ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 39 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 51 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
13.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/1 |
UREDBA (ES) št. 106/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme
(Prenovitev)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredbo (ES) št. 2422/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (3) je treba bistveno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti. |
(2) |
Pisarniška oprema predstavlja znaten delež skupne porabe električne energije. Različni modeli, ki so na voljo na trgu Skupnosti, imajo zelo različne stopnje električne porabe za podobne uporabe in zato obstajajo velike možnosti za optimizacijo njihove energetske učinkovitosti. |
(3) |
Izboljšanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme bi moralo prispevati k izboljšanju konkurenčnosti Skupnosti, zanesljivosti dobave energije v njej ter k varstvu okolja in potrošnikov. |
(4) |
Pomembno je spodbujati ukrepe za pravilno delovanje notranjega trga. |
(5) |
Zaželeno je usklajevati nacionalne pobude za označevanje energetske učinkovitosti, da bi se čimbolj zmanjšali škodljivi vplivi ukrepov, sprejetih za njihovo izvajanje, na industrijo in trgovino. |
(6) |
Ker cilja predlaganega ukrepa, in sicer določiti pravila za program Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj laže doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje tega cilja. |
(7) |
Protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, dogovorjen v Kjotu 11. decembra 1997, poziva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani Skupnosti za 8 % najpozneje v obdobju od 2008 do 2012. Za dosego tega cilja so za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida znotraj Skupnosti potrebni ostrejši ukrepi. |
(8) |
Nadalje je Sklep št. 2179/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o pregledu programa Evropske skupnosti o okoljski politiki ter ukrepih v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem z naslovom „Na poti k trajnostnemu razvoju“ (4) kot ključno prednostno nalogo za vključitev okoljevarstvenih zahtev v zvezi z energijo določil označevanje energetske učinkovitosti aparatov. |
(9) |
Resolucija Sveta z dne 7. decembra 1998 o energetski učinkovitosti v Evropski skupnosti (5) je pozvala k povečani uporabi označevanja aparatov in opreme. |
(10) |
Zaželeno je, da se zahteve za energetsko učinkovitost, oznake in metode za preskušanje, kadar je to primerno, uskladijo. |
(11) |
Večina energetsko učinkovite pisarniške opreme je na voljo le za malo višjo ali enako ceno, kar v številnih primerih omogoča v razmeroma kratkem času pokritje dodatnih stroškov s prihrankom pri električni energiji. Cilje glede varčevanja z energijo in zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida je tako na tem področju mogoče doseči na stroškovno učinkovit način, brez negativnih učinkov za potrošnike in industrijo. |
(12) |
S pisarniško opremo se trguje po vsem svetu. Sporazum z dne 20. decembra 2006 med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (6) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) bi moral olajšati mednarodno trgovino s to opremo in varstvo okolja. Sporazum bi bilo treba izvajati v Skupnosti. |
(13) |
Oznaka energetske učinkovitosti ENERGY STAR se uporablja po vsem svetu. Da bi vplivali na zahteve glede programa za označevanje ENERGY STAR, bi morala Skupnost sodelovati pri programu in pri sestavi potrebnih tehničnih specifikacij. Pri določanju teh tehničnih specifikacij skupaj z Agencijo Združenih držav Amerike za varstvo okolja („USEPA“) bi si Komisija morala zadati za cilj visoke nivo energetske učinkovitosti, ob upoštevanju politike Skupnosti na področju energetske učinkovitosti in njenih ciljev energetske učinkovitosti. |
(14) |
Potreben je učinkovit sistem izvrševanja, da se zagotovi pravilno izvajanje programa označevanja energetske učinkovitosti za pisarniško opremo, kar bi zagotavljalo poštene konkurenčne pogoje za proizvajalce in varstvo pravic potrošnikov. |
(15) |
Ta uredba bi se morala uporabljati samo za pisarniško opremo. |
(16) |
Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (7) ni najbolj ustrezen instrument za pisarniško opremo. Stroškovno najbolj učinkovit ukrep za spodbujanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme je program prostovoljnega označevanja. |
(17) |
Nalogo sodelovanja pri določanju in pregledu skupnih tehničnih specifikacij bi bilo treba dodeliti ustreznemu organu, Odboru Evropske skupnosti za ENERGY STAR, da bi dosegli učinkovito in nevtralno izvajanje programa za označevanje energetske učinkovitosti. Navedeni odbor bi morali sestavljati nacionalni predstavniki in predstavniki zainteresiranih strani. |
(18) |
Treba je zagotoviti, da bo program označevanja energetske učinkovitosti pisarniške opreme skladen in usklajen s prednostnimi nalogami politike Skupnosti in z drugimi programi Skupnosti za označevanje ali certificiranje kakovosti, kakršni so programi iz Direktive 92/75/EGS in Uredbe Sveta (EGS) št. 880/92 z dne 23. marca 1992 o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (8). |
(19) |
Program označevanja energetske učinkovitosti bi moral prav tako dopolnjevati ukrepe, sprejete v okviru Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (9). Zato je treba zagotoviti skladnost in usklajenost programa ENERGY STAR in sistema za okoljsko primerno zasnovo izdelkov. |
(20) |
Zaželeno je usklajevanje med programom Skupnosti ENERGY STAR, ki temelji na Sporazumu, in drugimi sistemi prostovoljnega označevanja energetske učinkovitosti za pisarniško opremo v Skupnosti, da bi preprečili zmedo med potrošniki in morebitno izkrivljanje razmer na trgu. |
(21) |
Treba je zagotoviti preglednost pri izvajanju programa ENERGY STAR in usklajenost z zadevnimi mednarodnimi standardi, da bi proizvajalcem in izvoznikom iz držav izven Skupnosti olajšali dostop do sistema in sodelovanje v njem. |
(22) |
Ta uredba upošteva izkušnje, pridobljene v začetnem obdobju izvajanja programa ENERGY STAR v Skupnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cilj
Ta uredba določa pravila za program Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti za pisarniško opremo (v nadaljnjem besedilu „program ENERGY STAR“), kakor jih opredeljuje Sporazum.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za skupine izdelkov pisarniške opreme, opredeljene v Prilogi C k Sporazumu, ob upoštevanju morebitnih sprememb Sporazuma v skladu z njegovim členom XII.
