 22, ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24. septembra 2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67, in Dopolnilo EGP št. 12, str. 42) vključena v Sporazum EGP (Priloga XV, točka 1f), ali h kateri koli drugi uredbi naslednici.

(39)  Ti dodatki ne veljajo za pomoč, dodeljeno v sektorju transporta.

(40)  V transportnem sektorju odhodki za nakup prevozne opreme (premičnin) niso upravičeni do pomoči za začetno naložbo.

(41)  Če pridobitev spremljajo druge začetne naložbe, se morajo odhodki zanje prišteti k stroškom nakupa.

(42)  V izjemnih primerih se lahko pomoč izračuna tudi s pomočjo (ocenjenih) stroškov dela za delovna mesta, ki jih pridobitev ohranja ali na novo ustvarja. Te primere je treba Nadzornemu organu priglasiti posamično.

(43)  Stroški dela so celoten znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo ter ga sestavljajo bruto plača (tj. pred obdavčitvijo) in obvezni prispevki za socialno varnost.

(44)  Ta opredelitev velja za obstoječe in novoustanovljene obrate.

(45)  Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, to je število delavcev, zaposlenih v enem letu za polni delovni čas, pri čemer sta delo s skrajšanim delovnim časom in sezonsko delo del delovnih enot na leto.

(46)  Teh 50 milijonov EUR mora biti izračunanih na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan, ko je dodeljena pomoč, ali, v primeru večjih naložbenih projektov, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(47)  Za ocenjevanje, ali je začetna naložba ekonomsko nedeljiva, bo Nadzorni organ upošteval tehnične, funkcionalne in strateške povezave ter neposredno geografsko bližino. Ekonomska nedeljivost bo ocenjena neodvisno od lastništva. To pomeni, da mora biti za ugotavljanje, ali večji naložbeni projekt pomeni enoten naložbeni projekt, ocena enaka, ne glede na to, ali projekt izvede eno podjetje, več podjetij, ki si delijo naložbene stroške, ali več podjetij, ki nosijo stroške ločenih naložb znotraj istega naložbenega projekta (na primer v primeru skupne naložbe).

(48)  Vključen v poglavje 26.A Večsektorski okvir za regionalno pomoč, namenjeno večjim naložbenim projektom, ki ustreza sporočilu Komisije – Večsektorski okvir za večje naložbene projekte (UL C 107, 7.4.1998, str. 7), zbrisano z Odločbo Nadzornega organa št. 371/04/COL z dne 15. decembra 2004.

(49)  Vključen v poglavje 26.A.

(50)  Naložbeni projekti, ki jih je treba priglasiti posamično, bodo ocenjeni v skladu s pravili, ki so veljala ob času njihove priglasitve.

(51)  Zaradi splošnega področja uporabe teh smernic se je Nadzorni organ odločil, da ni tehnično izvedljivo nadaljevati z vzpostavitvijo seznama sektorjev, v katerih prevladujejo resne strukturne težave.

(52)  Ad hoc posamična pomoč mora biti vedno priglašena Nadzornemu organu. Zaradi jasnega vpliva na pogoje trgovine in konkurence potreba po posebni utemeljitvi povezave z regionalnim razvojem še bolj velja za ad hoc posamično pomoč za večje posamične naložbene projekte.

(53)  Začetna točka za izračun prilagojene zgornje meje pomoči je vedno najvišja intenzivnost pomoči, dovoljena za pomoč za velika podjetja v skladu z razdelkom 25.B.4.1.2 zgoraj. Večjim naložbenim projektom se ne sme dodeliti dodatek za MSP.

(54)  Očitna poraba zadevnega proizvoda je proizvodnja, ki ji je prištet uvoz in odštet izvoz.

(55)  Nadzorni organ lahko čez nekaj časa pripravi dodatne smernice glede meril, ki jih bo upošteval med to oceno.

(56)  Kadar naložbeni projekt zajema proizvodnjo več različnih proizvodov, je treba upoštevati vsakega od teh proizvodov.

(57)  Če država Efte dokaže, da upravičenec do pomoči vzpostavi nov proizvodni trg, ni treba opraviti testov iz odstavka 57(a) in (b) zgoraj, pomoč pa bo odobrena po lestvici iz odstavka (56).

(58)  Uredba Sveta (ES) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1). Uredba je bila vključena v Sporazum EGP (Priloga XXI) s Sklepom Skupnega odbora št. 7/94.

(59)  Šteje se, da je pogoj izpolnjen, če seštevek pomoči za začetno naložbo, izražen v odstotku naložbe, in pomoči za ustvarjanje delovnih mest, izražen v odstotku stroškov dela, ne presega najugodnejšega zneska, ki ga dobimo pri uporabi zgornje meje, določene za regijo v skladu z merili iz razdelka 25.B.4.1, ali zgornje meje, določene za regijo v skladu z merili iz razdelka 25.B.4.3.

(60)  Kot za druge oblike regionalne pomoči tudi za dodeljevanje pomoči za tekoče poslovanje vedno veljajo posebna pravila, ki lahko veljajo v posameznih sektorjih.

(61)  Oblike pomoči za tekoče poslovanje so zlasti davčne oprostitve ali znižanje socialnih prispevkov, ki niso povezani z upravičenimi naložbenimi stroški.

(62)  Na primer nadomestne naložbe, prevozni stroški ali stroški dela.

(63)  Smernice Nadzornega organa so na voljo na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(64)  To načelo zmanjševanja se mora prav tako upoštevati ob priglasitvi novih shem pomoči za tekoče poslovanje, ki nadomestijo obstoječe sheme. Vendar pa je prožnost v zvezi z uporabo tega načela lahko dovoljena pri shemah pomoči za tekoče poslovanje, oblikovanih za obravnavo geografskih razvojnih problemov posebnih območij znotraj regij iz člena 61(3)(a).

(65)  Naloga države Efte je, da dokaže, da je predlagana pomoč potrebna in ustrezna za preprečevanje ali zmanjševanje nadaljnjega upada prebivalstva.

(66)  Če se klasifikacija NUTS v Islandiji spremeni, glej opombo 22, je treba v skladu s tem spremeniti uporabljeno raven NUTS.

(67)  Za Islandijo raven NUTS, kakor je primerno.

(68)  Kot prejet znesek pomoči.

(69)  Upravičena podjetja so majhna podjetja v smislu člena 2 Priloge 1 k Uredbi Evropske komisije (ES) št. 364/2004, ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24. septembra 2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67, in Dopolnilo EGP št. 12, str. 42) vključena v Sporazum EGP (Priloga XV, točka 1f), ali h kateri koli uredbi naslednici, ki so neodvisna v smislu člena 3 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 364/2004 in ki so bila ustanovljena pred manj kot petimi leti.

(70)  DDV in neposredni davki na dobiček/dohodek niso zajeti v upravičene odhodke.

(71)  Kakor so prilagojene v skladu z odstavkom 56 v primeru pomoči za večje naložbene projekte, ki jo je treba posamično priglasiti.

(72)  Sodba Sodišča Evropskih skupnosti z dne 18. junija 2002 v zadevi C-242/00, Nemčija proti Komisiji.

(73)  Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 364/2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22), ki je bila s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24. septembra 2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67, in Dopolnilo EGP št. 12, str. 42) vključena v Sporazum EGP (Priloga XV, točka 1f), o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, kar zadeva razširitev njenega področja uporabe z vključitvijo pomoči za raziskave in razvoj.

