I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/1

UREDBA SVETA (ES) št. 146/2008

z dne 14. februarja 2008

o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na izkušnje je treba zagotoviti določeno stopnjo tolerance manjših primerov neskladnosti z zahtevami po navzkrižni skladnosti, kjer resnost, obseg in trajnost takšne neskladnosti ne bi upravičili takojšnjega zmanjšanja neposrednih plačil, ki bodo odobrena. Vendar pa bi moral kljub tej toleranci pristojni nacionalni organ izvajati ustrezen nadzor, dokler neskladnost ne bi bila odpravljena. Poleg tega bi lahko bilo znižanje zelo nizkih začetnih zneskov neposrednih plačil obremenjujoče glede na kakršen koli odvračilni učinek, ki naj bi ga imelo. Zato je treba določiti primeren prag, do katerega se države članice lahko odločijo, da ne bodo uporabljale zmanjšanj, če pristojni nacionalni organ zagotovi, da bo kmet odpravil neskladnost.

(2)

Člen 44(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (2) določa, da morajo biti parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, kmetom na razpolago najmanj 10 mesecev. Izkušnje so pokazale, da bi ta pogoj lahko omejeval delovanje trga z zemljo, poleg tega pa ustvarja znatno upravno breme za prizadete kmete in upravne službe. Kljub temu bi bilo treba določiti datum, ko morajo biti parcele na razpolago kmetom, da bi tako preprečili podvajanje zahtevkov za isto zemljišče. Ustrezno bi bilo, da bi ta datum določile države članice, vendar ne po datumu, določenem za spremembo vloge za pomoč. Isto pravilo bi bilo treba uporabiti tudi za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino.

(3)

Zaradi skrajšanja obdobja, v katerem ima kmet na razpolago parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarom, za sheme enotnega plačila in za sheme enotnega plačila na površino na en dan bi bilo treba razjasniti predpise o odgovornosti v okviru navzkrižne skladnosti, zlasti pri prenosu zemljišča v zadevnem koledarskem letu. Zato bi bilo treba jasno navesti, da bi moral kmet, ki vloži vlogo za pomoč, pred pristojnim nacionalnim organom odgovarjati za kakršno koli neizpolnjevanje zahtev po navzkrižni skladnosti za celotno kmetijsko zemljišče, navedeno v prošnji za pomoč, celo zadevno koledarsko leto. Dogovori v okviru zasebnega prava med zadevnim kmetom in osebo, na katero ali od katere se je preneslo kmetijsko zemljišče, pri tem ne bi smeli biti izjema.

(4)

Člen 71h Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da nove države članice v smislu člena 2(g) navedene uredbe v okviru sheme enotnega plačila lahko določijo različne vrednosti pravic na enoto, dodeljenih za hektare travinja ali trajnih pašnikov, in za vse druge upravičene hektare, ki so bili popisani 30. junija 2003 oz. junija 2005 v primeru Bolgarije in Romunije. Nove države članice so vzpostavile identifikacijski sistem za enoto rabe ali poljine v skladu s členom 20 te uredbe. Vendar pa zaradi tehničnih težav pri prehodu na ta identifikacijski sistem lastnosti nekaterih enot rabe ali poljin iz leta 2003 morda niso natančno prikazane. Da bi omogočili nemoteno izvajanje možnosti določitve različnih vrednosti na enoto, bi bilo treba datum za popis enot rabe ali poljin prilagoditi na 30. junij 2006. Za Bolgarijo in Romunijo bi moral biti datum za popis enot rabe ali poljin 1. januar 2008. Člen 71h Uredbe (ES) št. 1782/2003 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Izkušnje so tudi pokazale, da je za vzpostavitev upravne infrastrukture, potrebne za upravljanje predpisanih zahtev ravnanja, zajetih v predpisih o navzkrižni skladnosti, potrebnega veliko upravnega dela. Triletno postopno uvajanje v novih državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, podobno postopnemu uvajanju, ki se uporablja v Skupnosti v sestavi na dan 30. aprila 2004 v skladu s časovnim načrtom iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1782/2003, bi olajšalo uvajanje predpisanih zahtev ravnanja in njihovo nemoteno izvajanje. To postopno uvajanje bi moralo biti omogočeno tudi, če se nova država članica odloči, da bo v celoti uporabila neposredna plačila pred zadnjim mogočim rokom za uporabo sheme enotnega plačila na površino. Člen 143b(6) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in člen 51(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (3) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)

Člen 143b(10) in (11) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa pravila za prehod na uporabo sheme enotnega plačila za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino. V skladu s temi pravili mora Komisija odobriti odločitev nove države članice za izvajanje sheme enotnega plačila, potem ko oceni stanje pripravljenosti te nove države članice. Ta predhodna odobritev Komisije ni več potrebna, ker so skoraj vsa neposredna plačila nevezana in ker sta shema enotnega plačila na površino in shema enotnega plačila nevezani in predstavljata plačila na površino, ki vključujejo večino elementov integriranega sistema, zlasti identifikacijski sistem parcel. Navedene določbe bi bilo zato treba črtati. Zaradi črtanja odstavkov 10 in 11 člena 143b je potrebna sprememba člena 143(b)(9). Zato bi bilo treba spremeniti tudi to določbo.

(7)

Preglednica 2 iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 določa skupne zneske dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Ciper, kjer se shema enotnega plačila na površino (SAPS) uporablja do leta 2008. Poleg podaljšanja uporabe SAPS, določenega z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2006 (4), je treba določiti tudi skupne zneske, glede katerih se SAPS uporablja v letih 2009 in 2010.

(8)	Nove države članice, ki so se odločile za uporabo sheme enotnega plačila, jo bodo uvedle od leta 2007. Zato je ustrezno, da se za te nove države članice od tega datuma uporablja sprememba člena 71h Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(9)

Številne določbe, ki jih spreminja ta uredba – predvsem določena stopnja tolerance manjših primerov neskladnosti, zmanjšanje pod določenim pragom, določitev datuma, na katerega ima kmet na razpolago zemljo, s katero je upravičen do sheme enotnega plačila in sheme enotnega plačila na površino, ter obdobje postopnega uvajanja za države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila, v katerem naj bi v celoti izpolnile zahteve po navzkrižni skladnosti na svojem ozemlju – bi bila izhodišče za pravila, ki bi bila za zadevne kmete ugodnejša kot sedaj veljavna pravila. Retroaktivna uporaba takšnih določb ne bi smela posegati v načelo pravne varnosti zadevnih gospodarskih subjektov. Enako velja za spremenjeno določbo iz člena 71h Uredbe (ES) št. 1782/2003. Določbe o odgovornosti kmetov za neskladnost pri prenosu zemljišča pa bi se morale uporabljati od 1. aprila 2008, da bi tako kmetom zagotovili zadostno pravno varnost in hkrati učinkovito izvajanje teh določb v letu 2008.

(10)	Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 1698/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni, kakor sledi:

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Če kadar koli v določenem koledarskem letu (v nadaljnjem besedilu ‚zadevno koledarsko leto‘) niso izpolnjene predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji, pri čemer se lahko ta neskladnost neposredno pripiše dejavnostim ali opustitvi dejavnosti kmeta, ki je v zadevnem koledarskem letu vložil vlogo za pomoč, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobril kmetu, po uporabi členov 10 in 11 za tega kmeta zmanjša ali prekliče v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v členu 7.

Prvi pododstavek se uporablja tudi, če je neskladnost posledica dejanj ali opustitve dejanj, ki se lahko neposredno pripiše osebi, na katero ali od katere se je preneslo kmetijsko zemljišče.

Za namene uporabe prvega in drugega pododstavka za leto 2008 koledarsko leto ustreza obdobju od 1. aprila do 31. decembra 2008.

V tem odstavku ‚prenos‘ pomeni kakršno koli transakcijo, s katero kmetijsko zemljišče ni več na voljo prenosniku.“;

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3. Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji iz podrobnih pravil iz člena 7(1) se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabljale zmanjšanj, ki znašajo 100 EUR ali manj na kmeta in na koledarsko leto, ali ukinitev.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost iz prvega pododstavka, pristojni organ naslednje leto ukrepa, kot je potrebno, in zagotovi, da kmet odpravi ugotovljeno neskladnost. Taka neskladnost in sanacijski ukrepi, ki se bodo sprejeli, se sporočijo kmetu.“;

členu 7(2) se dodata naslednja pododstavka:

„V upravičenih primerih se lahko država članica odloči, da ne uporabi zmanjšanja, če se šteje, da so resnost, obseg in trajnost neskladnosti zelo majhne. Vendar primeri neskladnosti, ki pomenijo neposredno tveganje za zdravje ljudi ali živali, ne veljajo za majhne.

Razen če kmet takoj začne izvajati sanacijske ukrepe in odpravi ugotovljene neskladnosti, pristojni organ izvede ustrezne ukrepe, ki jih lahko po potrebi omeji na upravno preverjanje, da se zagotovi, da kmet odpravi ugotovljeno neskladnost. Ugotovljena manjša neskladnost in sanacijski ukrepi, ki se bodo sprejeli, se sporočijo kmetu.“;

3.	v členu 44(3) se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te enote rabe ali poljine na razpolago kmetu na datum, ki ga je določila država članica, vendar ne po datumu, ki ga je država članica določila za spremembo vloge za pomoč.“;

člen 71h se nadomesti z naslednjim:

„Člen 71h

Travinje

Nove države članice lahko na podlagi objektivnih meril tudi določijo, v okviru regionalne zgornje meje ali njenega dela, različne vrednosti pravic na enoto, ki jih je treba dodeliti kmetom iz člena 71f(1), za hektare travinja, ki so bili popisani 30. junija 2006, in za kateri koli drug hektar, ki je upravičen do pomoči, ali hektare trajnih pašnikov, ki so bili popisani 30. junija 2006, in za kateri koli drugi hektar, ki je upravičen do pomoči.

Za Bolgarijo in Romunijo je datum popisa 1. januar 2008.“;

člen 143b se spremeni:

(a)	v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek: „Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so enote rabe ali poljine iz prvega pododstavka na razpolago kmetu na datum, ki ga je določila država članica, vendar ne po datumu, ki ga je država članica določila za spremembo vloge za pomoč.“;

(b)

v odstavku 6 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Od 1. januarja 2005 in do 31. decembra 2008 je uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 za nove države članice neobvezna, v kolikor se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2009 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino v teh državah članicah, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)	zahteve iz točke A Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2009;

(b)	zahteve iz točke B Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2011;

(c)	zahteve iz točke C Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2011.

Vendar je za Bolgarijo in Romunijo uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 do 31. decembra 2011 neobvezna, v kolikor se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino v teh državah članicah, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)	zahteve iz točke A Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2012;

(b)	zahteve iz točke B Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2014;

(c)	zahteve iz točke C Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2014.

Nove države članice lahko možnost iz tretjega pododstavka uporabijo tudi, če se odločijo prenehati uporabljati shemo enotnega plačila na površino pred koncem roka iz odstavka 9.“;

(c)	v odstavku 9 se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom: „Za vse nove države članice bo shema enotnega plačila na površino na voljo za uporabo do konca leta 2010.“;

(d)	odstavka 10 in 11 se črtata.

6.	Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

V členu 51(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstopanje iz prvega pododstavka se uporablja do 31. decembra 2008. Od 1. januarja 2009 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1782/2003 v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)	zahteve iz točke A Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2009;

(b)	zahteve iz točke B Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2011;

(c)	zahteve iz točke C Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2011.

Vendar je za Bolgarijo in Romunijo uporaba členov 3, 4, 6, 7 in 9 Uredbe (ES) št. 1782/2003 do 31. decembra 2011 neobvezna, v kolikor se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2012 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila na površino, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1782/2003 v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)	zahteve iz točke A Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2012;

(b)	zahteve iz točke B Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2014;

(c)	zahteve iz točke C Priloge III se uporabljajo od 1. januarja 2014.

Nove države članice lahko možnost iz drugega pododstavka uporabijo tudi, če se odločijo prenehati uporabljati shemo enotnega plačila na površino pred koncem roka iz odstavka 143(b)(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008 z naslednjimi izjemami:

(a)	člen 1(1)(a) se uporablja od 1. aprila 2008;

(b)	člen 1(4) se uporablja od 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. februarja 2008

Za Svet

Predsednik

M. ZVER

(1) Mnenje z dne 11. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem llistu).

(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1276/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 11).

(3) UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).

(4) UL L 384, 29.12.2006, str. 8.