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) |
„skupni znak“ pomeni znak iz Priloge A k Sporazumu; |
(b) |
„udeleženci programa“ pomenijo proizvajalce, sestavljavce, izvoznike, uvoznike, trgovce na drobno in druge osebe ali organe, ki se zavežejo, da bodo spodbujali prodajo označene energetsko učinkovite pisarniške opreme, ki ustreza skupnim specifikacijam, opredeljenim v točki (c), in ki so s prijavo pri Komisiji odločili, da bodo sodelovali v programu ENERGY STAR; |
(c) |
„skupne specifikacije“ pomenijo zahteve glede energetske učinkovitosti in delovanja, vključno z metodami za preskušanje, na podlagi katerih se določi, ali energetsko učinkovita pisarniška oprema izpolnjuje pogoje za podelitev skupnega znaka. |
Člen 4
Splošna načela
1. Program ENERGY STAR je, kjer je to primerno, usklajen z drugimi ureditvami Skupnosti za označevanje ali certificiranje kakovosti ter s sistemi, kakršni so zlasti sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, ki ga uvaja Uredba (EGS) št. 880/92, ter navajanje porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov z nalepkami in standardiziranimi podatki o izdelku, ki ga uvajajo Direktiva 92/75/EGS in ukrepi za izvedbo Direktive 2005/32/ES.
2. Skupni znak lahko udeleženci programa uporabljajo na svojih individualnih izdelkih pisarniške opreme in na z njimi povezanem promocijskem materialu.
3. Sodelovanje v programu ENERGY STAR je prostovoljno.
4. Za izdelke pisarniške opreme, za katere je USEPA dovolila uporabo skupnega znaka, se šteje, da so v skladu s to uredbo, razen če se dokaže nasprotno.
5. Brez poseganja v katera koli pravila Skupnosti o ugotavljanju skladnosti in označevanju skladnosti in/ali kakršen koli mednarodni sporazum, sklenjen med Skupnostjo in tretjimi državami glede dostopa na trg Skupnosti, Komisija ali države članice lahko izdelke, ki jih zajema ta uredba in ki so dani na trg Skupnosti, preskusijo, da bi preverile, ali ustrezajo zahtevam te uredbe.
Člen 5
Prijava udeležencev programa
1. Vloge za udeležbo pri programu se predložijo Komisiji.
2. Odločitev o tem, da se vlagatelju dovoli udeležbo v programu, sprejme Komisija, potem ko preveri, ali vlagatelj soglaša s tem, da bo upošteval smernice za ustrezno uporabo skupnega znaka iz Priloge B k Sporazumu. Komisija na internetni strani ENERGY STAR objavlja posodobljen seznam udeležencev programa in ta seznam redno pošilja državam članicam.
Člen 6
Spodbujanje meril za energetsko učinkovitost
V obdobju veljavnosti Sporazuma Komisija in druge institucije Skupnosti kakor tudi centralni državni organi v smislu Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (10) brez poseganja v pravo Skupnosti in nacionalno pravo ter ekonomska merila določijo zahteve za energetsko učinkovitost izdelkov, ki niso manj zahtevne od skupnih specifikacij za javna naročila blaga v vrednosti, ki je enaka ali večja od pragov, določenih v členu 7 navedene direktive.
Člen 7
Drugi prostovoljni sistemi označevanja energetske učinkovitosti
1. Drugi obstoječi in novi prostovoljni sistemi označevanja energetske učinkovitosti izdelkov pisarniške opreme v državah članicah lahko soobstajajo skupaj s sistemom ENERGY STAR.