(74)  Določbe glede vmesnih pregledov ne bi smele preprečiti spremembe nacionalnega obsega prebivalstva za Islandijo pred letom 2010, če bi se v tej državi že prej spremenila klasifikacija NUTS, kakor je določeno v opombi 22 zgoraj.

(75)  Nadzorni organ obvešča države Efte, da namerava Evropska komisija za čim lažje breme obveze priglasitve uporabiti pooblastila, da oprosti od priglasitve v skladu s členom 88(3) Pogodbe vse pregledne sheme regionalne pomoči za naložbe, ki ustrezajo državnim kartam regionalnih pomoči, odobrenih za zadevno državo članico. Po taki ureditvi sheme ad hoc posamične pomoči in pomoči za tekoče poslovanje ne bodo izvzete iz priglasitve. Poleg tega bodo še vedno veljale zahteve o posamični priglasitvi in predložitvi podatkov za večje projekte posamične pomoči, tudi v primeru pomoči, dodeljene v okviru izvzetih shem. A dokler Evropska komisija ne sprejme uradno takšne uredbe in dokler se slednja ne vključi v Sporazum EGP, za to vrsto pomoči za naložbe veljajo splošne zahteve o priglasitvi, kakor so določene v členu 1(3) dela I in členu 2 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(76)  Smernice Nadzornega organa so na voljo na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(77)  UL L 279, 23.10.2001, str. 1.


28.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 54/21


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 226/06/COL

z dne 19. julija 2006

o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTA (1) JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1(3) dela I in člena 4(3) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa (4) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter zlasti poglavja 25.B o „državni regionalni pomoči 2007–2013“ Smernic,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

S pismom Kraljevega ministrstva za državno upravo in reforme z dne 12. junija 2006, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 12. junija 2006 (zadeva št.: 377954), so norveški organi v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču priglasili nov zemljevid območij, ki prejemajo pomoč, in stopnje pomoči v Norveški, ki bo v uporabi od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Ozadje

S pismom Nadzornega organa Norveški misiji pri Evropski uniji z dne 6. aprila 2006 (zadeva št.: 369211) so bili norveški organi obveščeni, da je Nadzorni organ sprejel nove smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 v obliki novega poglavja 25.B Smernic o državni pomoči.

Poleg tega je Nadzorni organ v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču predlagal, da norveški organi sprejmejo ustrezne ukrepe, opredeljene v poglavju 25.B.8 Smernic o državni pomoči (5).

S pismom Norveške misije pri Evropski uniji z dne 10. maja 2006, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 11. maja 2006 (zadeva št.: 373737), so norveški organi sprejeli predlagane ustrezne ukrepe.

V novem poglavju 25.B Smernic o državni pomoči je opredeljeno, da se nacionalna pomoč za naložbe lahko dodeli za pospeševanje gospodarskega razvoja nekaterih regij, ki so v neugodnem položaju. Da bi države Efte lahko dale tako pomoč, mora biti priglašen zemljevid območij, ki prejemajo pomoč, tega pa mora odobriti Nadzorni organ.

Regije z majhno gostoto prebivalstva, ki so bile že na začetku opredeljene kakor regije na ravni III NUTS (6) z manj kakor 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, bi bile lahko vključene na zemljevidu. Vendar pa obstaja možnost, da bi bila območja, ki prejemajo pomoč, opredeljena bolj prožno. Nekateri deli regij na ravni III NUTS so lahko tudi vključeni, če imajo majhno gostoto prebivalstva, če se zaradi tega na splošno prebivalstvo na območjih, ki prejema pomoč, ne poveča ter če ta območja mejijo na regije na ravni III NUTS, ki izpolnjujejo merilo preizkusa majhne gostote prebivalstva.

3.   Opis predlaganega zemljevida

3.1   Metodologija in vključitev: geografske enote

Na Norveškem regije na ravni III NUTS ustrezajo okrožjem, na ravni V NUTS pa občinam. Norveška ima 19 okrožij in 431 občin (7).

Norveška ima devet regij na ravni III NUTS z manj kakor 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Te so naslednja okrožja: Finnmark, Troms, Nordland, Nord-Trøndelag, Sogn og Fjordane, Hedmark, Oppland, Telemark in Aust-Agder.

Štiri regije, ki so povsem na ravni III NUTS, in sicer Finnmark, Troms, Nordland in Sogn og Fjordane, so predlagane kot upravičene do državne regionalne pomoči.

Le nekateri deli drugih petih okrožij z majhno gostoto prebivalstva (Nord-Trøndelag, Hedmark, Oppland, Telemark in Aust-Agder) so predlagani za vključitev na zemljevid.

Norveški organi menijo, naj zemljevid regionalne pomoči, ki temelji izključno na ravni III NUTS, ne bi odseval dejanskih razmer na Norveškem glede regionalnih vprašanj, povezanih z redko poseljenostjo, podnebnimi pogoji in neugodnim gospodarskim položajem. Norveški organi so zato predlagali, da se na podlagi pravil o prožnosti izmed petih okrožij z majhno gostoto prebivalstva izključijo nekateri deli, za katere velja, da ne potrebujejo regionalne pomoči, in vključijo „deli regij na ravni NUTS III“, ki izpolnjujejo merilo preizkusa majhne gostote prebivalstva v mejnih regijah na ravni NUTS III z večjo gostoto prebivalstva. To norveškim organom omogoča izključitev „močnih“ občin v okrožjih, ki izpolnjujejo merilo majhne gostote prebivalstva, in vključitev „šibkih“ občin v okrožjih, ki tega merila ne izpolnjujejo.

V spodnji preglednici 1 so navedena območja, ki so jih norveški organi izključili iz regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo merilo preizkusa majhne gostote prebivalstva.

Preglednica 1

Okrožje

Občine

Nord-Trøndelag

Stjørdal, Levanger

Aust-Agder

Iveland, Birkenes, Froland, Lillesand, Arendal, Grimstad

Telemark

Bamble, Siljan, Skien, Porsgrunn

Oppland

Gran, Lunner, Jevnaker, Vestre Toten, Østre Toten, Gjøvik, Lillehammer, Øyer

Hedmark

Elverum, Sør-Odal, Nord-Odal, Stange, Løten, Ringsaker, Hamar

Izključena območja imajo skupaj 445 006 prebivalcev.

V spodnji preglednici 2 so navedena območja v okrožjih z več kakor 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, ki so jih norveški organi vključili na zemljevid regionalne pomoči na podlagi pravil o prožnosti.

Preglednica 2

Okrožje

Občine

Sør-Trøndelag

Tydal, Selbu, Midtre Gauldal, Holtålen, Røros, Meldal, Rennebu, Oppdal, Osen, Roan, Åfjord, Bjugn, Rissa, Agdenes, Ørland, Frøya, Hitra, Snillfjord, Hemne

Møre og Romsdal

Aure, Smøla, Halsa, Rindal, Surnadal, Sunndal, Tingvoll, Gjemnes, Averøy, Eide, Aukra, Sandøy, Midsund, Nesset, Rauma, Vestnes, Haram, Stordal, Stranda, Norddal, Ørsta, Volda, Herøy, Sande, Vanylven, Kristiansund, Frei

Hordaland

Masfjorden, Fedje, Modalen, Vaksdal, Austevoll, Samnanger, Kvam, Voss, Granvin, Ulvik, Eidfjord, Ullensvang, Odda, Jondal, Kvinnherad, Tysnes, Fitjar, Etne

Rogaland

Vindafjord, Utsira, Kvitsøy, Finnøy, Sauda, Suldal, Hjelmeland, Lund, Sokndal

Vest-Agder

Sirdal, Kvinesdal, Hægebostad, Audnedal, Åseral, Marnardal, Flekkefjord, Farsund

Buskerud

Nore og Uvdal, Rollag, Flesberg, Krødsherad, Sigdal, Hol, Ål, Hemsedal, Gol, Nes, Flå

Østfold

Rømskog, Marker, Aremark

Vključena območja imajo skupaj 374 739 prebivalcev in povprečno gostoto prebivalstva 5,8 prebivalca na kvadratni meter.