PRILOGA

V preglednici 2 iz Priloge XII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 se dodata naslednja stolpca:

„2009	2010
0	0
1 795 543	1 572 955
0	0
3 456 448	3 438 488
4 608 945	4 608 945
10 724 282	10 670 282
5 547 000	5 115 000
156 332	149 600
4 323 820	4 312 300
1 038 575	1 035 875
31 650 945	30 903 405“

21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/11

DIREKTIVA SVETA 2008/7/ES

z dne 12. februarja 2008

o posrednih davkih na zbiranje kapitala

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 93 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (3) je bila že večkrat temeljito spremenjena (4). Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(2)

Posredni davki na zbiranje kapitala, in sicer dajatev na kapital (dajatev, ki se obračunava družbam na vložke kapitala), kolkovina na vrednostne papirje in dajatev na prestrukturiranje povzročajo diskriminacijo, dvojno obdavčenje in neskladja, ki so v nasprotju s prostim pretokom kapitala, ne glede na to, ali te operacije dejavnosti vključujejo povečanje kapitala. Isto velja za druge posredne davke z enakimi značilnostmi, kakor jih imata dajatev na kapital in kolkovina na vrednostne papirje.

(3)	Posledično je v interesu notranjega trga, da se zakonodaja o posrednih davkih na zbiranje kapitala uskladi, da se bo v največji možni meri odpravilo dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali ovirajo prosto gibanje kapitala.

(4)	Gospodarski učinki dajatve na kapital so škodljivi za prestrukturiranje in razvoj podjetij. Taki učinki so še zlasti škodljivi v sedanjih gospodarskih razmerah, v katerih je nujno potrebno dati prednost spodbudnim naložbam.

(5)	Najboljša rešitev za doseganje teh ciljev bi bilo odpraviti dajatve na kapital.

(6)

Vendar so izgube prihodka, ki bi ga povzročilo takojšnje izvajanje takega ukrepa, za države članice, ki trenutno uporabljajo dajatev na kapital, nesprejemljive. Zato bi morale te države članice imeti možnost, da vse transakcije ali del zadevnih transakcij še naprej zavežejo dajatvi na kapital, pri čemer je razumljivo, da se mora v isti državi članici davek obračunati po enotni davčni stopnji. Če se država članica odloči, da ne bo obračunavala dajatve na kapital za vse transakcije ali del transakcij v okviru te direktive, ne sme imeti možnosti, da bi te dajatve ponovno uvedla.

(7)

Zamisel o notranjem trgu pomeni, da naj se dajatev na zbiranje kapitala družbe na notranjem trgu ne bi obračunala več kot enkrat. Če tako država članica, ki ima pravico do obdavčevanja, ne obračunava dajatve na kapital pri nekaterih ali vseh transakcijah v okviru te direktive, nobena druga država ne sme uveljavljati pravice do obdavčevanja v zvezi s temi transakcijami.

(8)	Primerno je, da se v primerih, ko države članice še naprej obračunavajo dajatev na kapital, ohranijo strogi pogoji, zlasti kar zadeva oprostitve in znižanja.

(9)	Razen dajatve na kapital se na zbiranje kapitala ne bi smelo obračunavati posrednih davkov. Zlasti se na vrednostne papirje ne sme obračunavati kolkovina, ne glede na izvor teh vrednostnih papirjev in ne glede na to, ali pomenijo lastni kapital družbe ali tuji kapital.

(10)	Seznam kapitalskih družb iz Direktive 69/335/EGS ni popoln in bi ga zato bilo treba prilagoditi.

(11)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker jih lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(12)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(13)	Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge II.

(14)	Zaradi škodljivih posledic dajatve na kapital bi morala Komisija vsake tri leta poročati o izvajanju te direktive z namenom, da se ta dajatev odpravi –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva ureja obračunavanje posrednih davkov v zvezi z naslednjim:

(a)	vložki kapitala za kapitalske družbe;

(b)	prestrukturiranjem, ki vključuje kapitalske družbe;

(c)	izdajanjem določenih vrednostnih papirjev in zadolžnic.

Člen 2

Kapitalska družba

1. Za namene te direktive „kapitalska družba“ pomeni:

(a)	katero koli družbo, ki ustreza eni izmed oblik, naštetih v Prilogi I;

(b)	katero koli družbo, združenje ali pravno osebo z deleži v kapitalu ali sredstvih, s katerimi se lahko trguje na borzi;

(c)	katero koli družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, katere člani imajo pravico ravnanja s svojimi deleži v korist tretjih oseb brez poprejšnjega dovoljenja in odgovarjajo za dolgove te družbe, združenja ali pravne osebe samo v višini svojih deležev.

2. Za namene te direktive se katera koli druga družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, šteje za kapitalsko družbo.

Člen 3

Vložki kapitala

Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 4 za naslednje transakcije velja, da so „vložki kapitala“:

(a)	ustanovitev kapitalske družbe;

(b)	preoblikovanje družbe, združenja ali pravne osebe, ki ni kapitalska družba, v kapitalsko družbo;

(c)	povečanje kapitala kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste;

(d)	povečanje sredstev kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste za plačilo, ne z deležem v kapitalu ali sredstvih družbe, ampak z enakimi pravicami, kakor jih imajo člani, kot so glasovalne pravice, udeležba v dobičku ali udeležba v presežku po likvidaciji;

(e)	prenos sedeža dejanske uprave kapitalske družbe, ki ima registrirani sedež v tretji državi, iz tretje države v državo članico;

(f)	prenos registriranega sedeža kapitalske družbe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz tretje države v državo članico;

(g)	povečanje kapitala kapitalske družbe s kapitalizacijo dobička ali trajnih ali začasnih rezerv;

(h)	povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč je njegova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko poveča vrednost deležev družbe;

(i)	posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;

(j)	posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.

Člen 4

Prestrukturiranje

1. Za namene te uredbe naslednje dejavnosti „prestrukturiranja“ ne štejejo za vložek kapitala:

(a)	prenos, s strani ene ali več kapitalskih družb, vseh sredstev in obveznosti ali ene ali več vej dejavnosti na eno ali več kapitalskih družb, ki so v postopku ustanavljanja ali že obstajajo, pod pogojem, da plačilo vsaj delno vključuje vrednostne papirje, ki pomenijo kapital družbe prevzemnice;

(b)

pridobitev, s strani kapitalske družbe, ki je v postopku ustanavljanja ali že obstaja, deležev, ki pomenijo večino glasovalnih pravic druge kapitalske družbe, pod pogojem, da plačilo za pridobljene deleže vsaj delno vključuje vrednostne papirje, ki pomenijo kapital prve družbe. Če se večina glasovalnih pravic doseže s pomočjo dveh ali več transakcij, veljajo za dejavnosti prestrukturiranja samo transakcije, pri katerih se doseže večina glasovalnih pravic, in kakršne koli nadaljnje transakcije.

2. „Dejavnosti prestrukturiranja“ vključujejo tudi prenos vseh sredstev in obveznosti druge kapitalske družbe, ki je v popolni lasti prejšnjega podjetja, kapitalski družbi.

POGLAVJE II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 5

Transakcije, ki niso posredno obdavčene

1. Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:

(a)	vložki kapitala;

(b)	posojili ali opravljanjem storitev v okviru vložkov kapitala;

(c)	registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je kapitalska družba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike;

(d)

spremembo ustanovitvene listine ali pravil kapitalske družbe in zlasti naslednjim:

(i)	preoblikovanjem kapitalske družbe v drugačno obliko kapitalske družbe;

(ii)	prenosom sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe iz države članice v drugo državo članico;

(iii)

spremembo predmeta poslovanja kapitalske družbe;

(iv)	podaljšanjem časa obstoja kapitalske družbe;

(e)	prestrukturiranjem iz člena 4.

2. Države članice ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka:

(a)	oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

(b)

posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

Člen 6

Dajatve in davek na dodano vrednost

1. Ne glede na člen 5 lahko države članice obračunajo naslednje dajatve in davke:

(a)	dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

(b)	dajatve na prenos, vključno z davki na registracijo nepremičnin, na prenos poslovanja ali nepremičnin na svojem ozemlju kapitalski družbi;

(c)	dajatve na prenos na sredstva katere koli vrste, prenesena v kapitalsko družbo, če je tako premoženje preneseno za plačilo, razen za deleže družbe;

(d)	dajatve na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju;

(e)	dajatve v obliki pristojbin in taks;

(f)	davek na dodano vrednost.

2. Znesek, obračunan v obliki dajatev in davkov iz točk (b) do (e) odstavka 1 se ne razlikuje glede na to, ali je sedež dejanske uprave ali registrirani sedež kapitalske družbe na ozemlju države članice, ki obračunava dajatve in davke. Ti zneski ne smejo presegati zneskov dajatev in davkov, ki se uporabljajo pri podobnih transakcijah, ki potekajo v državi članici, ki jih obračuna.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE

Člen 7

Obračunavanje dajatve na kapital v nekaterih državah članicah

1. Ne glede na člen 5(1)(a) lahko država članica, ki je 1. januarja 2006 kapitalskim družbam obračunavala dajatev na vložke kapitala, v nadaljnjem besedilu „dajatev na kapital“, s tem nadaljuje, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz členov 8 do 14.

2. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha zaračunavati dajatev na kapital, je ne sme ponovno uvesti.

3. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), dajatve na kapital na take vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(2).

4. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, dajatve na zadevne vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(4).

5. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 dovoli oprostitve v skladu s členom 13, dajatve na kapital na zadevne vložke kapitala ne more obračunati naknadno.

Člen 8

Stopnja dajatve na kapital

1. Dajatev na kapital se obračunava po enotni stopnji.

2. Stopnja dajatve na kapital, ki jo uporablja država članica, ne sme presegati stopnje, ki jo je ta država članica uporabljala 1. januarja 2006.

Če država članica po tem datumu zniža stopnjo, ki se uporablja, ne more ponovno uvesti višje stopnje.

3. Stopnja dajatve na kapital v nobenem primeru ne sme presegati 1 %.

Člen 9

Izključitev nekaterih subjektov iz področja uporabe

Države članice se lahko odločijo, da za namene obračunavanja dajatve na kapital subjektov iz člena 2(2) ne obravnavajo kot kapitalske družbe.

Člen 10

Transakcije, na katere se obračunava dajatev na kapital, in delitev pravice do obdavčitve

1. Če v skladu s členom 7(1) država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže vložke kapitala iz člena 3(a) do (d), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

Dajatvi na kapital zaveže tudi vložke kapitala iz člena 3(e) in (f).

2. Če država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, jo lahko obračunava na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

3. Če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi in registrirani sedež te družbe v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, se vložki kapitala zavežejo dajatvi na kapital v tej državi članici.

4. Če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi, se lahko zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, ki je v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže dajatvi na kapital v tej državi članici.

Člen 11

Osnova za odmero dajatve na kapital

1. Pri vložkih kapitala iz člena 3(a), (c) in (d) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost sredstev katere koli vrste, ki jih vložijo ali naj bi jih vložili člani, po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi vsakega vložka.

Obračunavanje dajatve na kapital se lahko odloži, dokler vložki niso vplačani.

2. Pri vložkih kapitala iz člena 3(b), (e) in (f) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost sredstev katere koli vrste, ki pripadajo družbi v času preoblikovanja ali prenosa, po odbitku obveznosti in stroškov, za katere je družba odgovorna v tem času.

3. Pri vložkih kapitala iz člena 3(g) je osnova za odmero dajatve na kapital nominalni znesek takega povečanja.

4. Pri vložkih kapitala iz člena 3(h) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanska vrednost opravljenih storitev po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi opravljanja teh storitev.

5. Pri vložkih kapitala iz člena 3(i) in (j) je osnova za odmero dajatve na kapital nominalni znesek najetega posojila.

6. V primerih iz odstavkov 1 in 2 se lahko dejanska vrednost deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu, upošteva kot osnova za odmero dajatve na kapital, razen če se vložki vplačajo samo v gotovini.

Znesek, od katerega se obračuna dajatev, ne sme biti v nobenem primeru nižji od nominalnega zneska deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu.

Člen 12

Izključitev iz osnove za odmero dajatve na kapital

1. Pri povečanju kapitala osnova za odmero dajatve na kapital ne vključuje:

(a)	zneska sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila zavezana dajatvi na kapital;

(b)	zneska posojil, ki jih je najela kapitalska družba, ki so spremenjena v deleže družbe in so že bila zavezana dajatvi na kapital.

2. Država članica lahko iz osnove za odmero dajatve na kapital izključi znesek kapitala, ki ga je vložil član z neomejeno odgovornostjo za obveznosti kapitalske družbe, pa tudi delež takega člana v sredstvih družbe.