2. Komisija in države članice poskrbijo za potrebno uskladitev med programom ENERGY STAR in nacionalnimi sistemi označevanja ter drugimi sistemi označevanja v Skupnosti ali v državah članicah.
Člen 8
Odbor Evropske skupnosti za ENERGY STAR
1. Komisija ustanovi Odbor Evropske skupnosti za ENERGY STAR („ECESB“), ki ga sestavljajo nacionalni predstavniki iz člena 9 in predstavniki zainteresiranih strani. ECESB preučuje izvajanje programa ENERGY STAR znotraj Skupnosti ter Komisiji po potrebi svetuje in pomaga, s čimer ji omogoča opravljanje njene vloge upravnega organa iz člena IV Sporazuma.
2. Komisija zagotovi, da ECESB, kolikor je to pri opravljanju njegovega dela mogoče, za vsako skupino izdelkov pisarniške opreme upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, ki jih določena skupina izdelkov zadeva, kot so proizvajalci, trgovci na drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije.
3. Komisija ob pomoči ECESB spremlja prodor izdelkov s skupnim znakom na trg in razvoj energetske učinkovitosti pisarniške opreme, da lahko pravočasno izvede revizijo skupnih specifikacij.
4. Komisija ob upoštevanju stališč nacionalnih predstavnikov v ECESB pripravi poslovnik ECESB.
Člen 9
Nacionalni predstavniki
Vsaka država članica imenuje, kakor je ustrezno, nacionalne strokovnjake, organe ali osebe s področja energetske politike (v nadaljnjem besedilu „nacionalni predstavniki“), odgovorne za opravljanje nalog iz te uredbe. Če država članica imenuje več kakor enega nacionalnega predstavnika, določi pooblastila vsakega posameznega predstavnika in zahteve, ki se uporabljajo za njihovo usklajevanje.
Člen 10
Delovni načrt
V skladu s cilji iz člena 1 Komisija sestavi delovni načrt. Delovni načrt vključuje strategijo za razvoj programa ENERGY STAR, ki za naslednja tri leta določi:
(a) |
cilje za izboljšanje energetske učinkovitosti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in okolja ter za prodor na trg, ki si jih program ENERGY STAR na ravni Skupnosti prizadeva doseči; |
(b) |
neizčrpni seznam izdelkov pisarniške opreme, ki se štejejo za prioritete za vključitev v program ENERGY STAR; |
(c) |
pobude za izobraževanje in spodbujanje; |
(d) |
predloge za usklajevanje in sodelovanje med programom ENERGY STAR in drugimi prostovoljnimi sistemi označevanja energetske učinkovitosti v državah članicah. |
Komisija pregleda svoj delovni načrt najmanj enkrat letno in zagotovi, da je dostopen javnosti.
Člen 11
Pripravljalni postopki za revizijo tehničnih meril
1. Z namenom priprav na revizijo skupnih specifikacij in skupin izdelkov pisarniške opreme, ki jih zajema Priloga C k Sporazumu, ter pred predložitvijo osnutka predloga ali preden se odgovori USEPA v skladu s postopki, določenimi v Sporazumu in v Sklepu Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (11), je treba izvesti postopke iz odstavkov 2 do 5.
2. Komisija lahko od ECESB zahteva, da poda predlog za revizijo Sporazuma ali skupnih specifikacij izdelka. Komisija lahko ECESB poda predlog za revizijo skupnih specifikacij izdelka ali Sporazuma. ECESB lahko Komisiji poda predlog tudi na lastno pobudo.
3. Komisija se posvetuje z ECESB vsakič, ko od USEPA dobi predlog za revizijo Sporazuma.
4. Kadar člani ECESB podajo Komisiji svoje mnenje, upoštevajo izsledke študij izvedljivosti in tržnih študij ter razpoložljivo tehnologijo za zmanjševanje porabe energije.
5. Komisija upošteva zlasti cilj ambiciozne določitve skupnih specifikacij iz člena I(3) Sporazuma, z namenom zmanjšanja porabe energije in upoštevati razpoložljive tehnologije in s tem povezane stroške. Predvsem ECESB, preden poda svoja mnenja o novih skupnih specifikacijah, upošteva najnovejše izsledke študij o okoljsko primerni zasnovi.
Člen 12
Nadzor trga in nadzor zlorab
1. Skupni znak se uporablja samo v zvezi z izdelki, ki jih zajema Sporazum, in v skladu s smernicami za ustrezno uporabo skupnega znaka iz Priloge B k Sporazumu.
2. Prepovedano je vsakršno lažno ali zavajajoče oglaševanje ali uporaba vsakršne nalepke ali znaka, ki bi se ju lahko zamenjalo s skupnim znakom.