V spodnji preglednici 3 je prikazano prebivalstvo in gostota prebivalstva v vseh regijah na ravni NUTS III/delih regij na ravni NUTS III, ki so predlagani kot upravičeni do regionalne pomoči.

Preglednica 3:

Regije na ravni NUTS III/deli regij na ravni NUTS III

Prebivalstvo 2005

Gostota prebivalstva (/Km2)

Østfold (8)

5 331

6,0

Hedmark (9)

71 875

3,2

Oppland (9)

70 611

3,3

Buskerud (8)

32 291

3,1

Telemark (9)

65 680

4,7

Aust-Agder (9)

25 826

3,8

Vest-Agder (8)

31 942

6,0

Rogaland (8)

29 510

6,2

Hordaland (8)

73 630

5,9

Sogn og Fjordane (10)

107 032

5,7

Møre og Romsdal (8)

132 586

9,9

Sør-Trøndelag (8)

68 480

4,1

Nord-Trøndelag (9)

90 881

4,4

Nordland (10)

236 825

6,2

Troms (10)

152 741

5,9

Finnmark (10)

73 074

1,5

Skupaj

1 268 515

4,5

Skupno 286 občin je bilo predlaganih kot upravičenih za državno regionalno pomoč; to pomeni 268 515 prebivalcev na dan 1. januarja 2005 in ustreza 27,5 % prebivalstva Norveške.

3.2   Zgornje meje pomoči

Norveški organi predlagajo, da bi morala imeti vsa območja, ki so vključena na zemljevidu, možnost izkoristiti najvišje intenzivnosti pomoči.

V spodnji preglednici 4 so navedene priglašene intenzivnosti pomoči.

Preglednica 4

Geografsko območje

Splošna zgornja meja pomoči

(GGE) (11)

Dodatek za srednje velika podjetja (12)

(GGE)

Dodatek za mala podjetja

(GGE) (13)

Vsa upravičena območja

15 %

10 %

20 %

II.   OCENA

1.   Priglasitvene formalnosti

V poglavju 25.B.7 Smernic o državni pomoči (14) je opredeljeno, da „regije države Efte, ki so upravičene do regionalne pomoči za naložbe na podlagi odstopanj in zgornje meje intenzivnosti pomoči za začetne naložbe, odobrene za vsako regijo, skupaj tvorijo zemljevid regionalne pomoči države Efte.“

Oblikovanje zemljevida ne pomeni neposredne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Vendar daje potrditev zemljevida skupaj s smernicami o regionalni pomoči okvir za dajanje pomoči v okviru shem regionalne pomoči.

S sprejetjem ustreznih ukrepov je norveška vlada tudi sprejela, da mora v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču priglasiti enoten zemljevid regionalne pomoči (15). Priglasitev z dne 12. junija 2006 (št. zadeve: 377954) pomeni popolno priglasitev. Norveški organi so izpolnili svoje obveznosti s sprejetjem ustreznih ukrepov in v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Posledično bo Nadzorni organ skladno z odstavkom (86) poglavja 25B.7 ocenil priglasitev v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Priglasitev prouči Nadzorni organ v skladu z merili, opredeljenimi v poglavju 25.B.3–4 Smernic o državni pomoč.

2.   Uporaba ustreznih pravil o državni pomoči

2.1   Metodologija in vključitev

V skladu s poglavjem 25.B.3.3.2 Smernic o državni pomoči so norveški organi predlagali metodo, ki temelji na dveh geografskih enotah, po kateri bi opredelili regije, ki so upravičene do izvzetja po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP.

Norveški organi so priglasili okrožja Finnmark, Troms, Nordland in Sogn og Fjordane na podlagi odstavka (22) poglavja 25.B.3.3.2 Smernic o državni pomoči, v katerem je navedeno:

„Nadzorni organ meni, da so naslednje regije lahko upravičene do izbire, ki jo opravijo zadevne države Efte za dodelitev regionalne pomoči za naložbe v skladu z odstopanjem po členu 61(3)(c):

(a)

regije z majhno gostoto prebivalstva; pri teh območjih gre predvsem za geografske regije na ravni NUTS II z gostoto prebivalstva manj kakor 8 prebivalcev na kvadratni kilometer ali geografske regije na ravni NUTS III, kar velja za Norveško, (…) z gostoto prebivalstva manj kakor 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer“.

V Finnmarku je gostota prebivalstva 1,5 prebivalca na km2 (skupno število prebivalcev 73 074). V Tromsu je gostota prebivalstva 5,9 prebivalca na km2 (skupno število prebivalcev 152 741). V Nordlandu je gostota prebivalstva 6,2 prebivalca na km2 (skupno število prebivalcev 236 825). V Sogn og Fjordanu je gostota prebivalstva 5,7 prebivalca na km2 (skupno število prebivalcev 107 032).

Nadzorni organ zato ugotavlja, da ta del predloga izpolnjuje merila iz poglavja 25.B.3.3.2.

Nadaljevanje odstavka (22)(a) poglavja 25.B.3.3.2 Smernic o državni pomoči:

„Vendar je pri izbiri teh območij dopustno odstopanje z naslednjimi omejitvami:

prožnost pri izbiri območij ne sme pomeniti večjega zajetja prebivalstva,

v delih regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje glede na pravila o prožnosti, mora biti gostota prebivalstva manjša od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer,

mejiti morajo na regije na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo merilo preizkusa majhne gostote prebivalstva.“.

Smernice o državni pomoči izrecno omogočajo uporabo pravil o prožnosti pri izbiri območij, upravičenih do regionalne pomoči, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji:

(i)

Prožnost pri izbiri območij ne sme pomeniti večjega zajetja prebivalstva.

Nadzorni organ meni, da je ta pogoj izpolnjen, saj imajo območja, ki so izključena iz zemljevida regij z majhno gostoto prebivalstva in so bila že na začetku opredeljena kot taka, 445 006 prebivalcev (glej zgornjo preglednico 1). Območja, ki so bila vključena na zemljevidu na podlagi pravil o prožnosti, imajo 374 739 prebivalcev, kakor je navedeno v besedilu pod zgornjo preglednico 2.

(ii)

V delih regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje glede na pravila o prožnosti, mora biti gostota prebivalstva manjša od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

Deli regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje v zvezi z gostoto prebivalstva glede na pravila o prožnosti, so (16): Østfold (6,0 prebivalca/km2), Buskerud (3,1 prebivalca/km2), Vest-Agder (6,0 prebivalcev/km2), Rogaland (6,2 prebivalca/km2), Hordaland (5,9 prebivalca/km2), Møre og Romsdal (9,9 prebivalca/km2) in Sør-Trøndelag (4,1 prebivalca/km2).