Kadar država članica uveljavi to pravico, se katera koli transakcija, ki povzroči, da je odgovornost člana omejena na njegov delež v kapitalu družbe, zlasti kadar omejitev odgovornosti izhaja iz preoblikovanja kapitalske družbe v drugo obliko kapitalske družbe, zaveže dajatvi na kapital.

Dajatev na kapital se obračuna v vseh takih primerih od vrednosti deleža v sredstvih družbe, ki pripada članom z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe.

3. Pri vložku kapitala iz člena 3(c), ki sledi zmanjšanju kapitala družbe zaradi izgub, se lahko del vložka kapitala, ki ustreza zmanjšanju kapitala, izključi iz osnove za odmero, pod pogojem, da se ta vložek kapitala vplača v štirih letih po zmanjšanju kapitala.

Člen 13

Oprostitve vložkov kapitala za določene kapitalske družbe

Države članice lahko oprostijo dajatve na kapital vložke kapitala, vplačane:

(a)	kapitalskim družbam, ki opravljajo javne storitve, kot so prevozna podjetja, pristaniške uprave ali podjetja za oskrbo z vodo, plinom ali elektriko, v primerih, ko imajo država ali regionalne ali lokalne oblasti v lasti najmanj polovico kapitala družbe;

(b)	kapitalskim družbam, ki si v skladu s svojimi pravili in dejansko prizadevajo izključno in neposredno za kulturne, socialne, podporne ali izobraževalne cilje.

Države članice, ki take vložke kapitala oprostijo dajatve na kapital, to oprostitev uporabljajo tudi za zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici na njihovem ozemlju iz člena 10(4).

Člen 14

Postopek odstopanja

Določene vrste vložkov kapitala ali kapitalskih družb so lahko predmet oprostitev ali znižanj stopenj, da bi se dosegla poštenost obdavčitve, ali zaradi socialnih vidikov, ali da bi državi članici omogočili obravnavo posebnih situacij.

Država članica, ki predlaga uvedbo takega ukrepa, predloži zadevo Komisiji pravočasno in ob upoštevanju uporabe člena 97 Pogodbe.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 3, 4, 5, 7, 8, 12, 13 in 14, najpozneje do 31. decembra 2008. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Razveljavitev

Direktiva 69/355/EGS, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi s 1. januarjem 2009, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklici na razveljavljene direktive se razumejo kot sklici na to direktivo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 17

Pregled

Komisija poroča Svetu o izvajanju te direktive vsake tri leta, predvsem z namenom, da se odpravi dajatve na kapital. V pomoč Komisiji pri opravljanju pregleda ji države članice pošljejo podatke o prihodku iz dajatev na kapital.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1, 2, 6, 9, 10 in 11 se uporabljajo od 1. januarja 2009.

Člen 19

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 12. februarja 2008

Za Svet

Predsednik

A. BAJUK

(1) Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL C 126, 7.6.2007, str. 6.

(3) UL L 249, 3.10.1969, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129).

(4) Glej del A Priloge II.

PRILOGA I

SEZNAM DRUŽB IZ ČLENA 2(1)(A)

1.	Družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) (1);

družbe po belgijski zakonodaji:

(i)	société anonyme/naamloze vennootschap

(ii)	société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen

(iii)

société privée à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid;

družbe po bolgarski zakonodaji:

(i)	„акционерно дружество“

(ii)	„командитно дружество с акции“

(iii)

„дружество с ограничена отговорност“;

družbe po češki zakonodaji:

(i)	akciová společnost

(ii)	komanditní společnost

(iii)

společnost s ručením omezeným;

družbe po danski zakonodaji:

(i)	aktieselskab

(ii)	kommandit-aktieselskab;

družbe po nemški zakonodaji:

(i)	Aktiengesellschaft

(ii)	Kommanditgesellschaft auf Aktien

(iii)

Gesellschaft mit beschränkter Haftung;

družbe po estonski zakonodaji:

(i)

täisühing

(ii)	usaldusühing

(iii)

osaühing

(iv)	aktsiaselts

(v)	tulundusühistu;

8.	družbe po irski zakonodaji: companies incorporated with limited liability;

družbe po grški zakonodaji:

(i)	Ανώνυμος Εταιρεία

(ii)	Ετερόρρυθμος κατά μετοχάς Εταιρεία

(iii)

Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης;

10.

družbe po španski zakonodaji:

(i)	sociedad anónima

(ii)	sociedad comanditaria por acciones

(iii)

sociedad de responsabilidad limitada;

11.

družbe po francoski zakonodaji:

(i)	société anonyme

(ii)	société en commandite par actions

(iii)

société à responsabilité limitée;

12.

družbe po italijanski zakonodaji:

(i)	società per azioni

(ii)	società in accomandita per azioni

(iii)

società a responsabilità limitata;

13.	družbe po ciprski zakonodaji: εταιρείες περιορισμένης ευθύνης;

14.	družbe po latvijski zakonodaji: kapitālsabiedrība;

15.

družbe po litovski zakonodaji:

(i)	akcinė bendrovė

(ii)	uždaroji akcinė bendrovė;

16.

družbe po luksemburški zakonodaji:

(i)	société anonyme

(ii)	société en commandite par actions

(iii)

société à responsabilité limitée;

17.

družbe po madžarski zakonodaji:

(i)	részvénytársaság

(ii)	korlátolt felelősségű társaság;

18.

družbe po malteški zakonodaji:

(i)	Kumpaniji ta’ Responsabilità Limitata

(ii)	Soċjetajiet in akkomandita li l-kapital tagħhom jkun maqsum f’azzjonijiet;

19.

družbe po nizozemski zakonodaji:

(i)	naamloze vennootschap

(ii)	besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid

(iii)

open commanditaire vennootschap;

20.

družbe po avstrijski zakonodaji:

(i)	Aktiengesellschaft

(ii)	Gesellschaft mit beschränkter Haftung;

21.

družbe po poljski zakonodaji:

(i)	spółka akcyjna

(ii)	spółka z ograniczoną odpowiedzialnością;

22.

družbe po portugalski zakonodaji:

(i)	sociedade anónima

(ii)	sociedade em comandita por acções

(iii)

sociedade por quotas;

23.

družbe po romunski zakonodaji:

(i)	„societăți în nume colectiv“

(ii)	„societăți în comandită simplă“

(iii)

„societăți pe acțiuni“

(iv)	„societăți în comandită pe acțiuni“

(v)	„societăți cu răspundere limitată“;

24.

družbe po slovenski zakonodaji:

(i)	delniška družba

(ii)	komanditna delniška družba

(iii)

družba z omejeno odgovornostjo;

25.

družbe po slovaški zakonodaji:

(i)	akciová spoločnosť

(ii)	spoločnosť s ručením obmedzeným

(iii)

komanditná spoločnosť;

26.

družbe po finski zakonodaji:

(i)	osakeyhtiö – aktiebolag

(ii)	osuuskunta – andelslag

(iii)

säästöpankki – sparbank

(iv)	vakuutusyhtiö – försäkringsbolag;

27.

družbe po švedski zakonodaji:

(i)	aktiebolag

(ii)	försäkringsaktiebolag;

28.	družbe po zakonodaji Združenega kraljestva: companies incorporated with limited liability.

(1) UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva in seznam njenih naknadnih sprememb

(iz člena 16(1))

Direktiva Sveta 69/335/EGS	(UL L 249, 3.10.1969, str. 25)
Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1972	(UL L 73, 27.3.1972, str. 93)
Direktiva Sveta 73/79/EGS	(UL L 103, 18.4.1973, str. 13)
Direktiva Sveta 73/80/EGS	(UL L 103, 18.4.1973, str. 15)
Direktiva Sveta 74/553/EGS	(UL L 303, 13.11.1974, str. 9)
Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1979	(UL L 291, 19.11.1979, str. 95)
Direktiva Sveta 85/303/EGS	(UL L 156, 15.6.1985, str. 23)
Točka V.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1985	(UL L 302, 15.11.1985, str. 167)
Točka XI.B.I.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994	(UL C 241, 29.8.1994, str. 196)
Točka 9.1 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003	(UL L 236, 23.9.2003, str. 555)

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo

(iz člena 16(1))

Direktiva	Rok za prenos
Direktiva Sveta 69/335/EGS	1. januar 1972
Direktiva Sveta 73/79/EGS	—
Direktiva Sveta 73/80/EGS	—
Direktiva Sveta 74/553/EGS	—
Direktiva Sveta 85/303/EGS	1. januar 1986

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 69/335/EGS	Ta direktiva
Člen 1	Člen 7
—	Člen 1
Člen 2(1)	Člen 10(1), prvi pododstavek, in člen 10(2)
Člen 2(2)	Člen 10(3)
Člen 2(3)	Člen 10(4)
Člen 3(1), uvodno besedilo	Člen 2(1), uvodno besedilo
Člen 3(1)(a)	Člen 2(1)(a) in Priloga I
Člen 3(1)(b)	Člen 2(1)(b)
Člen 3(1)(c)	Člen 2(1)(c)
Člen 3(2), prvi stavek	Člen 2(2)
Člen 3(2), drugi stavek	Člen 9
Člen 4(1)(a)–(f)	Člen 3(a)–(f) in člen 10(1)
Člen 4(1)(g) in (h)	Člen 5(1)(d)(ii)
Člen 4(2), prvi pododstavek	Člen 3(g)–(j), člen 7(3) in člen 10(2)
Člen 4(2), drugi pododstavek	—
Člen 4(3)	Člen 5(1)(d)
Člen 5(1)(a)	Člen 11(1)
Člen 5(1)(b)	Člen 11(2)
Člen 5(1)(c)	Člen 11(3)
Člen 5(1)(d)	Člen 11(4)
Člen 5(1)(e)	Člen 11(5)
Člen 5(2)	Člen 11(6)
Člen 5(3)	Člen 12(1)
Člen 6(1)	Člen 12(2), prvi pododstavek
Člen 6(2)	Člen 12(2), drugi in tretji pododstavek
Člen 7(1), prvi in drugi pododstavek	Člen 4, člen 5(1)(e)
Razveljavljeni člen 7(1)(b)	Člen 4(a)
Razveljavljeni člen 7(1)(bb)	Člen 4(b)
Člen 7(1), tretji pododstavek	—
Člen 7(2)	Člena 7 in 8
Člen 7(3)	Člen 12(3)
Člen 8	Člen 7(5) in člen 13, prvi pododstavek
—	Člen 13, drugi pododstavek
Člen 9	Člen 14
Člen 10	Člen 5(1)(a)–(c)
Člen 11	Člen 5(2)
Člen 12	Člen 6
Člen 13	Člen 15(1)
Člen 14	Člen 15(2)
—	Člen 16
—	Člen 17
Člen 15	Člen 18
—	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/23

SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2008

o sklenitvi Sporazuma o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani

(2008/143/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 12. februarja 1998 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj o Sporazumu o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) in v ta namen določil pogajalske direktive.

(2)	Ta pogajanja so bila uspešna in Komisija je 12. decembra 2001 Sporazum parafirala.

(3)	Sporazum je bil podpisan 6. decembra 2002 v Bruslju, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)	Protokol o spremembi Sporazuma zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji je bil podpisan 5. septembra 2005.

(5)	V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu iz leta 2005 bosta Bolgarija in Romunija k Sporazumu pristopili s protokolom med Svetom in Ljudsko republiko Kitajsko.

(6)	Potrebni ustavni in institucionalni postopki so zaključeni, zato bi bilo treba Sporazum odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Sporazuma (2) je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic pošlje uradno obvestilo iz člena 15(2) Sporazuma.

V Bruslju, 28. januarja 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL

(1) Mnenje z dne 2. septembra 2003 (UL C 76 E, 25.3.2004, str. 102).

(2) Glej stran 25 tega Uradnega lista.