3. Komisija zagotovi pravilno uporabo skupnega znaka s tem da sprejme ali usklajuje ukrepe iz člena IX(2), (3) in (4) Sporazuma. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe na svojih ozemljih in o tem obvestijo Komisijo. Države članice lahko Komisiji predložijo dokaze o kršitvah s strani udeležencev programa za začetno ukrepanje.
Člen 13
Pregled
Komisija eno leto pred potekom veljavnosti Sporazuma pripravi in predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o spremljanju energetske učinkovitosti trga pisarniške opreme v Skupnosti in o ovrednotenju učinkovitosti programa ENERGY STAR. Poročilo vsebuje kvalitativne in kvantitativne podatke ter tudi podatke o koristih, ki izhajajo iz programa ENERGY STAR, zlasti o prihrankih energije in okoljskih koristih z vidika zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida.
Člen 14
Revizija
Preden pogodbenici Sporazuma v skladu s členom XIV(2) Sporazuma začneta razpravljati o obnovitvi Sporazuma, Komisija oceni program ENERGY STAR glede na izkušnje, pridobljene med njegovim izvajanjem.
Člen 15
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 2422/2001 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.
Člen 16
Končne določbe
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 15. januarja 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. LENARČIČ
(1) UL C 161, 13.7.2007, str. 97.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.
(3) UL L 332, 15.12.2001, str. 1.
(4) UL L 275, 10.10.1998, str. 1.
(5) UL C 394, 17.12.1998, str. 1.
(6) UL L 381, 28.12.2006, str. 26.
(7) UL L 297, 13.10.1992, str. 16. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(8) UL L 99, 11.4.1992, str. 1. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 237, 21.9.2000, str. 1).
(9) UL L 191, 22.7.2005, str. 29.
(10) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1422/2007 (UL L 317, 5.12.2007, str. 34).
(11) UL L 381, 28.12.2006, str. 24.
PRILOGA
Uredba (ES) št. 2422/2001 |
Ta uredba |
člen 1 |
člen 1 |
člen 1, zadnji stavek |
— |
člen 2 |
člen 2 |
člen 3 |
člen 3 |
člen 4(1) |
člen 4(1) |
člen 4(2) |
člen 4(2) |
— |
člen 4(3) |
člen 4(3) |
člen 4(4) |
člen 4(4) |
člen 4(5) |
člen 5 |
člen 5 |
člen 6(1) |
— |
člen 6(2) |
— |
člen 6(3) |
člen 6 |
člen 7 |
člen 7 |
člen 8(1) |
člen 8(1) |
člen 8(2) |
— |
člen 8(3) |
člen 8(2) |
— |
člen 8(3) |
člen 8(4) |
člen 8(4) |
člen 8(5) |
— |
člen 9 |
člen 9 |
člen 10, prvi odstavek, uvodni del |
člen 10, prvi odstavek, uvodni del |
člen 10, prvi odstavek, prva alinea |
člen 10, prvi odstavek, točka (a) |
člen 10, prvi odstavek, druga alinea |
člen 10, prvi odstavek, točka (b) |
člen 10, prvi odstavek, tretja alinea |
— |
— |
člen 10, prvi odstavek, točka (c) |
člen 10, prvi odstavek, četrta alinea |
člen 10, prvi odstavek, točka (d) |
člen 10, drugi odstavek, prvi stavek |
člen 10, drugi odstavek |
člen 11, prvi odstavek |
člen 11(1) |
člen 11, točka 1 |
člen 11(2) |
člen 11, točka 2 |
člen 11(3) |
člen 11, točka 3, prvi stavek |
člen 11(4) |
člen 11, točka 3, drugi stavek |
člen 11(5), prvi stavek |
— |
člen 11(5), zadnji stavek |
člen 12 |
člen 12 |
člen 13 |
— |
— |
člen 13 |
člen 14, prvi odstavek |
člen 14 |
člen 14, drugi odstavek |
— |
— |
člen 15 |
člen 15 |
člen 16 |
Priloga |
— |
13.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/8 |
UREDBA (ES) št. 107/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da se za sprejemanje izvedbenih ukrepov v zvezi z navedeno uredbo uporablja regulativni postopek, uveden s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
(2) |
Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje izvedbenih ukrepov splošnega obsega, namenjenih za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z dodajanjem novih nebistvenih določb. |
(3) |
Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje ukrepov Skupnosti v zvezi z označevanjem, predstavljanjem in oglaševanjem nekaterih živil, za opredelitev odstopanj od določenih določb Uredbe (ES) št. 1924/2006, za opredelitev in posodobitev profilov hranil ter pogojev in izjem, ko se lahko uporabljajo, za opredelitev in/ali spremembo seznamov prehranskih in zdravstvenih trditev ter za spremembo seznama živil, za katera je bila uporaba trditev omejena ali prepovedana. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(4) |
Kjer se uporabljajo določbe o varstvu podatkov, odobritev, ki je omejena na uporabo s strani posameznega nosilca dejavnosti, ne bi smela preprečevati drugim vlagateljem, da zaprosijo za odobritev uporabe iste trditve. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 1924/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1924/2006 se spremeni:
1. |
člen 1 se spremeni:
|
2. |
v drugem odstavku člena 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
|
3. |
člen 4 se spremeni:
|
4. |
člen 8(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Predlogi sprememb Priloge se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) in, po potrebi, po posvetovanju z Agencijo. Kadar je primerno, Komisija pritegne zainteresirane strani, predvsem nosilce živilske dejavnosti in skupine potrošnikov, da bi ovrednotile dojemanje in razumevanje zadevnih trditev.“; |