Nadzorni organ ugotavlja, da je izpolnjen pogoj, da morajo biti v delih regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje glede na pravila o prožnosti, gostota prebivalstva manjša od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

(iii)

Mejiti morajo na regije na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo merilo majhne gostote prebivalstva.

Deli regij na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo pogoje glede na pravila o prožnosti (Østfold, Buskerud, Vest-Agder, Rogaland, Hordaland, Møre og Romsdal, Sør-Trøndelag), mejijo z regijami na ravni NUTS III, ki izpolnjujejo merilo preizkusa majhne gostote prebivalstva (Hedmark, Oppland, Telemark, Aust-Agder, Sogn og Fjordane, Nord-Trøndelag, Nordland, Troms in Finnmark), kakor je prikazano na zemljevidu območij, predlaganih za regionalno pomoč, priloženem k Prilogi 1 k tej odločbi (17).

Zato nadzorni organ ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen.

Nenazadnje skupno zajetje prebivalstva 27,5 %, ki so ga norveški organi predlagali kot upravičeno, ne presega zgornje meje prebivalstva iz poglavja 25.B.3.3.1, ki je 29,08 (18). V Prilogi 2 k tej odločbi so navedene vse občine, ki so jih norveški organi predlagali kot upravičene do državne regionalne pomoči.

2.2   Zgornje meje pomoči

Norveški organi so za splošne najvišje zgornje meje za vsa območja, vključena na zemljevidu regionalne pomoči, predlagali 15 % bruto ekvivalenta dotacije (BED) za velika podjetja z dodatkom 10 % za srednje velika podjetja in 20 % za mala podjetja.

Tak pristop je skladen s pogoji iz poglavja 25.B.4.1.2 Smernic o državni pomoči (19), v katerih je določeno: „Regije z nizko gostoto prebivalstva (ki ustrezajo ravni NUTS III ali manjše) in regije na ravni NUTS III ali njihovi deli, ki imajo kopensko mejo z državo, ki ni članica Evropskega gospodarskega prostora ali država Efte, so vedno upravičene do pomoči intenzivnosti 15 % BED“.

Smernice o državni pomoči (20) nadalje določajo, da „kadar je pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem, se lahko zgornje meje iz oddelka 25.B.4.1.2 (glej zgornji odstavek (37)) povišajo za 20 % BED za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 % BED za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem.“

Zato Nadzorni organ sklepa, da so največje intenzivnosti regionalne pomoči za naložbe, kakor so predlagali norveški organi, v skladu s Smernicami o državni pomoči.

3.   Področje uporabe odločbe in kumulacija pomoči

Zemljevid območij, ki prejemajo pomoč, se načeloma uporablja od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Vendar je to lahko, kakor je določeno v poglavju 25.B.7 Smernic o državni pomoči (21), predmet vmesnega pregleda v letu 2010.

Odločba ne omejuje pristojnosti Nadzornega organa, da v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču pregleda zemljevid pred iztekom zgoraj navedenega obdobja.

Norveške organe je treba opozoriti, da pri uporabi shem regionalne pomoči v ladjedelništvu zgornja meja pomoči 12,5 % za regije iz „člena 61(3)(c)“ ne sme biti presežena glede na poglavje 24.B.3.3.6 Smernic o državni pomoči (22) v povezavi s poglavjem 24.B Smernic o državni pomoči.

Predlagane zgornje meje pomoči so kumulativne, kar pomeni, da se nanašajo na zgornjo mejo regionalne pomoči za naložbe iz vseh javnih virov, dodeljene določenemu naložbenemu projektu.

Nadalje regionalna pomoč za naložbe se ne more kumulirati s podporo de minimis za iste upravičene odhodke, da bi se tako izognili najvišjim intenzivnostim pomoči, določenim v Smernicah državne pomoči.

Vsaka shema regionalne pomoči, ki ni skupinsko izvzeta in začne veljati po 31. decembru 2006, se priglasi Nadzornemu organu v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Poleg tega se norveške organe opomni, da je treba v skladu s poglavjem 25.B.8 Smernic o državni pomoči vsako shemo regionalne pomoči, ki vključuje pomoč za naložbe, dodeljeno po 31. decembru 2006, in ni skupinsko izvzeta, po potrebi ustrezno spremeniti in priglasiti Nadzornemu organu v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

4.   Sklepne ugotovitve

Priglašeni zemljevid območij, ki prejemajo pomoč, odseva zahteve, opredeljene v Smernicah o državni pomoči, in zato Nadzorni organ lahko potrdi zemljevid regij, upravičenih do pomoči po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ je sklenil odobriti predlog zemljevida območij, ki prejemajo pomoč, in najvišjih intenzivnosti pomoči na Norveškem, kakor je bilo Nadzornemu organu priglašeno s pismom z dne 12. junija 2006. Priloga 1 k tej odločbi, ki prikazuje zemljevid regionalne pomoči na Norveškem od leta 2007 do 2013, je sestavni del poglavja 25.B Smernic o državni pomoči. V Prilogi 2 k tej odločbi so navedene vse občine, upravičene do regionalne pomoči.

Člen 2

Ne glede na člen 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču je treba zemljevid območij, upravičenih do regionalne pomoči za naložbe, uporabljati od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 4

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 19. julija 2006

Za Nadzorni organ EFTA

Bjørn T. GRYDELAND

Predsednik

Kristján Andri STEFÁNSSON

Član kolegija


(1)  V nadaljevanju Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA dne 19. januarja 1994, objavljene v UL 1994 L 231, Dodatek EGP št. 32, 3.9.1994. Smernice so bile nazadnje spremenjene 9. aprila 2006. V nadaljnjem besedilu so imenovane Smernice o državni pomoči. Smernice o državni pomoči so dosegljive na strani: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(5)  Odstavek (92).

(6)  Kakor je opredeljeno v „Statističnih regijah v državah Efte in državah kandidatkah“, izdaji Komisije Evropskih skupnosti in Statističnega urada Evropskih skupnosti iz leta 2001.

(7)  Podatki o prebivalstvu ustrezajo stanju na dan 1. januarja 2005.

(8)  deli regij na ravni NUTS III, ki so predlagani kot upravičeni na podlagi pravil o prožnosti (glej zgornjo preglednico 2)

(9)  

(°)

okrožja z majhno gostoto prebivalstva, ki niso v celoti priglašena; vrednosti veljajo za priglašene dele

(10)  

(')

okrožja z majhno gostoto prebivalstva, ki so v celoti priglašena

(11)  bruto ekvivalent nepovratne pomoči

(12)  Priloga I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, UL L 63, 28.2.2004, str.22 , vključena v Sporazumu EGP prek Priloge XV točke 1f) s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24.9.2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dodatka EGP št. 12, str. 42), ali katere koli naslednje uredbe.

(13)  Glej opombo 7.

(14)  Odstavek (81).

(15)  Odstavek (85).

(16)  Glej zgornjo preglednico 3.

(17)  Čeprav občine Aremark, Rømskog in Marker (v regiji Østfold, ki je na ravni NUTS III) ne mejijo popolnoma s preostalimi na zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, pa so bile vključene, saj je oddaljenost teh občin od regije Hedmark, ki je na ravni NUTS III, manjša od 10 kilometrov, gostota prebivalstva v teh občinah pa je zelo majhna (povprečna gostota je 6 prebivalcev/km). V teh občinah je skupaj 5 331 prebivalcev.

(18)  Odstavek (21).

(19)  Odstavek (37).

(20)  Odstavek (38).

(21)  Odstavek (89).