PREVOD

SPORAZUM

o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v nadaljnjem besedilu „države članice Skupnosti“, in

EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter

VLADA LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE,

v nadaljnjem besedilu „Kitajska“,

na drugi strani,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Ljudsko republiko Kitajsko, sklenjenega maja 1985;

OB UPOŠTEVANJU pomena odnosov, vzpostavljenih med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kitajsko na področju pomorstva;

V PREPRIČANJU, da bo sodelovanje na področju mednarodnega pomorstva ugodno vplivalo na razvoj trgovine in gospodarskih odnosov med Kitajsko ter Skupnostjo in njenimi državami članicami;

PRIPRAVLJENI še naprej krepiti in utrjevati odnose na področju mednarodnega pomorskega prevoza, in sicer na podlagi enakosti in obojestranske koristi;

OB PRIZNAVANJU pomena pomorskih prevoznih storitev in z željo, da bi še bolj pospešili multimodalne prevoze, ki bi vključevali pomorski del prevozne verige, in tako izboljšali učinkovitost prevoznih verig;

OB PRIZNAVANJU pomena nadaljnjega razvoja prožnega in tržno usmerjenega pristopa ter koristi, ki jih bodo imeli gospodarski subjekti na obeh straneh od nadziranja in upravljanja svojih lastnih prevoznih storitev v mednarodnem tovornem prometu v okviru učinkovitega sistema mednarodnega pomorskega prevoza;

OB UPOŠTEVANJU obstoječih dvostranskih pomorskih sporazumov med državami članicami Skupnosti in Kitajsko;

PODPIRAJOČ večstranska pogajanja o pomorskih prevoznih storitvah v okviru Svetovne trgovinske organizacije;

KRALJEVINA BELGIJA:

Isabelle DURANT

namestnica predsednika vlade in ministrica za mobilnost in promet

KRALJEVINA DANSKA:

Bendt BENDTSEN

minister za gospodarske zadeve, trgovino in industrijo

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA:

Manfred STOLPE

zvezni minister za promet, gradnjo in stanovanja

Wilhelm SCHÖNFELDER

veleposlanik, stalni predstavnik Zvezne republike Nemčije

HELENSKA REPUBLIKA:

Georgios ANOMERITIS

minister za trgovsko mornarico

KRALJEVINA ŠPANIJA:

Francisco ÁLVAREZ-CASCOS FERNÁNDEZ

minister za notranji razvoj

FRANCOSKA REPUBLIKA:

Pierre SELLAL

veleposlanik, stalni predstavnik Francoske republike

IRSKA:

Peter GUNNING

namestnik stalnega predstavnika Irske

ITALIJANSKA REPUBLIKA:

Pietro LUNARDI

minister za infrastrukturo in promet

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG:

Henri GRETHEN

minister za gospodarske dejavnosti, minister za promet

KRALJEVINA NIZOZEMSKA:

Roelf Hendrik de BOER

minister za promet, komunikacije in javna dela

REPUBLIKA AVSTRIJA:

Mathias REICHHOLD

zvezni minister za promet, inovacije in tehnologijo

PORTUGALSKA REPUBLIKA:

Luís Francisco VALENTE DE OLIVEIRA

minister za javna dela, promet in stanovanja

REPUBLIKA FINSKA:

Kimmo SASI

minister za promet in komunikacije

KRALJEVINA ŠVEDSKA:

Ulrica MESSING

ministrica za komunikacije

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE:

David JAMIESON

parlamentarni državni podsekretar za promet

EVROPSKA SKUPNOST:

Bendt BENDTSEN

minister za gospodarske zadeve, trgovino in industrijo kraljevine Danske

vršilec dolžnosti predsednika Sveta Evropske unije

Loyola DE PALACIO

podpredsednica Komisije Evropskih skupnosti

VLADA LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE:

Chunxian ZHANG

minister za komunikacije Ljudske republike Kitajske

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je v korist gospodarskih subjektov pogodbenic izboljšati pogoje, pod katerimi se opravljajo pomorski prevozi tovora na Kitajsko in iz nje, v Skupnost in iz nje kot tudi v Skupnost in Kitajsko in iz njiju na eni strani in v tretje države in iz njih na drugi. Sporazum temelji na načelih svobode opravljanja pomorskih prevoznih storitev, svobodnega dostopa do tovora in prevoznih poslov, ki vključujejo ozemlje tretjih držav, neomejenega dostopa do pristanišč in pomožnih storitev ter nediskriminatornega obravnavanja pri uporabi pristanišč in pomožnih storitev kot tudi glede tržne prisotnosti. Sporazum ureja vse vidike storitev od vrat do vrat.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta sporazum se uporablja za prevozne storitve v mednarodnem pomorskem tovornem prometu in pripadajoče logistične storitve, vključno z multimodalnimi prevozi s pomorskim delom prevozne verige, med kitajskimi pristanišči in pristanišči držav članic Skupnosti, pa tudi za mednarodni pomorski prevoz tovora med pristanišči držav članic Skupnosti. Prav tako se uporablja za prevozne posle, ki vključujejo ozemlje tretjih držav, ter premike opreme, denimo praznih zabojnikov, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo, med kitajskimi pristanišči ali med pristanišči držav članic Skupnosti.

Če plovilo ene pogodbenice pluje iz enega pristanišča druge pogodbenice ali iz enega pristanišča države članice Skupnosti v drugo pristanišče, da bi naložilo tovor, namenjen v tujo državo ali razložilo tovor iz tujine, se to šteje za prevoz v sklopu mednarodnega pomorskega prevoza.

Ta sporazum se ne uporablja za notranji prevoz, ki poteka zgolj med kitajskimi pristanišči ali med pristanišči določene države članice Skupnosti.

2. Ta sporazum ne vpliva na uporabo dvostranskih pomorskih sporazumov, sklenjenih med Kitajsko in državami članicami Skupnosti glede vprašanj, ki ne spadajo na področje uporabe tega sporazuma.

3. Ta sporazum ne vpliva na pravico plovil tretjih strank, da opravljajo prevoz tovora in potnikov med pristanišči pogodbenic ali med pristanišči katere od pogodbenic in tretje stranke.

Člen 3

Opredelitve

V tem sporazumu:

(a)

„prevozne storitve v mednarodnem pomorskem tovornem prometu in pripadajoče logistične storitve“ zajemajo opravljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza tovora in s tem povezane storitve v zvezi z ravnanjem s tovorom, hrambo in skladiščenjem, v zvezi s carinskimi postopki, storitve zabojniških postaj in depojev, ki se nahajajo v pristaniščih in v notranjosti, storitve pomorskih agencij in storitve odpreme tovora;

(b)	„multimodalni prevozi“ so prevozi blaga, ki na podlagi enega samega dokumenta potekajo na več kakor en način, prevozna verige pa vključuje pomorski del;

(c)

„storitve pomorskih agencij“ pomenijo dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladjarskih družb, in sicer za naslednje namene:

—	trženje in prodaja pomorskih prevoznih storitev in z njimi povezanih storitev, od priprave ponudb do izdajanja računov, ter izdajanje tovornih listov v imenu družb, sklepanje pogodb o s tem povezanih nujnih storitvah, priprava dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij,

—	zastopanje družb pri organizaciji pristankov ladij ali, če je potrebno, pri prevzemu tovora;

(d)	„storitve odpreme tovora“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, in sicer s sklepanjem pogodb o s tem povezanih storitvah, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(e)

„ladjarska družba“ pomeni družbo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i)	ustanovljena je v skladu z javnim ali zasebnim pravom Kitajske oziroma Skupnosti ali države članice Skupnosti;

(ii)	svoj statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja ima na Kitajskem oz. v Skupnosti;

(iii)

opravlja mednarodne prevozne storitve s plovili, ki so v njeni lasti, ali s plovili, s katerimi upravlja.

Ladjarske družbe s sedežem izven Skupnosti ali Kitajske, ki jih nadzirajo državljani katere od držav članic Skupnosti oziroma Kitajske, so prav tako upravičene, da se zanje uporabljajo določbe tega sporazuma, če so njihova plovila registrirana v njihovi državi članici ali na Kitajskem v skladu s tamkajšnjo zakonodajo;

(f)	„hčerinsko podjetje“ pomeni podjetje, ki je v lasti ladjarske družbe in je pravna oseba;

(g)	„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki je v lasti ladjarske družbe in ni pravna oseba;

(h)	„predstavniška pisarna“ pomeni predstavniško pisarno ladjarske družbe katere od pogodbenic, ustanovljeno na ozemlju druge pogodbenice;

(i)

„plovilo“ pomeni vsako trgovsko ladjo, registrirano v skladu s pravom Kitajske ali Skupnosti ali njenih držav članic pri uradu za registracijo plovil ene od pogodbenic pod nacionalno zastavo te pogodbenice, ki je dejavno v mednarodnem pomorskem prometu, vključno s plovili, ki plovejo pod zastavo kakšne tretje države, so pa v lasti in z njimi upravljajo kitajske ladjarske družbe ali ladjarske družbe države članice Skupnosti. Vendar pa ta pojem ne zajema vojnih ladij in netrgovskih ladij.

Člen 4

Opravljanje storitev

1. Kar zadeva dostop do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev teh pristanišč, kot tudi s tem povezane pristojbine in dajatve, carinske formalnosti in določanje privezov in naprav za nakladanje in razkladanje, pogodbenice plovila, ki plovejo pod zastavo drugih pogodbenic ali z njimi upravljajo državljani ali podjetja drugih pogodbenic, še naprej obravnavajo nediskriminatorno v primerjavi z lastnimi plovili.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo učinkovito izvajale načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in prometa brez diskriminacije in na podlagi tržnih zakonitosti.

3. Za izvedbo načel iz odstavkov 1 in 2 pogodbenice:

(a)	v prihodnje sporazume, ki jih sklenejo s tretjimi državami o prevoznih storitvah v pomorskem prometu, ne vključujejo klavzul o delitvi tovora ter v razumnem roku odpravijo morebitne takšne določbe iz prejšnjih dvostranskih sporazumov;

(b)	ob začetku veljavnosti tega sporazuma opustijo vse enostranske upravne, tehnične ali druge ukrepe, ki bi lahko pomenili prikrito omejevanje ali imeli diskriminatorne učinke na svobodo opravljanja storitev v mednarodnem pomorskem prometu;

(c)	se z začetkom veljavnosti tega sporazuma vzdržijo izvajanja upravnih, tehničnih ali zakonskih ukrepov, katerih učinek bi lahko bila diskriminacija državljanov ali podjetij druge pogodbenice pri opravljanju storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

4. Pogodbenica ladjarskim družbam druge pogodbenice dovoli dostop do priključnih storitev, ki jih zagotavljajo ladjarske družbe, registrirane v prvi pogodbenici za mednarodni tovor med kitajskimi pristanišči in med pristanišči držav članic Skupnosti, in sicer brez diskriminacije in pod pogoji, o katerih se dogovorijo zadevne družbe.

Člen 5

Tržna prisotnost

Vsaka od pogodbenic ladjarskim družbam druge pogodbenice za dejavnosti, povezane z zagotavljanjem prevoznih storitev v mednarodnem pomorskem tovornem prometu in pripadajočih logističnih storitev, vključno z multimodalnimi prevozi od vrat do vrat, dovoli ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic ali predstavniških pisarn v njihovi popolni lasti ali na podlagi skupnih vlaganj; hčerinskim družbam in podružnicam dovoli, da so gospodarsko dejavne v skladu z njenimi zakoni in upravnimi predpisi. Te dejavnosti vključujejo, niso pa omejene na:

1.	potegovanje za tovor in rezerviranje prostora;

2.	izdelavo, potrditev, obdelavo in izdajo tovornega lista, vključno s splošno sprejetim tovornim listom v mednarodnem pomorskem prometu, pripravo dokumentacije v zvezi s prevoznimi in carinskimi dokumenti;

3.	določanje, pobiranje in nakazovanje voznin in drugih zneskov, zaračunanih po pogodbah o opravljanju storitev po ceniku prevoza;

4.	pogajanje o pogodbah o opravljanju storitev in podpisovanje teh pogodb;

5.	podpisovanje pogodb o prevozu s tovornjaki, po železnici, o nakladanju in razkladanju tovora ter o drugih pomožnih storitvah;

6.	priprava ponudb in objava cenikov prevoza;

7.	dejavnosti trženja storitev, ki jih opravljajo;

8.	lastništvo opreme, potrebne za njihovo gospodarsko dejavnost;

9.	zagotavljanje poslovnih informacij na kakršen koli način, vključno z računalniškimi informacijskimi sistemi in elektronsko izmenjavo podatkov, ob upoštevanju morebitnih nediskriminatornih omejitev glede telekomunikacij;

10.	ustanavljanje skupnih podjetij z lokalnimi pomorskimi agencijami z namenom opravljanja agencijskih poslov, denimo organiziranja pristankov ladij ali prevzema odpreme tovora, ki ga je treba prepeljati.

Člen 6

Preglednost

1. Vsaka od pogodbenic po predhodnem posvetovanju in primernem predhodnem obvestilu takoj objavi vse splošne ukrepe, ki zadevajo izvajanje tega sporazuma ali vplivajo nanj.

2. Če objava iz odstavku 1 ni mogoča, se tovrstne informacije objavijo na kakšen drug način.