5. |
člen 13 se spremeni:
|
6. |
člen 17(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Dokončna odločba o vlogi, ki je namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Vendar če na zahtevo vlagatelja o pravni zaščiti podatkov Komisija predlaga omejitev uporabe trditve v korist vlagatelja:
|
7. |
v členu 18(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „5. Ko Agencija izda mnenje, ki ne podpira vključitve trditve v seznam iz odstavka 4, se odločba o vlogi, ki je namenjena spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Vendar če na zahtevo vlagatelja o pravni zaščiti podatkov Komisija predlaga omejitev uporabe trditve v korist vlagatelja:
|
8. |
v drugem pododstavku člena 20(2) se točki 2 in 3 nadomestita z naslednjim:
|
9. |
člen 25 se nadomesti z naslednjim: „Člen 25 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“; |
10. |
člen 28 se spremeni:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 15. januarja 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. LENARČIČ
(1) UL C 325, 30.12.2006, str. 37.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.
(3) UL L 404, 30.12.2006, str. 9. Popravljena različica v UL L 12, 18.1.2007, str. 3.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
13.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/11 |
UREDBA (ES) št. 108/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o spremembi Uredbe (ES) št. 1925/2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da se za sprejetje izvedbenih ukrepov v zvezi z navedeno uredbo uporablja regulativni postopek, uveden s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4). |
(2) |
Sklep 1999/468/ES je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za sprejetje izvedbenih ukrepov splošnega obsega, namenjenih za spreminjanje nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih določb ali z nadomestitvijo akta, tako da se dodajo nove nebistvene določbe. |
(3) |
Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje sprememb prilog I in II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 za določitev dodatnih živil, ki se jim ne sme dodajati določenih vitaminov ali mineralov, za sprejemanje odločitev in/ali sprememb seznama odobrenih, prepovedanih ali omejenih drugih snovi, za opredelitev pogojev, pod katerimi se vitamini in minerali lahko uporabljajo, kot so merila čistosti, največje količine, najmanjše količine in druge omejitve ali prepovedi dodajanja vitaminov in mineralov živilom, ter za določitev odstopanj od nekaterih določb navedene uredbe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb navedene uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(4) |
Kadar v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za črtanje nekaterih vitaminov ali mineralov, navedenih v prilogah, ter za vključitev in spremembo nekaterih drugih snovi iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006. |
(5) |
Uredbo (ES) št. 1925/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1925/2006 se spremeni:
1. |
odstavek 3 člena 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Spremembe seznamov iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3), ob upoštevanju mnenja Agencije. V nujnih primerih lahko Komisija za črtanje vitamina ali minerala s seznamov, navedenih v odstavku 1 tega člena, uporabi nujni postopek iz člena 14(4). Preden Komisija naredi te spremembe, se posvetuje z zainteresiranimi stranmi, zlasti z nosilci živilske dejavnosti in skupinami potrošnikov.“; |
2. |
drugi odstavek člena 4 se nadomesti z naslednjim: „Ukrepi, ki določajo dodatna živila ali kategorije živil, ki se jim ne sme dodajati določenih vitaminov in mineralov, in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) glede na znanstvene dokaze in ob upoštevanju njihove hranilne vrednosti.“; |
3. |
odstavek 1 člena 5 se nadomesti z naslednjim: „1. Ukrepi, ki določajo merila čistosti za kemijske oblike vitaminov in mineralov, navedenih v Prilogi II, in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3), razen kjer se uporabljajo v skladu z odstavkom 2 tega člena.“; |
4. |
člen 6 se spremeni:
|
5. |
odstavek 1 člena 7 se nadomesti z naslednjim: „1. Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil, ki so jim bili dodani vitamini in minerali, ne vsebuje nobene navedbe, ki trdi ali namiguje, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti primernih količin hranil. Po potrebi se lahko za določeno hranilo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14(3) sprejme odstopanje, namenjeno spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo.“; |
6. |
člen 8 se spremeni:
|
7. |
člen 14 se nadomesti z naslednjim: „Člen 14 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 15. januarja 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. LENARČIČ
(1) UL C 325, 30.12.2006, str. 40.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.