(22)  Odstavek (26(c)).


PRILOGA I

Zemljevid regionalne pomoči na Norveškem 2007–2013

27,5-odstotno zajetje prebivalstva

Image


PRILOGA II

Seznam občin, ki so jih norveški organi predlagali kot upravičene do državne regionalne pomoči

V spodnji preglednici so navedene vse občine, ki so jih norveški organi predlagali kot upravičene do državne regionalne pomoči.

Okrožje

Občine

Finnmark

Sør-Varanger, Båtsfjord, Unjárga-Nesseby, Deatnu-Tana, Berlevåg, Gamvik, Lebesby, Kárásjohka-Karasjok, Porsanger, Nordkapp, Måsøy, Kvalsund, Hasvik, Loppa, Alta, Guovdageaidnu-Kautokeino, Hammerfest, Vadsø, Vardø

Troms

Kvænangen, Nordreisa, Skjervøy, Gáivuotna-Kåfjord, Storfjord, Lyngen, Karlsøy, Balsfjord, Lenvik, Berg, Torsken, Tranøy, Dyrøy, Sørreisa, Målselv, Salangen, Bardu, Lavangen, Gratangen, Ibestad, Bjarkøy, Skånland, Kvæfjord, Tromsø, Harstad

Nordland

Moskenes, Andøy, Sortland, Øksnes, Bø, Hadsel, Vågan, Vestvågøy, Flakstad, Værøy, Røst, Ballangen, Evenes, Tjeldsund, Lødingen, Tysfjord, Hamarøy, Steigen, Sørfold, Fauske, Saltdal, Beiarn, Gildeskål, Meløy, Rødøy, Træna, Lurøy, Rana, Hemnes, Nesna, Dønna, Hattfjelldal, Grane, Vesfn, Leirfjord, Alstahaug, Herøy, Vevelstad, Vega, Brønnøy, Sømna, Bindal, Narvik, Bodø

Nord-Trøndelag

Leka, Nærøy, Vikna, Flatanger, Fosnes, Overhalla, Høylandet, Grong, Namsskogan, Røyrvik, Lierne, Snåsa, Inderøy, Namdalseid, Verran, Mosvik, Verdal, Leksvik, Frosta, Meråker, Namsos, Steinkjer

Sør-Trøndelag

Tydal, Selbu, Midtre Gauldal, Holtålen, Røros, Meldal, Rennebu, Oppdal, Osen, Roan, Åfjord, Bjugn, Rissa, Agdenes, Ørland, Frøya, Hitra, Snillfjord, Hemne

Møre og Romsdal

Aure, Smøla, Halsa, Rindal, Surnadal, Sunndal, Tingvoll, Gjemnes, Averøy, Eide, Aukra, Sandøy, Midsund, Nesset, Rauma, Vestnes, Haram, Stordal, Stranda, Norddal, Ørsta, Volda, Herøy, Sande, Vanylven, Kristiansund, Frei

Sogn og Fjordane

Flora, Gulen, Solund, Hyllestad, Høyanger, Vik, Balestrand, Leikanger, Sogndal, Aurland, Lærdal, Årdal, Luster, Askvoll, Fjaler, Gaular, Jølster, Førde, Naustdal, Bremanger, Vågsøy, Selje, Eid, Hornindal, Gloppen, Stryn

Hordaland

Masfjorden, Fedje, Modalen, Vaksdal, Austevoll, Samnanger, Kvam, Voss, Granvin, Ulvik, Eidfjord, Ullensvang, Odda, Jondal, Kvinnherad, Tysnes, Fitjar, Etne

Rogaland

Vindafjord, Utsira, Kvitsøy, Finnøy, Sauda, Suldal, Hjemeland, Lund, Sokndal

Vest-Agder

Sirdal, Kvinesdal, Hægebostad, Audnedal, Åseral, Marnadal, Flekkefjord, Farsund

Aust-Agder

Risør, Gjerstad, Vegårshei, Tvedestrand, Åmli, Evje og Hornnes, Bygland, Valle, Bykle

Telemark

Notodden, Kragerø, Drangedal, Nome, Bø, Sauherad, Tinn, Hjartdal, Seljord, Kviteseid, Nissedal, Fyresdal, Tokke, Vinje

Buskerud

Nore og Uvdal, Rollag, Flesberg, Krødsherad, Sigdal, Hol, Ål, Hemsedal, Gol, Nes, Flå

Oppland

Dovre, Lesja, Sjåk, Lom, Vågå, Nord-Fron, Sel, Sør-Fron, Ringebu, Gausdal, Søndre Land, Nordre Land, Sør-Aurdal, Etnedal, Nord-Aurdal, Vestre Slidre, Øystre Slidre, Vang

Hedmark

Kongsvinger, Eidskog, Grue, Åsnes, Våler, Trysil, Åmot, Stor-Elvdal, Rendalen, Engerdal, Tolga, Tynset, Alvdal, Folldal, Os

Østfold

Rømskog, Marker, Aremark


28.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 54/28


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 378/06/COL

z dne 6. decembra 2006

o karti območij, ki so upravičena do pomoči, in stopnjah pomoči (Islandija)

NADZORNI ORGAN EFTA (1) JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1(3) dela I in člena 4(3) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa (4) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in zlasti poglavja 25.B o „Državni regionalni pomoči 2007–2013“ Smernic,

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Z dopisom predstavništva Islandije pri Evropski uniji z dne 10. julija 2006, s katerim je bil posredovan dopis ministrstva za finance z dne 7. julija 2006, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 11. julija 2006 (dok. št.: 380966), so islandski organi v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču priglasili novo karto območij, ki so upravičena do pomoči, in stopnje pomoči na Islandiji, ki bodo veljali od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Priglasitev je temeljila na novi klasifikaciji NUTS Islandije na dve regiji na ravni NUTS III in je bila predložena s pridržkom, da Eurostat odobri predlog islandske vlade za sprejetje take nove klasifikacije.

Z dopisom z dne 13. julija 2006 (dok. št.: 381227) je Nadzorni organ obvestil islandske organe, da se ne more opredeliti glede predlagane karte brez potrditve, da je Eurostat uradno odobril predlog o klasifikaciji Islandije na dve regiji na ravni NUTS III.

Z dopisom predstavništva Islandije pri Evropski uniji z dne 20. oktobra 2006, s katerim je bil posredovan dopis ministrstva za finance z dne 20. oktobra 2006, ki ju je Nadzorni organ prejel in evidentiral 25. oktobra 2006 (dok. št.: 395420), so islandski organi priglasili Nadzornemu organu spremembo karte regionalnih pomoči za Islandijo, ki je bila priglašena za obdobje 2007–2013.

Z dopisom z dne 25. oktobra 2006 (dok. št.: 396970) je Nadzorni organ od islandskih organov zahteval predložitev nekaterih dodatnih informacij.

Z dopisom ministrstva za finance z dne 16. novembra 2006 (dok. št.: 398727) so bile Nadzornemu organu predložene dopolnilne informacije.

2.   Ozadje

Z dopisom Nadzornega organa predstavništvu Islandije pri Evropski uniji z dne 6. aprila 2006 (dok. št.: 369212) so bili islandski organi obveščeni, da je Nadzorni organ sprejel nove smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 v obliki novega poglavja 25.B Smernic o državni pomoči.

Poleg tega je Nadzorni organ v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču predlagal, da islandski organi sprejmejo ustrezne ukrepe, opredeljene v poglavju 25.B.8 Smernic o državni pomoči (5).