3. Vsaka od pogodbenic se takoj odzove na zahtevo druge pogodbenice, naj posreduje natančnejše informacije o splošnih ukrepih v smislu odstavka 1.

Člen 7

Domači predpisi

1. Pogodbenice zagotovijo, da se vsi splošni ukrepi, ki zadevajo trgovino s storitvami v mednarodnem pomorskem prometu, izvajajo na razumen, objektiven in nepristranski način.

2. V primerih, ko je treba pridobiti dovoljenje, pristojni organi pogodbenic v razumnem roku od prejema vloge, ki po domačih zakonih in upravnih predpisih šteje za popolno, vlagatelja obvestijo o svoji odločitvi. Pristojni organ pogodbenice vlagatelju na zahtevo brez nepotrebnega odlašanja zagotovi informacije o tem, v kateri fazi obravnave je vloga.

3. Da ukrepi, ki zadevajo tehnične standarde ter zahteve in postopke v zvezi s podeljevanjem licenc, ne bi po nepotrebnem ovirali trgovine, zahteve temeljijo na objektivnih, nediskriminatornih, vnaprej določenih in preglednih merilih, kot je npr. merilo usposobljenosti za opravljanje zadevne storitve, v postopkih podeljevanja licenc pa ne smejo že same po sebi omejevati ali ovirati opravljanja zadevne storitve.

Člen 8

Ključno osebje

Hčerinska družba, podružnica ali predstavniška pisarna ladjarske družbe ene pogodbenice, ki je v njeni popolni lasti ali je rezultat skupnih vlaganj in je ustanovljena v drugi pogodbenici, ima pravico zaposlovati ključno osebje v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice, in sicer ne glede na državljanstvo. Vsaka od pogodbenic omogoči pridobitev dovoljenj za delo in vizumov za zaposlene, ki so tujci.

Člen 9

Plačila in kapitalske transakcije

1. Prihodki državljanov in podjetij ene pogodbenice od mednarodnih pomorskih ali multimodalnih prevozov v drugi pogodbenici se lahko izplačajo v konvertibilnih valutah.

2. Prihodki in izdatki gospodarske dejavnosti hčerinskih družb in podružnic in predstavniških pisarn ladjarskih družb ene pogodbenice v drugi pogodbenici, ustanovljenih v drugi pogodbenici, se lahko izplačajo v valuti države gostiteljice. Potem ko te ladjarske družbe, hčerinske družbe, podružnice in predstavniške pisarne poravnajo lokalne pristojbine, se lahko preostali znesek prosto nakaže v tujino po bančnem menjalnem tečaju, ki velja na dan nakazila.

Člen 10

Pomorsko sodelovanje

Pogodbenice z namenom pospeševanja razvoja svoje pomorske gospodarske panoge spodbujajo pristojne organe, ladjarske družbe, pristanišča, ustrezne raziskovalne institucije, univerze in šole k sodelovanju na naslednjih (a tudi na drugih) področjih:

1.	izmenjava mnenj v zvezi z dejavnostmi v okviru mednarodnih pomorskih organizacij;

2.	priprava in izboljšanje zakonodaje o upravljanju pomorskega prevoza in trga;

3.	spodbujanje učinkovitih prevoznih storitev v mednarodni pomorski trgovini, in sicer s čim boljšo izrabo pristanišč in ladjevij pogodbenic;

4.	jamstvo za varnost prevozov in preprečevanje onesnaževanja morja;

5.	spodbujanje izobraževanja in usposabljanja na področju pomorstva, zlasti usposabljanje pomorščakov;

6.	izmenjava osebja, znanstvenih informacij in tehnologije;

7.	okrepitev prizadevanj v boju proti piratstvu in terorizmu.

Člen 11

Posvetovanja in reševanje sporov

1. Pogodbenice določijo ustrezne postopke, s katerimi zagotovijo pravilno izvajanje tega sporazuma.

2. Če med pogodbenicami pride do spora v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, si pristojni organi prizadevajo za njegovo razrešitev s posvetovanji v prijateljskem duhu. V kolikor ne pride do dogovora, se spor reši po diplomatski poti.

Člen 12

Sprememba SPORAZUMA

Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim dogovorom med pogodbenicami, sprememba pa začne veljati v skladu s postopki, določenimi v členu 15(2).

Člen 13

Ozemeljska VELJAVNOST

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in v skladu s pogoji, opredeljenimi v tej pogodbi, na drugi strani pa na ozemlju Kitajske.

Člen 14

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem, švedskem in kitajskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 15

Trajanje in začetek veljavnosti Sporazuma

1. Ta sporazum je sklenjen za obdobje petih let. Sporazum se podaljšuje letno na podlagi tihega soglasja, če ga nobena od pogodbenic sporazuma šest mesecev pred dnem njegovega izteka pisno ne odpove.

2. Ta sporazum pogodbenice odobrijo v skladu z lastnimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so se pogodbenice uradno obvestile o zaključku postopkov iz prvega pododstavka.

3. Če je ta sporazum glede določenih zadev manj ugoden kot obstoječi dvostranski sporazumi med posameznimi državami članicami Skupnosti in Kitajsko, brez poseganja v obveznosti Skupnosti in ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti prevladajo ugodnejše določbe. Določbe tega sporazuma nadomeščajo določbe prejšnjih dvostranskih sporazumov, sklenjenih med državami članicami Skupnosti in Kitajsko, v kolikor so te – razen v primeru iz prejšnjega stavka – nezdružljive ali enake določbam tega sporazuma. Določbe obstoječih dvostranskih sporazumov, ki jih ta sporazum ne zajema, se uporabljajo še naprej.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.

TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.

ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten dieses Abkommen unterzeichnet.

ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι υπογράφοντες πληρεξούσιοι έθεσαν την υπογραφή τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.

IN WITNESS WHEREOF the undersigned Plenipotentiaries have signed this Agreement.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leur signature sur le présent accord.

IN FEDE DI CHE i Plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente accordo.

TEN BLIJKE WAARVAN de, hiertoe naar behoren gemachtigde, ondergetekenden hun handtekening onder deze overeenkomst hebben gesteld.

EM FÉ DO QUE, os abaixo-assinados apuseram as suas assinaturas no presente Acordo.

TÄMÄN VAKUUDEKSI alla mainitut täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.

TILL BEVIS HÄRPÅ har undertecknade befullmäktigade undertecknat detta avtal.

Hecho en Bruselas, el seis de diciembre del dos mil dos.

Udfærdiget i Bruxelles den sjette december to tusind og to.

Geschehen zu Brüssel am sechsten Dezember zweitausendzwei.

'Εγινε στις Βρυξέλλες, στις έξι Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες δύο.

Done at Brussels on the sixth day of December in the year two thousand and two.

Fait à Bruxelles, le six décembre deux mille deux.

Fatto a Bruxelles, addì sei dicembre duemiladue.

Gedaan te Brussel, de zesde december tweeduizendtwee.

Feito em Bruxelas, em seis de Dezembro de dois mil e dois.

Tehty Brysselissä kuudentena päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattakaksi.

Som skedde i Bryssel den sjätte december tjugohundratvå.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la Republique française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

Pela República Portuguesa

Suomen tasavallan puolesta

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/37

SKLEP SVETA

z dne 28. januarja 2008

o sklenitvi Protokola, ki spreminja Sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko republiko Kitajsko na drugi strani, zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji

(2008/144/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani, ter Ljudsko republiko Kitajsko na drugi strani, (v nadaljevanju „Sporazum“) je bil podpisan 6. decembra 2002 v Bruslju.

(2)	Protokol, ki spreminja Sporazum zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, je bil podpisan 5. septembra 2005 v Pekingu.

(3)	V skladu s členom 6(2) Akta o pristopu iz leta 2005 bosta Bolgarija in Romunija k Sporazumu pristopili s Protokolom med Svetom in Ljudsko republiko Kitajsko.

(4)	Potrebni ustavni in institucionalni postopki so zaključeni, zato bi bilo treba odobriti Protokol –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Protokol, ki spreminja Sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani, ter Ljudsko republiko Kitajsko na drugi strani, zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji, se odobri v imenu Skupnosti.

Besedilo Protokola (2) je priloženo k temu sklepu.

2. Predsednik Sveta v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic poda uradno obvestilo, predvideno v členu 3 Protokola.

V Bruslju, 28. januarja 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL

(1) Mnenje z dne 5. julija 2005 (UL C 157 E z dne 6. julija 2006, str. 53).

(2) Glej stran 38 tega Uradnega lista.

PROTOKOL,

ki spreminja sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani, in Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

v nadaljnjem besedilu „države članice“, ki jih predstavlja Svet Evropske unije,

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“, ki jo predstavlja Svet Evropske unije,

na eni strani in

VLADA LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE,

na drugi strani, SO SE –

OB UPOŠTEVANJU pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji in s tem k Skupnosti dne 1. maja 2004 –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika so pogodbenice Sporazuma o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani, podpisanega v Bruslju dne 6. decembra 2002 (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

Člen 2

Besedila Sporazuma v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovenskem in slovaškem jeziku, priložena k temu protokolu, so verodostojna pod istimi pogoji kot druge jezikovne različice, sestavljene v skladu s členom 14 tega sporazuma.

Člen 3

Pogodbenici odobrita ta protokol v skladu s svojimi postopki. Veljati začne na dan, ko začne veljati Sporazum. V primeru, da pogodbenici odobrita Protokol potem, ko je Sporazum že začel veljati, začne veljati Protokol na dan, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku notranjih postopkov za odobritev.

Člen 4

Ta protokol je sestavljen v Pekingu, dne petega septembra dva tisoč pet, v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, nemškem, madžarskem, malteškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovenskem, slovaškem, španskem, švedskem in kitajskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Por los Estados miembros

Za členské státy

For medlemsstaterne

Für die Mitgliedstaaten

Liikmesriikide nimel

Για τα κράτη μέλη

For the Member States

Pour les États membres

Per gli Stati membri

Dalībvalstu vārdā

Valstybių narių vardu

A tagállamok részéről

Għall-Istati Membri

Voor de lidstaten

W imieniu państw członkowskich

Pelos Estados-Membros

Za členské štáty

Za države članice

Jäsenvaltioiden puolesta

På medlemsstaternas vägnar

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Communidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Por el Gobierno de la República Popular China

Za vládu Čínské lidové republiky

For Folkerepublikken Kinas regering

Im Namen der Regierung der Volksrepublik China

Hiina Rahvavabariigi valitsuse nimel

Για την κυβέρνηση της Λαϊκής Δημοκρατίας της Κίνας

For the Government of the People's Republic of China

Pour le gouvernement de la République populaire de Chine

Per il Governo della Repubblica popolare cinese

Kīnas Tautas Republikas vārdā

Kinijos Liaudies Respublikos Vyriausybės vardu

A Kínai Népköztársaság kormánya részéről

Għall-Gvern tar-Repubblika tal-Poplu taċ-Ċina

Voor de regering van de Volksrepubliek China

W imieniu rządu Chińskiej Republiki Ludowej

Pelo Governo da República Popular da China

Za vládu Čínskej l'udovej republiky

Za Vlado Ljudske republike Kitajske

Kiinan kansantasavallan hallituksen puolesta

På Folkrepubliken Kinas regerings vägnar

21.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 46/41

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 12. septembra 2007

o državni pomoči C 54/2006 (ex N 276/2006) iz priglašenega načrta Poljske za podjetje Bison Bial SA

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4145)

(Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/145/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob pozivu zainteresiranim strankam, naj predložijo svoje pripombe (1) v skladu z navedenimi določbami,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Poljska je 4. maja 2006 priglasila načrtovano pomoč za prestrukturiranje podjetja Bison-Bial SA (v nadaljnjem besedilu „BB“).

(2)

Z dopisom z dne 13. junija 2006 je Komisija zaprosila Poljsko, da predloži nekatere manjkajoče informacije, ki so jih poljski organi ustrezno predložili 13. julija 2006. Komisija je za dodatne informacije zaprosila z dopisom z dne 29. avgusta 2006. Poljski organi so odgovorili z dopisi z dne 18. septembra, 20. oktobra in 3. novembra 2006.

(3)

Z dopisom z dne 20. decembra 2006 je Komisija obvestila Poljsko, da se je v zvezi s pomočjo odločila sprožiti postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES. Odločitev Komisije, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije. (2) Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o ukrepu.

(4)	Poljski organi so svoja stališča predložili z dopisom z dne 23. januarja 2007. Pripomb ni predložila nobena tretja stran.