(3) UL L 404, 30.12.2006, str. 26.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
13.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/14 |
UREDBA (ES) št. 109/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja pravila za uporabo trditev pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil. |
(2) |
Zdravstvene trditve so prepovedane, razen če ustrezajo splošnim in posebnim zahtevam, določenim v Uredbi (ES) št. 1924/2006, in so vključene v sezname Skupnosti odobrenih zdravstvenih trditev. Navedene sezname zdravstvenih trditev je treba še vzpostaviti v skladu s postopki, določenimi v navedeni uredbi. Zato navedeni seznami niso začeli veljati 1. julija 2007, na datum začetka uporabe navedene uredbe. |
(3) |
Uredba (ES) št. 1924/2006 zato določa prehodne ukrepe za zdravstvene trditve, ki se ne nanašajo na zmanjšanje tveganja bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. |
(4) |
Za zdravstvene trditve glede zmanjšanja tveganja bolezni ni bil potreben noben prehodni ukrep. Zaradi prepovedi trditev, ki se nanašajo na preprečevanje, obravnavo in zdravljenje bolezni z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (4), in uvedbe nove kategorije trditev glede zmanjšanja tveganja bolezni z Uredbo (ES) št. 1924/2006, izdelki s takimi trditvami ne bi smeli biti na trgu Skupnosti. |
(5) |
Kategorija trditev glede na razvoj in zdravje otrok je bila uvedena v zelo pozni fazi postopka sprejetja Uredbe (ES) št. 1924/2006 brez zagotovitve prehodnih ukrepov. Vendar so izdelki s takimi trditvami že na trgu Skupnosti. |
(6) |
Da bi se izognili motnjam na trgu, je za trditve glede razvoja in zdravja otrok primerno uporabiti iste prehodne ukrepe kakor za druge zdravstvene trditve. |
(7) |
Uredbo (ES) št. 1924/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1924/2006 se spremeni:
1. |
člen 14(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Ne glede na člen 2(1)(b) Direktive 2000/13/ES se lahko naslednje trditve uporabijo, kadar so odobrene v skladu s postopkom, določenim v členih 15, 16, 17 in 19 te uredbe, za vključitev v seznam Skupnosti takih dovoljenih trditev, skupaj z vsemi potrebnimi pogoji za uporabo teh trditev:
|
2. |
v členu 28(6) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Za zdravstvene trditve, razen tistih iz člena 13(1)(a) in člena 14(1)(a), ki so se uporabljale v skladu z nacionalnimi predpisi pred začetkom veljavnosti te uredbe, velja naslednje:“. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 15. januarja 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. LENARČIČ
(1) Mnenje z dne 26. septembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 11. januarja 2008.
(3) UL L 404, 30.12.2006, str. 9, popravljena različica v UL L 12, 18.1.2007, str. 3.
(4) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).
13.2.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 39/16 |
UREDBA (ES) št. 110/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. januarja 2008
o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (3) in Uredba Komisije (EGS) št. 1014/90 z dne 24. aprila 1990 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (4) sta dokazali, da uspešno urejata področje žganih pijač. Vendar pa je treba glede na zadnje izkušnje pojasniti pravila, ki veljajo za opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščito geografskih označb nekaterih žganih pijač ob upoštevanju tradicionalnih metod proizvodnje. Uredbo (EGS) št. 1576/89 je zato treba razveljaviti in nadomestiti. |
(2) |
Področje žganih pijač je pomembno za potrošnike, proizvajalce in kmetijski sektor v Skupnosti. Ukrepi, ki veljajo za področje žganih pijač, morajo prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivega ravnanja ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. S tem bi morali ukrepi varovati ugled, ki so ga žgane pijače Skupnosti dosegle na skupnem in svetovnem trgu z nadaljnjim upoštevanjem tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji žganih pijač, kakor tudi povečanega povpraševanja po varstvu potrošnikov in informiranju. Treba je upoštevati tudi tehnološke inovacije v kategorijah, kjer te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, ne da bi to vplivalo na tradicionalni značaj zadevne žgane pijače. |
(3) |
Proizvodnja žganih pijač predstavlja pomembno prodajno možnost za kmetijske proizvode Skupnosti. Regulativni okvir mora poudariti to tesno povezavo s kmetijskim sektorjem. |
(4) |
Za zagotovitev bolj sistematičnega pristopa v okviru zakonodaje, ki ureja žgane pijače, bi morala ta uredba postaviti jasno opredeljena merila za proizvodnjo, opis, predstavitev in označevanje ter zaščito geografskih označb žganih pijač. |
(5) |
V korist potrošnikov mora Uredba veljati za vse žgane pijače, ki se tržijo v Skupnosti, če so proizvedene v Skupnosti ali v tretjih državah. S ciljem izvažanja visoko kakovostnih žganih pijač in za ohranitev in izboljšanje slovesa žganih pijač Skupnosti na svetovnih trgih se mora ta uredba uporabljati tudi za takšne pijače, ki so proizvedene v Skupnosti za izvoz. Ta uredba velja tudi pri uporabi etanola in/ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in pri uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil. V izjemnih primerih, kjer to zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, bi morala ta uredba dovoliti odstopanje od določb iz prilog I in II k tej uredbi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom. |