Z dopisom predstavništva Islandije pri Evropski uniji z dne 11. aprila 2006, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 12. aprila 2006 (dok. št.: 369986), so islandski organi sprejeli predlagane ustrezne ukrepe.

V novem poglavju 25.B Smernic o državni pomoči je opredeljeno, da se nacionalna pomoč za naložbe lahko dodeli za pospeševanje gospodarskega razvoja nekaterih regij, ki so v neugodnem položaju. Da bi države Efte lahko dodelile tako pomoč, mora biti priglašena karta območij, ki so upravičena do pomoči, to pa mora odobriti Nadzorni organ.

V novem poglavju 25.B Smernic o državni pomoči je določeno, da so regije z nizko gostoto prebivalstva, ki so bile že na začetku opredeljene kakor regije na ravni NUTS III (6) z manj kakor 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, lahko vključene v karti. Vendar je celotna Islandija v skladu s trenutnim sistemom klasifikacije NUTS opredeljena kot regija na ravni NUTS III (in tudi kot regija na ravni NUTS I ter NUTS II). Gostota prebivalstva Islandije je manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer (7). Glede na posebni demografski vzorec Islandije se je Nadzorni organ odločil določiti pokritost prebivalstva na osnovi regij na ravni NUTS IV z nizko gostoto prebivalstva. 31,6 % islandskega prebivalstva živi v takih regijah, v katerih je gostota prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer. Nacionalna pokritost prebivalstva je torej 31,6 %.

Vendar je Nadzorni organ glede na prihodnjo reformo klasifikacije NUTS Islandije v novem poglavju 25.B Smernic o državni pomoči (8) izrecno predvidel, da se karta območij, ki so upravičena do pomoči, lahko opredeli na osnovi regij na ravni NUTS III, če bi bila v Islandiji uvedena več kakor ena regija na ravni NUTS III.

Z dopisom islandskih organov z dne 25. oktobra 2006 je bil Nadzorni organ obveščen, da je Eurostat odobril novo klasifikacijo NUTS Islandije na osnovi dveh regij NUTS III, ki začne veljati s 1. januarjem 2008.

3.   Opis predlaganih kart

Islandski organi so priglasili dve karti območij, ki so upravičena do pomoči, na osnovi dveh zaporednih klasifikacij NUTS: ena temelji na sedanji klasifikaciji NUTS za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, druga pa na novi klasifikaciji NUTS za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013.

3.1.   Predlagana karta za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007

3.1.1.   Metodologija in pokritost

Na Islandiji ima 6 regij na ravni NUTS IV manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer: Austurland, Norðurland eystra, Norðurland vestra, Suðurland, Vestfirðir in Vesturland. Za vse navedene regije na ravni NUTS IV se predlaga, da so upravičene do državne regionalne pomoči.

Vključena območja imajo skupaj 96 010 prebivalcev in povprečno gostoto prebivalstva 0,95 prebivalca na kvadratni kilometer (9). Prebivalstvo, ki živi na teh območjih, šteje 31,4 % celotnega prebivalstva Islandije.

Predlagana karta območij, ki so upravičena do pomoči, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 obsega zgoraj omenjenih šest regij na ravni NUTS IV, kakor je prikazano na karti v Prilogi 1 k tej odločbi.

Pregled občin, ki jih zajema karta regionalnih pomoči, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 je v Prilogi 2 k tej odločbi.

3.1.2.   Zgornje meje pomoči

Islandski organi predlagajo, da bi morala imeti vsa območja, ki so vključena v karti, možnost izkoristiti najvišje intenzivnosti pomoči, kakor je predvideno v smernicah Nadzornega organa o regionalni pomoči.

V spodnji razpredelnici 1 so navedene priglašene intenzivnosti pomoči.

Razpredelnica 1

Geografsko območje

Splošna zgornja meja pomoči

(BED) (10)

Dodatek za srednje velika podjetja (11)

(BED)

Dodatek za mala podjetja (11)

(BED)

Vsa upravičena območja

15 %

10 %

20 %

3.2.   Predlagana karta za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013

3.2.1.   Metodologija in pokritost

Z dopisom z dne 9. junija 2006 so islandski organi uradno zaprosili Eurostat, da sprejme novo klasifikacijo NUTS Islandije na dve regiji na ravni NUTS III. Navedeni dve regiji na ravni NUTS III sta regija glavnega mesta („Höfuðborgarsvæði“) na eni strani ter Islandija zunaj regije glavnega mesta („Landsbyggð“) na drugi strani. Regija na ravni NUTS III „Islandija zunaj regije glavnega mesta“ ustreza severozahodnemu, severovzhodnemu in južnemu volilnemu okrožju.

Z dopisom z dne 27. septembra 2006 je generalni direktor Eurostata obvestil islandske organe, da nova delitev Islandije na dve regiji na ravni NUTS III začne veljati s 1. januarjem 2008.

Vključena območja imajo skupaj 113 485 prebivalcev in povprečno gostoto prebivalstva 1,2 prebivalca na kvadratni kilometer (12). Prebivalstvo, ki živi na teh območjih, šteje 37,5 % celotnega prebivalstva Islandije.

Predlagano karto območij, ki so upravičena do pomoči, za obdobje 2008–2013 sestavljajo tri podeželska volilna okrožja, kakor je prikazano na karti v Prilogi 3 k tej odločbi.

Pregled občin, ki jih zajema karta regionalnih pomoči, za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 je v Prilogi 4 k tej odločbi.

3.2.2.   Zgornje meje pomoči

Islandski organi predlagajo, da bi morala imeti vsa območja, ki so vključena v karti, možnost izkoristiti najvišje intenzivnosti pomoči.

V spodnji razpredelnici 2 so navedene priglašene intenzivnosti pomoči.

Razpredelnica 2

Geografsko območje

Splošna zgornja meja pomoči

(BED) (13)

Dodatek za srednje velika podjetja (14)

(BED)

Dodatek za mala podjetja (14)

(BED)

Vsa upravičena območja

15 %

10 %

20 %

II.   PRESOJA

1.   Priglasitvene formalnosti

V poglavju 25.B.7 Smernic o državni pomoči (15) je opredeljeno, da: „regije države Efte, ki so upravičene do regionalne pomoči za naložbe na podlagi odstopanj in zgornje meje intenzivnosti pomoči za začetne naložbe, odobrene za vsako regijo, skupaj tvorijo karto regionalnih pomoči države Efte“.

Oblikovanje karte ne pomeni neposredne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Vendar daje potrditev karte skupaj s smernicami o regionalni pomoči okvir za dajanje pomoči v okviru shem regionalne pomoči.

S sprejetjem ustreznih ukrepov je islandska vlada tudi sprejela, da mora v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču priglasiti enotno karto regionalnih pomoči (16). Priglasitev z dne 7. julija 2006 (dok. št.: 380966), kakor je bila spremenjena z dopisom z dne 25. oktobra 2006 (dok. št.: 395420) in dopolnjena z dopisom z dne 16. novembra 2006, pomeni popolno priglasitev. Islandski organi so s tem izpolnili svoje obveznosti na podlagi sprejetja ustreznih ukrepov in člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Zato bo Nadzorni organ skladno z odstavkom 86 poglavja 25.B.7 ocenil priglasitev na podlagi postopka iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Nadzorni organ prouči priglasitev v skladu z merili, opredeljenimi v poglavju 25.B.3–4 Smernic o državni pomoči.