(5)	S predstavniki poljskih organov in podjetjem BB je bil dne 28. marca organiziran sestanek. Komisija je zaprosila za dodatne informacije z dopisom z dne 17. aprila 2007. Poljski organi so odgovori z dopisom z dne 15. maja 2007.

2. PODROBEN OPIS POMOČI

2.1 Podjetje

(6)

BB je veliko podjetje, ki proizvaja naprave za strojna orodja, kot so vpenjalne glave stružnic, vretenasta orodja, rezkalniki in držala za orodja. Ustanovljeno je bila leta 1948 kot državno podjetje. Leta 1997 je država prodala 53 % delnic podjetja BB zasebnemu podjetju Metalexport Sp. z o.o., ki se je leta 2004 preimenovalo v Mex-Holding Sp. z o.o. Ob koncu leta 2006 je imela država 18 % delnic podjetja BB, medtem ko so bili preostali delničarji zasebni vlagatelji. V BB je bilo leta 2006 zaposlenih 950 delavcev, kar je manj kot leta 2000, ko jih je bilo 1 680.

(7)

Leta 2004 je imelo podjetje 17-odstotni delež na poljskem trgu naprav za strojna orodja, kar je bilo samo 20 % proizvodnje podjetja BB, saj podjetje proizvaja zlasti za izvoz (leta 2004 se je 30 % proizvodnje izvozilo v Združene države, 15 % v Italijo, 7 % v vzhodnoevropske države, vključno z Rusijo, in 5 % v Združeno kraljestvo). Podjetje večino svojih izvoženih proizvodov distribuira prek podjetij iz skupine Mex-Holding Group, kot so Toolmex Corporation (ZDA), Mexpol GmbH (Nemčija), Toolmex Polmach (UK) ali Italmex SA (Italija).

(8)	Ocenjeni delež podjetja BB na evropskem trgu znaša 1,3 %. Geografski obseg trga za te izdelke je vsaj evropski in verjetno tudi svetovni. Za proizvodnjo standardnih naprav za strojna orodja, kot so tista, ki jih izdeluje BB, je značilna presežna zmogljivost na svetovni in evropski ravni.

(9)	Podjetje leži v regiji, ki je upravičena do pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.

2.2 Težave, s katerimi se srečuje podjetje

(10)

Podjetje BB je imelo prvič težave leta 2001, ko je imelo izgubo v višini 24 milijonov PLN. Poljska je ugotovila naslednje glavne razloge za te finančne težave:

—	povečana vrednost poljskega zlota glede na ameriški dolar (na Združene države pride 30 % prodaje podjetja),

—	poslovna skupina kot celota je v težkem finančnem položaju in matično podjetje ni vrnilo posojila v višini 16 milijonov PLN,

—	padec izvoza zaradi stagnacije v Združenih državah in Zahodni Evropi po septembru 2001.

(11)

Te okoliščine so poleg visokih stroškov izposojanja, ki prevladujejo na trgu, povzročile resne likvidnostne težave. Finančne težave so pripeljale do zaostalih plačil dolga. Leta 2002 so štiri banke zahtevale takojšnje poplačilo posojil. Podjetje BB ni moglo izpolniti svojih obstoječih obveznosti, vključno s plačami, kar je pripeljalo do štirimesečnega zaprtja tovarne. Prodaja se je zmanjšala za polovico (z 91 milijonov PLN leta 2001 na 48 milijonov PLN leta 2002), leto pa so zaključili s 74,8 milijona PLN neto izgube.

(12)	Težave podjetja BB so bile odraz vedno slabših razmer v njegovem matičnem podjetju – Mex-Holding Sp. z o.o. Leta 2002 je skupina kot celota ustvarila za 75,8 milijona PLN izgub. Od takrat se je položaj sicer izboljšal, vendar skupina še naprej beleži izgube, njen lastniški kapital pa je negativen.

(13)

Leta 2003 je podjetju uspelo zmanjšati svoje izgube na 8,5 milijona PLN, v letu 2004 pa je ustvarilo 5,1 milijona PLN dobička. Po navedbah poljskih organov je to odražalo dejstvo, da se je začelo prestrukturiranje podjetja BB. Izvajanje prvih ukrepov prestrukturiranja je pripeljalo do povečane prodaje, nižjih stroškov in delnega odpisa dolga. Tako je podjetje leta 2005 in 2006 ustvarilo dobiček v višini 20 milijonov PLN oziroma 12,5 milijona PLN.

(14)

Res je, da BB ustvarja dobiček, a se še vedno bori za preživetje. Nakopičene izgube iz poslovanja od leta 2001 naprej so povzročile veliko zadolženost. Leta 2004 je bila vrednost sredstev ocenjena na 57 milijonov PLN, obveznosti pa so znašale 115,7 milijona PLN. Z drugimi besedami, lastniški kapital je bil negativen. Ob koncu leta 2006 je bil lastniški kapital še vedno negativen in je znašal 26 milijonov PLN. Analiza, predložena Komisiji, kaže, da bo podjetje brez pomoči v bližnji prihodnosti šlo v stečaj, ker ne bo moglo vrniti različnih dolgov, ki jih je treba povrniti takoj.

(15)

Podjetje BB je izdelalo načrt za prestrukturiranje za obdobje 2003–2009. Prestrukturiranje se zlasti osredotoča na finance, sredstva in zaposlovanje. Finančno prestrukturiranje, ki se je začelo leta 2003, je vključevalo poplačilo starih dolgov v skladu s sporazumi, sklenjenimi z zasebnimi upniki, odpis dela javnega in zasebnega dolga ter poplačilo preostalega javnega dolga z uporabo posojila, ki naj bi ga dala agencija za industrijski razvoj v državni lasti („IDA“).

(16)	Leta 2004 je podjetje podpisalo sporazume o poplačilu dolgov bankam in svojim zaposlenim ter sporazum o sodni poravnavi z drugimi zasebnimi upniki.

(17)

Operativno prestrukturiranje se je začelo leta 2001. Podjetje je zmanjšalo število zaposlenih s 1 680 delavcev leta 2000 na 1 144 leta 2001 in 925 leta 2005. Do konca obdobja prestrukturiranja bi podjetje moralo imeti 800 zaposlenih. Z drugimi besedami, do konca prestrukturiranja se bo število zaposlenih zmanjšalo za 52 % v primerjavi z letom 2000 ali za 30 % v primerjavi z letom 2001.

(18)

Kar zadeva prestrukturiranje sredstev, BB načrtuje prodajo svojih presežnih sredstev, selitev in prodajo zemljišča, na katerem ima trenutno prostore. V skladu s predloženo oceno znaša tržna vrednost zemljišča […] (3) milijonov PLN. Sprva so poljski organi navedli, da naj bi se zemljišče prodalo leta 2009, saj bi bilo treba najprej vse stroje in opremo prepeljati na novo lokacijo. Poleg tega je nepremičnina, ki je naprodaj, obremenjena s hipoteko. Po odločitvi Komisije, da sproži uradni postopek preiskave, je Poljska navedla, da bi se lahko prodaja preložila do leta 2010.

(19)

Med letoma 2003 in 2005 je podjetje BB vložilo 1,4 milijona PLN, naložbe, načrtovane za obdobje med letoma 2006 in 2009, pa znašajo 14,2 milijona PLN. Gre predvsem za nadomestne naložbe, tj. nakup učinkovitejših in okolju prijaznejših strojev in opreme. V načrtu je kakršno koli večje povečanje naložb preloženo do leta 2009 zaradi omejenih razpoložljivih finančnih sredstev. Večina naložb se bo izvedla leta 2010 in bo povezana z načrtovano preselitvijo podjetja na novo lokacijo.

(20)

Poljska je sprva predlagala, da je treba zmanjšanje števila zaposlenih in proizvodnega območja podjetja šteti kot zadostno za ublažitev škodljivih učinkov pomoči. Vendar pa je Poljska tudi potrdila, da bi se ta znižanja izravnala z načrtovanimi naložbami v bolj produktivno opremo, zaradi česar se proizvodna zmogljivost podjetja BB ne bi spremenila. Poljska je navedla, da bi bilo treba ohranitev zmogljivosti na trenutnih ravneh (namesto njenega povečanja) samo po sebi obravnavati kot izravnalni ukrep.

(21)	Priglašeni načrt za prestrukturiranje je predvideval, da bodo stroški prestrukturiranja za obdobje 2003–2009 znašali 138 milijonov PLN, pri čemer bi bili glavni del stroški finančnega prestrukturiranja v višini 122,6 milijona EUR. Preostalih 15,6 milijona PLN so stroški naložb.

(22)

Načrt predvideva, da bo finančno prestrukturiranje zajemalo poplačilo 65,6 milijona PLN dolgov bankam na podlagi sporazumov o poravnavi, poplačilo drugih zasebnih dolgov v višini 17,5 milijona EUR in vračilo 39,5 milijona PLN javnega dolga. Celotni znesek načrtovane državne pomoči se bo namensko rezerviral za odplačilo javnega dolga. Del stroškov prestrukturiranja se bo financiral iz prihodkov, pridobljenih od prodaje sredstev, ko se bo podjetje preselilo na svojo novo lokacijo.

(23)

Državna pomoč za prestrukturiranje podjetja BB temelji na dveh zakonih: Zakonu o javnem dolgu zaradi prestrukturiranja podjetij z dne 30. avgusta 2002 („Zakon z dne 30. avgusta 2002“) in Zakonu o državni pomoči za podjetja, ki so posebej pomembna za trg dela, z dne 30. oktobra 2002 („Zakon z dne 30. oktobra 2002“), kakor je bil spremenjen z Zakonom z dne 14. novembra 2003.

(24)

Zakon z dne 30. avgusta 2002 je v poljski sistem vključil možnost, da lahko podjetja v finančnih težavah javni dolg prestrukturirajo z odpisi. Zadevno podjetje je moralo vložiti prošnjo skupaj z načrtom za prestrukturiranje vsakemu posameznemu javnemu organu, katerega terjatve naj bi se prestrukturirale (v nadaljnjem besedilu „organ za prestrukturiranje“). Ker je organ za prestrukturiranje sklenil, da bi lahko predlagani načrt za prestrukturiranje izboljšal finančni položaj podjetja, je izdal odločbo o pogojih prestrukturiranja, v kateri so bili našteti dolgovi, ki jih je zajemalo prestrukturiranje. Če bi podjetje izpolnilo vse pogoje, naložene v odločbi, je bil organ za prestrukturiranje zakonito dolžan izdati odločbo za odpis dolgov, navedenih v odločbi o pogojih prestrukturiranja.

(25)

Zakon z dne 30. oktobra 2002 je kasneje centraliziral ta sistem in predsednika agencije IDA pooblastil, da izda odločbo, ki je enakovredna zgoraj navedeni odločbi o pogojih prestrukturiranja, imenovano odločba o prestrukturiranju (člen 10(1)(4), ki se razlaga v povezavi s členom 19). Odločba o prestrukturiranju vsebuje oceno načrta za prestrukturiranje in navaja, kako mora biti prestrukturiran javni dolg, naveden v načrtu. Zadevni organi za prestrukturiranje so nato zakonsko dolžni izdati posamezne odločbe za odpis javnega dolga, navedenega v odločbi o prestrukturiranju.

(26)

Ne nazadnje, Zakon z dne 14. novembra 2003, ki spreminja Zakon z dne 30. oktobra 2002, je prestrukturiranje javnega dolga pogojil s prenosom sredstev, ki ustrezajo vsaj 25 % skupnega zneska dolga, ki se bo prestrukturiral, na tretje podjetje, nosilca dejavnosti (podjetje, katerega lastnik je v celoti IDA ali ministrstvo za finance). Prihodki od prodaje teh sredstev s strani nosilca dejavnosti naj bi vsaj delno pokrili zadevni javni dolg, preostali del pa bi se odpisal po koncu prestrukturiranja.

(27)

Podjetje BB je zaprosilo za prestrukturiranje javnega dolga v skladu z zakonoma z dne 30. avgusta 2002 in 30. oktobra 2002. Skupna nominalna vrednost načrtovane državne pomoči je 31,43 milijona PLN (4) (8,2 milijona EUR). Ti ukrepi zajemajo preferenčno posojilo in odpis javnega dolga. Podroben opis ukrepov državne pomoči je naveden v spodnji razpredelnici.