(6) |
Na splošno se določbe te uredbe še naprej osredotočajo na opredelitve žganih pijač, ki jih je treba razvrstiti v kategorije. Te opredelitve morajo še naprej upoštevati tradicionalne postopke za doseganje kakovosti, vendar pa morajo biti posodobljene ali dopolnjene na mestih, kjer so bile prejšnje opredelitve pomanjkljive ali nezadostne ali kjer bi se te opredelitve lahko izboljšale, dopolnile ali predelale glede na tehnološki razvoj. |
(7) |
Upoštevati bi bilo treba pričakovanja potrošnikov glede surovin, ki se uporabljajo za vodko, zlasti v državah članicah, ki so tradicionalne proizvajalke vodke, in predvideti določbo za zagotavljanje ustreznih informacij o surovinah, ki se uporabljajo pri proizvodnji vodke iz surovin kmetijskega porekla, ki niso žitarice in/ali krompir. |
(8) |
Poleg tega bi moral biti etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih in drugih alkoholnih pijač, izključno kmetijskega porekla, da izpolni pričakovanja potrošnikov in da je v skladu s tradicionalnimi postopki. S tem bi bilo treba zagotoviti tudi možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov. |
(9) |
Glede na pomen in zapletenost področja žganih pijač je primerno določiti posebne ukrepe o opisu in predstavitvi žganih pijač, ki presegajo horizontalna pravila, določena v Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (5). Ti posebni ukrepi morajo preprečevati zlorabo izraza „žgane pijače“ in imen žganih pijač za proizvode, ki ne ustrezajo opredelitvam iz te uredbe. |
(10) |
Čeprav je pomembno zagotoviti, da na splošno čas zorenja ali staranja navaja le najmlajšo alkoholno sestavino, pa bi morala ta uredba omogočiti odstopanje zaradi upoštevanja tradicionalnih postopkov staranja, ki jih urejajo države članice. |
(11) |
V skladu s Pogodbo, ob uporabi politike kakovosti in za zagotovitev visoke ravni kakovosti žganih pijač in raznolikosti na tem področju, morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo strožja pravila od tistih, določenih v tej uredbi, v zvezi s proizvodnjo, opisom, predstavitvijo in označevanjem žganih pijač, proizvedenih na njihovem lastnem ozemlju. |
(12) |
Direktiva Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izvornih surovinah za njihovo proizvodnjo (6) velja za žgane pijače. Zato je treba v tej uredbi določiti samo pravila, ki še niso določena v tej direktivi. |
(13) |
Pomembno je ustrezno upoštevati določbe iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“) in zlasti člena 22 in 23 Sporazuma ter Splošni sporazum o tarifah in trgovini, ki je sestavni del Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, odobrenega s Sklepom Sveta 94/800/ES (7). |
(14) |
Glede na to, da Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (8) ne velja za žgane pijače, morajo biti pravila o zaščiti geografskih označb žganih pijač določena v tej uredbi. Registrirane morajo biti geografske označbe, ki določajo žgane pijače kot pijače s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, katerih določena kakovost, sloves ali druge značilnosti žganih pijač se pripisujejo zlasti geografskemu poreklu. |
(15) |
V tej uredbi je treba v skladu s sporazumom TRIPS določiti nediskriminatorni postopek za registracijo, skladnost, spremembo in morebiten izbris geografskih označb tretjih držav in EU, ob priznavanju posebnega statusa uveljavljenih geografskih označb. |
(16) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9). |
(17) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za določitev odstopanj od določenih delov te uredbe, če tako zahteva zakonodaja države uvoznice; določitev najvišje vsebnosti sladil za zaokrožitev okusa; sprejemanje odločitev o zahtevkih za registracijo, izbris ali preklic geografskih označb kakor tudi sprememb tehničnih dokumentov; spreminjati seznam tehničnih pojmov in zahtev, določitve razvrstitve alkoholnih pijač v kategorije in seznam vpisanih geografskih označb kakor tudi odstopiti od postopka vpisa geografskih označb in za spremembo tehničnih dokumentov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe s črtanjem posameznih določb ali z dodajanjem novih nebistvenih določb, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(18) |
Prehod s pravil iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 na tiste v tej uredbi lahko pripelje do težav, ki jih ta uredba ne obravnava. Potrebne ukrepe za ta prehod in ukrepe za reševanje praktičnih težav, ki so značilne za področje žganih pijač, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES. |
(19) |
Za olajšanje prehoda od pravil iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 bi morala biti v prvem letu uporabe nove uredbe dovoljena proizvodnja žganih pijač v skladu s prejšnjo uredbo. Treba bi bilo predvideti tudi trženje obstoječih zalog, dokler niso izčrpane – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
VSEBINA, OPREDELITEV IN RAZVRSTITEV ŽGANIH PIJAČ
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Ta uredba določa pravila o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač.