2.   Uporaba ustreznih pravil o državni pomoči

2.1.   Karta regionalnih pomoči za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007

2.1.1.   Metodologija in pokritost

V skladu s poglavjem 25.B.3.3.2 Smernic o državni pomoči so islandski organi predlagali metodo, ki temelji na geografskih regijah na ravni NUTS IV z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

Nadzorni organ ugotavlja, da ima predlagano območje, ki je upravičeno do pomoči, skupaj 96 010 prebivalcev in gostoto prebivalstva 0,95 prebivalca na kvadratni kilometer. Predlagana karta območij, ki so upravičena do pomoči, zajema 31,4 % celotnega prebivalstva Islandije. Skupna pokritost prebivalstva v višini 31,4 %, ki so jo islandski organi predlagali kot upravičeno, ne presega zgornje meje prebivalstva iz poglavja 25.B.3.3.1, ki je 31,6 % (17).

Nadzorni organ ugotavlja, da ta del predloga izpolnjuje ustrezna merila poglavja 25.B Smernic o državni pomoči.

2.1.2.   Zgornje meje pomoči

Islandski organi so za splošne najvišje zgornje meje za vsa območja, vključena v karti regionalnih pomoči, predlagali 15 % bruto ekvivalenta dotacije (BED) za velika podjetja, z dodatkom 10 % za srednje velika podjetja in 20 % za mala podjetja.

Tak pristop je skladen s pogoji iz poglavja 25.B.4.1.2 Smernic o državni pomoči (18), v katerih je določeno: „Regije z nizko gostoto prebivalstva (ki ustrezajo ravni NUTS III ali manjše) in regije na ravni NUTS III ali njihovi deli, ki imajo kopensko mejo z državo, ki ni članica Evropskega gospodarskega prostora ali država Efte, so vedno upravičene do pomoči intenzivnosti 15 % BED“ (poudarek dodan).

Smernice o državni pomoči (19) nadalje določajo, da: „kadar je pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem, se lahko zgornje meje iz oddelka 25.B.4.1.2 povišajo za 20 % BED za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 % BED za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem“.

Zato Nadzorni organ sklepa, da so največje intenzivnosti regionalne pomoči za naložbe, kakor so predlagali islandski organi, v skladu s Smernicami o državni pomoči.

2.2.   Karta regionalnih pomoči za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013

2.2.1   Metodologija in pokritost

V skladu s poglavjem 25.B.3.3.2 Smernic o državni pomoči so islandski organi predlagali metodo, ki temelji na geografskih regijah na ravni NUTS III z gostoto prebivalstva manj kot 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer.

Nadzorni organ ugotavlja, da ima predlagano območje, ki je upravičeno do pomoči, skupaj 113 485 prebivalcev in gostoto prebivalstva 1,2 prebivalca na kvadratni kilometer. Predlagana karta območij, ki so upravičena do pomoči, zajema 37,5 % celotnega prebivalstva Islandije. Skupna pokritost prebivalstva v višini 37,5 %, ki so jo islandski organi predlagali kot upravičeno, presega zgornjo mejo prebivalstva iz poglavja 25.B.3.3.1 (20). Vendar je Nadzorni organ predvidel možnost ponovne ocene pokritosti celotnega prebivalstva Islandije, če se spremeni klasifikacija z uvedbo več kot ene nove regije na ravni NUTS III (21). Zato je sprejemljiv višji odstotek pokritosti prebivalstva.

Nadzorni organ ugotavlja, da ta del predloga izpolnjuje ustrezna merila poglavja 25.B Smernic o državnih pomoči.

2.2.2.   Zgornje meje pomoči

Islandski organi so za splošne najvišje zgornje meje za vsa območja, vključena v karti regionalnih pomoči, predlagali 15 % bruto ekvivalenta dotacije (BED) za velika podjetja z dodatkom 10 % za srednje velika podjetja in 20 % za mala podjetja.

Tak pristop je skladen s pogoji iz poglavja 25.B.4.1.2 Smernic o državni pomoči (22), v katerih je določeno: „Regije z nizko gostoto prebivalstva (ki ustrezajo ravni NUTS III ali manjše) in regije na ravni NUTS III ali njihovi deli, ki imajo kopensko mejo z državo, ki ni članica Evropskega gospodarskega prostora ali država Efte, so vedno upravičene do pomoči intenzivnosti 15 % BED“ (poudarek dodan).

Smernice o državni pomoči (23) nadalje določajo, da: „kadar je pomoč dodeljena malim in srednje velikim podjetjem, se lahko zgornje meje iz oddelka 25.B.4.1.2 povišajo za 20 % BED za pomoč, dodeljeno malim podjetjem, in za 10 % BED za pomoč, dodeljeno srednje velikim podjetjem“.

Zato Nadzorni organ sklepa, da so največje intenzivnosti regionalne pomoči za naložbe, kakor so predlagali islandski organi, v skladu s Smernicami o državni pomoči.

3.   Področje uporabe Odločbe in kumulacija pomoči

Karti območij, ki so upravičena do pomoči, načeloma veljata od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Vendar je to lahko, kakor je določeno v poglavju 25.B.7 Smernic o državni pomoči (24), predmet vmesnega pregleda v letu 2010.

Odločba ne omejuje pristojnosti Nadzornega organa, da v skladu s členom 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču pregleda karti pred iztekom zgoraj navedenega obdobja.

Islandske organe je treba opozoriti, da pri uporabi shem regionalne pomoči v ladjedelništvu zgornja meja pomoči 12,5 % za regije iz „člena 61(3)(c)“ ne sme biti presežena glede na poglavje 24.B.3.3.6 Smernic o državni pomoči (25) v povezavi s poglavjem 45.B Smernic o državni pomoči.

Predlagane zgornje meje pomoči so kumulativne, kar pomeni, da se nanašajo na zgornjo mejo regionalne pomoči za naložbe iz vseh javnih virov, dodeljene določenemu naložbenemu projektu.

Nadalje se regionalna pomoč za naložbe ne more kumulirati s podporo de minimis za iste upravičene odhodke, da bi se tako izognilo najvišjim intenzivnostim pomoči, določenim v Smernicah državne pomoči.

Vsaka shema regionalne pomoči, ki ni skupinsko izvzeta in začne veljati po 31. decembru 2006 (26), se priglasi Nadzornemu organu v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Poleg tega se islandske organe opozori, da je treba v skladu s poglavjem 25.B.8 Smernic o državni pomoči vsako shemo regionalne pomoči, dodeljeno po 31. decembru 2006, ki vključuje pomoč za naložbe in ni skupinsko izvzeta, po potrebi ustrezno spremeniti in priglasiti Nadzornemu organu v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

4.   Sklepna ugotovitev

Priglašeni karti območij, ki so upravičena do pomoči, odsevata zahteve iz poglavja 25.B Smernic o državni pomoči, in zato Nadzorni organ lahko potrdi karti regij, upravičenih do pomoči po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ EFTA je sklenil odobriti predlog kart območij, ki so upravičena do pomoči, in najvišjih intenzivnosti pomoči na Islandiji, kakor je bil Nadzornemu organu priglašen z dopisom z dne 10. julija 2006 (dok. št.: 380966), spremenjen z dopisom z dne 25. oktobra 2006 (dok. št.: 395420) in dopolnjen z dopisom z dne 16. novembra 2006. Prilogi 1 in 3 k tej odločbi, ki kažeta karti regionalnih pomoči za Islandijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 (Priloga 1) in za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 (Priloga 3), sta sestavni del poglavja 25.B Smernic o državni pomoči. Prilogi 2 in 4 k tej odločbi navajata vse občine, ki so upravičene do regionalne pomoči za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007 (Priloga 2) in za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 (Priloga 4).