Razpredelnica 2

Načrtovana državna pomoč

(PLN)
Št.	Organ, ki je dodelil pomoč	Vrsta pomoči	Nominalni znesek pomoči
Pomoč v skladu z Zakonom z dne 30. avgusta 2002
1.	ZUS, Bialystok	Odpis	933 474,51
2.	ZUS, Bielsk Podlaski	Odpis	113 884,66
3.	ZUS, Zambrów	Odpis	144 934,88
4.	Župan Białystoka	Odpis	1 448 108,90
5.	Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)	Odpis	519 591,35
6.	Davčni urad II, Bialystok	Odpis	217 590,00
Skupaj pomoč v skladu z Zakonom z dne 30. avgusta 2002			3 377 584,30 (z obrestmi na dan 31. decembra 2005: 6 171 774,74)
Pomoč v skladu z Zakonom z dne 30. oktobra 2002
7.	ZUS, Bialystok	Odpis	3 019 362,90
8.	Župan Białystoka	Odpis	1 505 534,12
9.	Državni sklad za rehabilitacijo invalidov (PFRON)	Odpis	539 650,70
10.	Davčni urad, Bialystok	Odpis	71 516,60
11.	Urad Bialystok Voivodship	Odpis	25 064,81
12.	Okrožje Grajewo	Odpis	12 133,80
13.	Občina Kolno	Odpis	17 224,60
14.	Župan Kolna	Odpis	248 648,09
15.	ZUS, Zambrów	Odpis	626 625,15
16.	ZUS, Bialystok	Odpis	398 029,30
Skupaj odpisi v skladu z Zakonom z dne 30. oktobra 2002			6 463 790,07 (z obrestmi na dan 31. decembra 2005: 9 259 229,92)
17.	Agencija za industrijski razvoj	Preferencialno posojilo	16 000 000
Skupaj			31 431 004,66

3. ODLOČITEV O SPROŽITVI POSTOPKOV V SKLADU S ČLENOM 88(2) POGODBE ES

(28)	Komisija se je odločila, da bo sprožila uradni postopek preiskave, ker dvomi, da je pomoč za prestrukturiranje skladna s skupnim trgom.

(29)

Najprej je Komisija dvomila, da bo načrt za prestrukturiranje obnovil dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. Komisija je sumila, da je do dobičkov, zabeleženih v letih 2004 in 2005, prišlo zaradi enkratnih postavk (npr. odpisa dolga), tako da niso bili znak dejanskih izboljšav v podjetju. Poleg tega se je načrt osredotočal na odplačilo starih dolgov, naložba, ki jo je predvideval, pa ne bi zadostovala za zagotovitev konkurenčnih proizvajalnih sredstev na koncu obdobja prestrukturiranja.

(30)	Drugič, Komisija je dvomila o veljavnosti predlaganih izravnalnih ukrepov. Podjetje je načrtovalo zmanjšanje površine tovarne, vendar pa s tem ne bi zmanjšalo proizvodne zmogljivosti. Število zaposlenih se je že občutno zmanjšalo, vendar naj bi to bilo nujno zaradi sposobnosti preživetja.

(31)	Ne nazadnje, zdelo se je, da se vsi ukrepi, ki so jih poljski organi navedli kot lastni prispevek podjetja, ne morejo šteti kot taki v smislu Smernic. Zato ni bilo jasno, ali bi bil dejanski lastni prispevek dovolj visok, tj. ali je bila pomoč omejena na najmanjši možni znesek.

4. PRIPOMBE POLJSKE

(32)	Po odločitvi Komisije, da bo sprožila uradni postopek preiskave glede načrtovane pomoči za podjetje BB, so poljski organi poslali podrobne informacije o strategiji podjetja.

(33)

Poljski organi so pojasnili, da je proizvodnja podjetja v Białystoku potekala v dveh obratih, od katerih je bil eden v središču mesta Białystok (obrat v ulici […]). BB načrtuje, da bo to nepremičnino prodal in svojo proizvodnjo bodisi preselil v svoj drugi obrat bodisi kupil tretji obrat, preselil celotno proizvodnjo tja ter prodal oba obrata, ki ju ima sedaj. Na podlagi poslanih predvidevanj podjetje BB načrtuje, da bo do leta 2010 vložilo […] milijonov PLN, ko se bo obrat v ulici […] prodal. Če se bo podjetje odločilo, da bo prodalo oba obrata in se preselilo na novo lokacijo, bo znesek naložb celo višji.

(34)	Poljski organi so potrdili, da se bo podjetje leta 2010, ko se bo preselilo, v bistvu posodobilo. Med letoma 2010 in 2014 namerava BB vložiti 43 milijonov PLN, pri čemer naj bi se […] milijonov PLN naložb izvedlo do konca leta 2010, to je do načrtovanega datuma selitve.

(35)

Poljski organi navajajo, da so naložbe, načrtovane za obdobje 2010–2014, zasnovane tako, da bodo posodobile zasnovo in sistem vodenja proizvodnje, avtomatizirale montažni proces za standardne naprave, izboljšale kakovost proizvodov, optimizirale postopke tehnološke proizvodnje ter toplotno in kemično obdelavo izdelkov ter izboljšale merilne in kontrolne metode. Poljski organi so prav tako potrdili, da menjava lokacije in naložbe, ki se bodo izvedle po tem, pomenijo izvajanje dolgoročne strategije podjetja.

(36)

Da bi se izognili nepotrebnemu izkrivljanju konkurence, so poljski organi in podjetje predlagali tri druge možnosti kot možne izravnalne ukrepe, ki naj bi jih podjetje izvedlo:

a)	zamejitev proizvodnje z zmanjšanjem števila proizvodov podjetja BB za 5 % v primerjavi z njegovo načrtovano proizvodnjo v prihodnosti, ali

b)	zmanjšanje zmogljivosti s prodajo 5 % strojnega orodja podjetja BB, ali

c)	zmanjšanje zmogljivosti s prodajo proizvodnega obrata podjetja BB […], ki je leta 2006 obračunal 13 % prometa podjetja BB in ustvaril 1,2 milijona PLN dobička.

(37)

Tretja možnost, tj. odprodaja proizvodnega obrata v […], bi pripeljala do 46-odstotnega zmanjšanja asortimenta proizvodov podjetja BB in 12-odstotnega zmanjšanja števila strojnega orodja. Vendar pa je proizvodni obrat v […] delno obremenjen z dolgom, katerega prestrukturiranje naj bi se financiralo s priglašeno državno pomočjo. Poleg tega so sredstva […] obremenjena s hipoteko ali pomenijo vrednostne papirje za poplačilo komercialnega dolga podjetja BB. Zato poljski organi trdijo, da je treba problem zadolženosti […] rešiti najprej in da se oddelek ne more prodati prej kot leta 2009. Podjetje BB se je zavezalo, da bo sprejelo vse potrebne ukrepe za dokončanje prodaje do konca leta 2009, če se bo Komisija odločila, da bi to bil ustrezni izravnalni ukrep.

(38)

V zvezi s financiranjem postopka prestrukturiranja so poljski organi navedli, da je ob upoštevanju nedavne rasti cen nepremičnin v regiji in lokacije zemljišča, ki naj bi se prodalo (središče mesta Białystok), pričakovani prihodek od prodaje […] milijonov PLN. Ocenjeni prihodek od prodaje proizvodnega obrata […] je […] milijonov PLN. In nazadnje, v skladu s pravno podlago, na kateri temelji načrtovani program državne pomoči, mora podjetje BB sredstva v višini 2,795 milijonov PLN prenesti na javni organ (nosilca dejavnosti) v zameno za odpis dolga.

5. OCENA POMOČI

5.1 Državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES

(39)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali je dodeljena iz državnih sredstev in ki z dajanjem prednosti določenim pravnim oziroma fizičnim osebam ali proizvodnji določenih dobrin v kakršni koli obliki izkrivlja konkurenco ali grozi, da bi jo izkrivljala, ni združljiva s skupnim trgom, kolikor vpliva na trgovino med državami članicami.

(40)

Načrtovani odpis javnega dolga, vključno z obračunanimi obrestmi, in posojilo od agencije, ki je v državni lasti, vključujeta državna sredstva. Ti rešitvi prav tako podeljujeta ugodnost podjetju z znižanjem njegovih stroškov. Kar zadeva drugi ukrep, glede na to, da je BB podjetje v težavah in da iz njih izhajajoče obveznosti močno presegajo njegova sredstva, ta ne bi pridobil te vrste financiranja na trgu. Element pomoči se zato lahko obravnava kot celotni znesek posojila.

(41)

Prejšnje odločbe o prestrukturiranju, v katerih sta bila obljubljena odpis javnega dolga in začasna opustitev izvršitve poplačila dolga, lahko prav tako pomenijo pomoč. Vendar pa Komisija meni, da se v tem primeru element pomoči teh „odložitev“ odraža v priglašeni pomoči, tj. v obrestih, obračunanih za celotno obdobje in dodanih k skupnemu znesku dolga, ki bi se odpisal.

(42)

Naprave za strojna orodja, ki jih proizvaja podjetje BB, se prodajajo na trgu EU. BB prav tako tekmuje z drugimi evropskimi proizvajalci na tretjih trgih. Močan položaj, ki ga BB uživa zaradi državne pomoči, lahko tako vpliva na konkurenco v Evropi, kar pomeni, da je merilo izkrivljanja trgovine v Skupnosti izpolnjeno.

(43)	Zato se za zgoraj navedene ukrepe šteje, da pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

5.2 Odstopanja v skladu s členoma 87(2) in 87(3) Pogodbe ES

(44)

Izjeme, določene v členu 87(2) Pogodbe ES, se v tem primeru ne uporabljajo. Kar zadeva izjeme v skladu s členom 87(3), glede na to, da je glavni cilj pomoči obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v težavi, se lahko uporabi samo izjema, navedena v členu 87(3)(c), ki odobrava državno pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato se lahko za pomoč šteje, da je združljiva na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES samo, če se upoštevajo pogoji, določeni v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu „Smernice“).

5.3 Upravičenost podjetja

(45)

V skladu s Smernicami je podjetje v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali s sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih delničarjev ali si jih sposodi, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe. Smernice navajajo tudi nekatere značilne lastnosti teh podjetij, kot so naraščajoči dolgovi ali zmanjšanje čiste vrednosti sredstev. V skladu s točko 13 Smernic podjetje, ki pripada večji poslovni skupini, običajno ni upravičeno do pomoči za prestrukturiranje, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama.

(46)

BB je treba obravnavati kot „podjetje v težavah“ v smislu Smernic. Njegov lastniški kapital je negativen. Podjetje odplačuje stare dolgove zasebnim upnikom v skladu s podpisanimi sporazumi (zadnji obroki naj bi bili plačani leta 2009). Če podjetje ne bo odplačalo svojega javnega dolga (s poplačilom ali odpisom), bo ta takoj zapadel v plačilo. Z izvršbo tega dolga ne bo mogoče poplačati obrokov zasebnim upnikom, na koncu pa obstaja verjetnost, da bo podjetje šlo v stečaj. BB si ne more izposoditi sredstev na trgu, da bi poplačal ta javni dolg, saj je njegov finančni položaj zelo šibek, vsa njegova sredstva pa so že bila zastavljena.

(47)	Obstoj dobičkov ne spremeni te ocene upravičenosti podjetja, ker lastniški kapital podjetja BB ostaja negativen. Treba je upoštevati tudi, da je bilo dobičke mogoče ustvariti samo zato, ker so javni organi začasno odložili izvršbe zaradi načrtovanega odpisa dolga.

(48)

Matično podjetje BB je tudi v težavah, saj ustvarja izgube in kopiči dolgove, zato podjetju BB ne more pomagati odpraviti težave. Težave matičnega podjetja so se začele kmalu po letu 2000. Nevračilo posojila, ki ga je svojemu matičnemu podjetju posodilo podjetje BB, kar je tudi eden od vzrokov za njegove težave, odraža dejanske težave, s katerimi se srečuje matično podjetje. To ni bil poskus povečanja dobičkov dela skupine ali namernega poslabšanja težav podjetja BB.

5.4 Obnovitev sposobnosti preživetja

(49)

Komisija je v odločbi o sprožitvi uradnega postopka preiskave izrazila dvome glede postopka prestrukturiranja in poudarila, da je njegov obseg predvsem finančni in da ne upošteva zadosti industrijskega prestrukturiranja. Poljski organi so po odločbi o sprožitvi uradnega postopka preiskave poslali dodatne informacije, s katerimi so pomirili dvome Komisije glede obnovitve sposobnosti preživetja.