Člen 2

Ne glede na člen 1(1) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču je treba karti območij, upravičenih do regionalne pomoči za naložbe, uporabljati od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Republiko Islandijo.

Člen 4

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 6. decembra 2006

Za Nadzorni organ EFTA

Bjørn T. GRYDELAND

Predsednik

Kristján Andri STEFÁNSSON

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA dne 19. januarja 1994, objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, Dodatek EGP št. 32. Smernice so bile nazadnje spremenjene 25. oktobra 2006. V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“. Smernice o državni pomoči so dostopne na: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/

(5)  Odstavek 92.

(6)  Kakor je opredeljeno v „Statističnih regijah v državah Efte in državah kandidatkah“, izdaji Komisije Evropskih skupnosti in Statističnega urada Evropskih skupnosti iz leta 2001

(7)  Dejanski podatek je 2,9 prebivalca na kvadratni kilometer.

(8)  Odstavek 21.

(9)  Podatki o prebivalstvu temeljijo na oceni prebivalstva na dan 1. oktober 2006.

(10)  Bruto ekvivalent dotacije.

(11)  Kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, UL L 63, 28.2.2004, str. 22, vključena v Sporazumu EGP prek točke 1(f) Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24.9.2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dopolnila EGP št. 12, str. 42), ali katere koli naslednje uredbe.

(12)  Podatki o prebivalstvu temeljijo na oceni prebivalstva na dan 1. april 2006.

(13)  Bruto ekvivalent dotacije.

(14)  Kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001, UL L 63, 28.2.2004, str. 22, vključena v Sporazumu EGP prek točke 1(f) Priloge XV s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 131/2004 z dne 24.9.2004 (UL L 64, 10.3.2005, str. 67 in Dopolnila EGP št. 12, str. 42), ali katere koli naslednje uredbe.

(15)  Odstavek 81.

(16)  Odstavek 85.

(17)  Odstavek 21.

(18)  Odstavek 37.

(19)  Odstavek 38.

(20)  Odstavek 21.

(21)  Odstavek 37.

(22)  Odstavek 37.

(23)  Odstavek 38.

(24)  Odstavek 89.

(25)  Odstavek 26(c).

(26)  Odstavka 11 in 90 poglavja 25.B Smernic o državni pomoči.


PRILOGA 1

KARTA REGIONALNIH POMOČI 2007

Image


PRILOGA 2

SEZNAM OBČIN, KI SO VKLJUČENE V KARTI REGIONALNIH POMOČI ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2007 DO 31. DECEMBRA 2007

Regije NUTS IV

Občine

Zahodna regija (Vesturland)

Akraneskaupstaður

Hvalfjarðarsveit

Skorradalshreppur

Borgarbyggð

Grundarfjarðarbær

Helgafellssveit

Stykkishólmsbær

Eyja- og Miklaholtshreppur

Snæfellsbær

Dalabyggð

Regija zahodnih fjordov (Vestfirðir)

Bolungarvíkurkaupstaður

Ísafjarðarbær

Reykhólahreppur

Tálknafjarðarhreppur

Vesturbyggð

Súðavíkurhreppur

Árneshreppur

Kaldrananeshreppur

Bæjarhreppur

Strandabyggð

Severozahodna regija (Norðurland-vestra)

Sveitarfélagið Skagafjörður

Húnaþing vestra

Blönduóssbær

Húnavatnshreppur

Höfðahreppur

Skagabyggð

Akrahreppur

Severovzhodna regija (Norðurland-vestra)

Akureyrarkaupstaður

Norðurþing

Fjallabyggð

Dalvíkurbyggð

Grímseyjarhreppur

Arnarneshreppur

Eyjafjarðarsveit

Hörgárbyggð

Svalbarðsstrandarhreppur

Grýtubakkahreppur

Skútustaðahreppur

Aðaldælahreppur

Tjörneshreppur

Þingeyjarsveit

Svalbarðshreppur

Langanesbyggð

Vzhodna regija (Austurland)

Seyðisfjarðarkaupstaður

Fjarðabyggð

Vopnafjarðarhreppur

Fljótsdalshreppur

Borgarfjarðarhreppur

Breiðdalshreppur

Djúpavogshreppur

Fljótsdalshérað

Sveitarfélagið Hornafjörður

Južna regija (Suðurland)

Vestmannaeyjabær

Sveitarfélagið Árborg

Mýrdalshreppur

Skaftárhreppur

Ásahreppur

Rangárþing eystra

Rangárþing ytra

Hrunamannahreppur

Hveragerðisbær

Sveitarfélagið Ölfus

Grímsnes- og Grafningshreppur

Skeiða- og Gnúpverjahreppur

Bláskógabyggð

Flóahreppur


PRILOGA 3

KARTA REGIONALNIH POMOČI ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2008 DO 31. DECEMBRA 2013

Image


PRILOGA 4

SEZNAM OBČIN, KI SO VKLJUČENE V KARTI REGIONALNIH POMOČI ZA OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2008 DO 31. DECEMBRA 2013

Regija NUTS III – Islandija zunaj regije glavnega mesta

Občine

Severozahodno volilno okrožje

Akraneskaupstaður

Hvalfjarðarsveit

Skorradalshreppur

Borgarbyggð

Grundarfjarðarbær

Helgafellssveit

Stykkishólmsbær

Eyja- og Miklaholtshreppur

Snæfellsbær

Dalabyggð

Bolungarvíkurkaupstaður

Ísafjarðarbær

Reykhólahreppur

Tálknafjarðarhreppur

Vesturbyggð

Súðavíkurhreppur

Árneshreppur

Kaldrananeshreppur

Bæjarhreppur

Strandabyggð

Sveitarfélagið Skagafjörður

Húnaþing vestra

Blönduósbær

Húnavatnshreppur

Höfðahreppur

Skagabyggð

Akrahreppur

Severovzhodno volilno okrožje

Akureyrarkaupstaður

Norðurþing

Fjallabyggð

Dalvíkurbyggð

Grímseyjarhrepppur

Arnarneshreppur

Eyjafjarðarsveit

Hörgárbyggð

Svalbarðsstrandarhreppur

Grýtubakkahreppur

Skútustaðahreppur

Aðaldælahreppur

Tjörneshreppur

Þingeyjarsveit

Svalbarðshreppur

Langanesbyggð

Seyðisfjarðarkaupstaður

Fjarðabyggð

Vopnafjarðarhreppur

Fljótsdalshreppur

Borgarfjarðarhreppur

Breiðdalshreppur

Djúpavogshreppur

Fljótsdalshérað

Južno volilno okrožje

Reykjanesbær

Grindavíkurbær

Sandgerðisbær

Sveitarfélagið Garður

Sveitarfélagið Vogar

Sveitarfélagið Hornafjörður

Vestmannaeyjabær

Sveitarfélagið Árborg

Mýrdalshreppur

Skaftárhreppur

Ásahreppur

Rangárþing eystra

Rangárþing ytra

Hrunamannahreppur

Hveragerðisbær

Sveitarfélagið Ölfus

Grímsnes- og Grafningshreppur

Skeiða- og Gnúpverjahreppur

Bláskógabyggð

Flóahreppur