(50)

Podrobna analiza računovodske evidence podjetja BB kaže na dejansko izboljšanje poslovanja podjetja od 2004–2005 naprej. Nepredvideni dogodki so samo v omejenem obsegu prispevali k temu izboljšanju. Nepredvideni dogodki, npr. odpisi dolgov, so dodatno pozitivno vplivali na rezultate podjetja, glavni vir dobičkov podjetja BB pa izhaja iz njegovih poslovnih dejavnosti.

(51)

Analiza prestrukturiranja proizvodov kaže, da se podjetje vedno bolj osredotoča na proizvode z višjo dodano vrednostjo (leta 2001 je podjetje BB izdelalo 709 000 izdelkov s 84,9 milijona PLN prihodkov od prodaje, medtem ko je leta 2006 izdelalo 377 000 izdelkov s 93,8 milijona PLN prihodkov od prodaje).

(52)

Načrtovane naložbe za obdobje 2003–2009 znašajo 14,75 milijona PLN. Podjetje namreč načrtuje izvesti program dodatnih večjih naložb leta 2010 v vrednosti […] milijonov PLN, kar je povezano z načrtovano selitvijo tovarne na novo lokacijo. Komisija meni, da se bo dolgoročna sposobnost preživetja lahko obnovila samo z izvedbo drugega dela programa naložb.

(53)

Zaradi tega in ob upoštevanju, da se bo prodaja nepremičnine, ki je nujna za financiranje naložb, preložila do leta 2010, Komisija meni, da je treba obdobje prestrukturiranja podaljšati do konca leta 2010 in da so naložbe, ki jih podjetje načrtuje za leto 2010, del ukrepov prestrukturiranja. Posledično bi naložbe med letoma 2003 in 2010 znašale […] PLN (14,75 milijona PLN + […] milijona PLN), kar je precej več od prvotno načrtovanega zneska 15,6 milijona PLN.

(54)

Komisija ugotavlja, da se donosnost lastniškega kapitala podjetja BB trenutno ne more izračunati, saj je njegov lastniški kapital negativen. Do leta 2010 se bo lastniški kapital podjetja postopoma vzpostavil. Te številke za leto 2011 lahko služijo kot dolgoročna vrednost. Tisto leto bo donosnost lastniškega kapitala 9 % (4 milijone PLN neto dobička iz 44 milijonov PLN lastnega kapitala). Čeprav ta raven ni zelo visoka, se zdi, da je upravičena, ob upoštevanju dejstva, da podjetje BB deluje na trgu, na katerem je prisotna močna konkurenca iz Azije in na katerem so marže zmanjšane.

(55)	Na podlagi teh podatkov Komisija ugotavlja, da se bo z izvajanjem načrta za prestrukturiranje obnovila sposobnost preživetja podjetja, če bo prestrukturiranje vključevalo izvedbo naložb, načrtovanih za leto 2010, in se bo obdobje prestrukturiranja podaljšalo do konca leta 2010.

5.5 Izogibanje neupravičenemu izkrivljanju konkurence

(56)	Po odločbi Komisije v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES so poljski organi predlagali tri druge izravnalne ukrepe, ki bi jih podjetje BB lahko izvedlo.

(57)

V zvezi s prvim predlogom, tj. 5-odstotnim znižanjem števila izdelanih predmetov, Komisija ugotavlja, da se podjetje BB naravno razvija proti manjšemu asortimentu proizvodov, vendar z višjo dodano vrednostjo. Tako po mnenju Komisije ta ukrep mogoče ne bo vplival na vedenje podjetja v praksi in tako mogoče ne bo zagotovil, da se prisotnost podjetja BB na trgu zmanjša.

(58)

Druga možnost je predvidevala prodajo 5 % strojev podjetja. Ob upoštevanju dejstva, da podjetje BB namerava izvesti program znatne posodobitve, ki vključuje nakup novih, učinkovitejših strojev, Komisija te možnosti ne obravnava kot veljavni izravnalni ukrep, saj bi se lahko proizvodna zmogljivost prodanih strojev nadomestila z višjo zmogljivostjo nove opreme.

(59)	Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da ti dve možnosti ne zagotavljata, da so škodljivi učinki pomoči na konkurenco omejeni.

(60)

Tretja možnost je prodaja proizvodnega obrata podjetja v […]. S to prodajo bi se za 46 % zmanjšal asortiment proizvodov podjetja BB, njegov promet za 13 %, število strojnega orodja pa za 12 %. Ta možnost kot taka vključuje rešitve, predvidene v prvih dveh predlogih, in dodatne elemente. Poleg tega bodo morebitni konkurenti podjetja, ko bo proizvodni obrat v […] naprodaj, imeli možnost, da kupijo organizirani del zmogljivosti podjetja BB, kar bi lahko ublažilo negativne učinke pomoči. Ne nazadnje, proizvodni obrat v […] je sposoben preživeti, saj je leta 2006 ustvaril 1,2 milijona PLN dobička od prodaje, in ga kot takega ni treba prodati za namene prestrukturiranja.

(61)	Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da prodaja obrata v […] pomeni veljavni in zadosten izravnalni ukrep.

5.6 Pomoč, omejena na najmanjši možni znesek

(62)

Komisija je v odstavku 45 odločbe o sprožitvi postopkov izrazila dvome, da bi se načrtovano poplačilo nekaterih dolgov med obdobjem prestrukturiranja (6) lahko vključilo v stroške prestrukturiranja. Ti dvomi niso bili odpravljeni. Komisija ugotavlja, da so bila ta sredstva izposojena kot del običajnega financiranja poslovanja podjetja in da se lahko vrnejo z obstoječimi sredstvi podjetja.

(63)	Vendar pa je treba po podaljšanju obdobja prestrukturiranja do leta 2010, da bi se vključile naložbe, ki bodo potekale tisto leto, te naložbe vključiti v seznam stroškov prestrukturiranja.

(64)

Komisija je v odstavkih 46 in 47 odločbe o sprožitvi postopkov izrazila dvome, da bi se lahko nekateri ukrepi, ki jih je priglasila Poljska, obravnavali kot prispevek prejemnika pomoči v skladu z odstavkoma 43 in 44 Smernic. Ti dvomi niso bili odpravljeni. Zato se ti ukrepi v naslednji analizi ne bodo obravnavali kot prispevek prejemnika pomoči.

(65)

Zaradi tega je seznam stroškov prestrukturiranja, prispevka prejemnika in državne pomoči naslednji:

(tisoč PLN)
	2003–2009	2010	2003–2010
Stroški prestrukturiranja
Prestrukturiranje javnega dolga	31 431		31 431
Naložbe	14 754	[…]	[…]
Skupaj	46 185	[…]	[…]
Lastni prispevek
Prodaja sredstev (obrat v ulici […])		[…]	[…]
Prenos sredstev	2 795		2 795
Prodaja proizvodnega obrata v […]	[…]		[…]
Skupaj	[…]	[…]	[…]
Državna pomoč	31 431		31 431
Lastni prispevek/stroški prestrukturiranja: 50,4 %

(66)	Lastni prispevek podjetja BB k skupnim stroškom prestrukturiranja torej znaša 50,4 %, kar je v skladu s Smernicami o pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(67)

Odstavek 45 Smernic določa: „Zaradi omejevanja izkrivljajočega učinka mora biti znesek pomoči ali oblika, v kateri se dodeli, takšna, da podjetje ne dobi presežka denarnih sredstev.“ Komisija ugotavlja, da podjetje ponovno ustvarja dobiček. Vendar pa je njegova sposobnost preživetja ogrožena zaradi zneska dolgov, ki jih mora plačati takoj. Dejstvo, da se je polovica pomoči dodelila v obliki posojila, zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjši možni znesek. To je zato, ker posojilo zagotavlja podjetju BB takojšnja sredstva za poplačilo njegovih zaostalih plačil. Hkrati bo podjetje BB moralo to posojilo v prihodnosti vrniti. To bo lahko storilo zaradi rednih dobičkov in bo zagotovilo, da podjetje ne bo nakopičilo presežnih denarnih sredstev v smislu Smernic.

(68)	Komisija zato meni, da je pomoč omejena na najmanjši možni znesek.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

(69)	Komisija ugotavlja, da se lahko priglašena pomoč v korist podjetja Bison Bial razglasi za združljivo s skupnim trgom, če so izpolnjeni zahtevani pogoji –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ukrepi pomoči v znesku 31,43 milijona PLN, ki jih je Poljska priglasila za podjetje Bison Bial, so združljivi s skupnim trgom, ob upoštevanju obveznosti in pogojev, določenih v členu 2.

Člen 2

1. Obdobje prestrukturiranja se podaljša do konca leta 2010, načrt za prestrukturiranje pa se izvede v celoti.

2. Obrat v ulici […] se bo prodal do konca leta 2010.

3. Naložbe v vrednosti najmanj 41,61 milijona PLN se bodo izvedle do konca obdobja prestrukturiranja, tj. do konca leta 2010.

4. Proizvodni obrat v […] se bo prodal do konca leta 2009 kupcu, ki je neodvisen od podjetja BB. Poljski organi bodo zagotovili, da bo poslovna dejavnost v proizvodnem obratu v […] pred prodajo pravilno vodena, da bo imel na voljo dovolj sredstev, ki bodo zagotavljala njegov normalen razvoj, in da prejemnik pomoči ne bo sprejel nobenih ukrepov, ki bi namenoma zmanjšali njegovo vrednost, npr. prenos neopredmetenih sredstev, zaposlenih, strank ali prodajne zmogljivosti na druge dele podjetja Bison Bial.

Člen 3

Poljski organi bodo predložili polletna poročila o napredku v zvezi s postopkom prestrukturiranja.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Republiko Poljsko.

V Bruslju, 12. septembra 2007.

Za Komisijo

Neelie KROES

Članica Komisije

(1) UL C 23, 1.2.2007, str. 20.

(2) Glej opombo 1.

(3) Zaupne informacije.

(4) Poljski organi so predlagali, da bi bilo treba za izračun elementa pomoči ukrepa vrednost sredstev, ki bi se prenesla na nosilca dejavnosti v zameno za odpis dolga, odšteti od nominalne vrednosti pomoči. V bistvu prenos teh sredstev pomeni prispevek podjetja k prestrukturiranju in nima nobenega vpliva na vrednost ukrepa pomoči. Zaradi tega je v tem primeru element pomoči enak nominalni vrednosti pomoči.

(5) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(6) Glej razpredelnico 1 odločbe o sprožitvi postopkov.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 46

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 21. februar 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 146/2008 z dne 14. februarja 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)	1
		Uredba Komisije (ES) št. 147/2008 z dne 20. februarja 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	7
	*	Uredba Komisije (ES) št. 148/2008 z dne 20. februarja 2008 o spremembi uredb (ES) št. 900/2007 in (ES) št. 1060/2007, zato da bi se podrobneje določil status namembnih krajev, ki niso upravičeni do izvoznih nadomestil za sladkor	9
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Sveta 2008/7/ES z dne 12. februarja 2008 o posrednih davkih na zbiranje kapitala	11

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	53,3
	JO	69,6
	MA	45,2
	TN	115,9
	TR	84,2
	ZZ	73,6
0707 00 05	JO	190,5
	MA	150,4
	TR	181,9
	ZZ	174,3
0709 90 70	MA	49,7
	TR	115,6
	ZZ	82,7
0709 90 80	EG	111,9
0709 90 80	ZZ	111,9
0805 10 20	EG	52,6
	IL	54,8
	MA	57,4
	TN	48,4
	TR	85,6
	ZZ	59,8
0805 20 10	IL	110,6
	MA	111,4
	ZZ	111,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	42,0
	EG	82,4
	IL	76,7
	JM	114,0
	MA	117,2
	PK	65,4
	TR	77,5
	ZZ	82,2
0805 50 10	EG	107,9
	IL	107,6
	MA	114,0
	TR	116,6
	ZZ	111,5
0808 10 80	AR	96,3
	CA	88,1
	CL	60,8
	CN	83,1
	MK	37,5
	US	126,4
	ZZ	82,0
0808 20 50	AR	89,6
	CN	92,4
	US	122,2
	ZA	85,7
	ZZ	97,5

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/143/ES
*	Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani	23
	Sporazum o pomorskem prevozu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani	25
	2008/144/ES
*	Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Protokola, ki spreminja Sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko republiko Kitajsko na drugi strani, zaradi pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji	37
	Protokol, ki spreminja sporazum o pomorskem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani, in Vlado Ljudske republike Kitajske na drugi strani	38
	Komisija
	2008/145/ES
*	Odločba Komisije z dne 12. septembra 2007 o državni pomoči C 54/2006 (ex N 276/2006) iz priglašenega načrta Poljske za podjetje Bison Bial SA (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4145) ( 1 )	41