2. Ta uredba se uporablja za vse žgane pijače, ki se tržijo v Skupnosti, ne glede na to, ali so proizvedene v Skupnosti ali tretjih državah, ter tiste, ki so proizvedene v Skupnosti za izvoz. Ta uredba velja tudi pri uporabi etanola in/ali destilatov kmetijskega porekla v proizvodnji alkoholnih pijač in pri uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju živil.
3. V izjemnih primerih, kjer to zahteva zakonodaja tretje države uvoznice, se lahko v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) dovoli odstopanje od določb iz prilog I in II.
Člen 2
Opredelitev žgane pijače
1. V tej uredbi pomeni „žgana pijača“ alkoholno pijačo:
(a) |
namenjeno za uživanje ljudi; |
(b) |
ki ima posebne senzorične lastnosti; |
(c) |
z najnižjo vsebnostjo alkohola 15 vol. %; |
(d) |
ki je proizvedena:
|
2. Za žgane pijače pa se ne štejejo pijače, ki spadajo pod oznake KN 2203, 2204, 2205, 2206 in 2207.
3. Najnižja vsebnost alkohola iz odstavka 1(c) ne posega v opredelitev proizvoda kategorije 41 iz Priloge II.
4. Za namene te uredbe so tehnične definicije in zahteve določene v Prilogi I.
Člen 3
Poreklo etanola
1. Etanol, ki se uporablja za proizvodnjo žganih pijač in vseh njihovih sestavnih delov, je lahko samo kmetijskega porekla, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Pogodbi.
2. Etanol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač, ustreza opredelitvi iz Priloge I(1) te uredbe.
3. Etanol, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali katerih koli drugih dovoljenih aditivov pri pripravi žganih pijač, je etanol kmetijskega porekla.
4. Alkoholne pijače ne smejo vsebovati alkohola sintetičnega porekla niti drugih alkoholov nekmetijskega porekla, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Pogodbi.
Člen 4
Kategorije žganih pijač
Žgane pijače se razvrstijo v kategorije v skladu z opredelitvami iz Priloge II.
Člen 5
Splošna pravila v zvezi s kategorijami žganih pijač
1. Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij od 1 do 14 v Prilogi II, za žgane pijače, ki so opredeljene v navedeni prilogi, velja naslednje:
(a) |
proizvedene so z alkoholnim vretjem in destilacijo in so izključno pridobljene iz surovin, predvidenih v ustrezni opredelitvi zadevne žgane pijače; |
(b) |
nimajo dodanega niti razredčenega niti nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5); |
(c) |
ne vsebujejo dodanih aromatičnih snovi; |
(d) |
vsebujejo samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve; |
(e) |
sladkajo se samo, da se zaokroži končni okus proizvoda v skladu s Prilogo I(3). Mejne vrednosti za proizvode, ki se uporabljajo za zaokrožanje, naštete v Prilogi I(3)(a) do (f), se določijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Pri tem se upošteva tudi posebna zakonodaja držav članic. |
2. Brez poseganja v posebna pravila, določena za vsako od kategorij od 15 do 46 v Prilogi II, za žgane pijače, ki so opredeljene v navedeni prilogi, velja naslednje:
(a) |
lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi; |
(b) |
lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5) te uredbe; |
(c) |
lahko vsebujejo naravne ali naravnim enake aromatične snovi in pripravke, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) in (ii) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS; |
(d) |
lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10) te uredbe; |
(e) |
lahko so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3), ob upoštevanju posamezne zakonodaje držav članic. |
3. Brez poseganja v pravila, določena v Prilogi II, velja za druge žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev kategorij 1 do 46, naslednje:
(a) |
lahko se pridobijo iz katere koli kmetijske surovine, naštete v Prilogi I k Pogodbi, in/ali živila, primernega za prehrano ljudi; |
(b) |
lahko imajo dodan alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5); |
(c) |
lahko vsebujejo eno ali več arom, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(a) Direktive 88/388/EGS; |
(d) |
lahko vsebujejo barvila, kakor je opredeljeno v Prilogi I(10); |
(e) |
so sladkane, da bi ustrezale določenim značilnostim proizvoda, in v skladu s Prilogo I(3). |
Člen 6
Zakonodaja držav članic
1. Države članice lahko ob uporabi politike kakovosti za žgane pijače, ki se proizvajajo na njihovem lastnem ozemlju, in zlasti za geografske označbe, registrirane v Prilogi III, ali za oblikovanje novih geografskih označb, določijo strožja pravila od tistih iz Priloge II o proizvodnji, opisu, predstavitvi in označevanju, če so združljiva z zakonodajo Skupnosti.
2. Države članice ne prepovejo ali omejijo uvoza, prodaje ali porabe žganih pijač, ki so v skladu s to uredbo.
POGLAVJE II
OPIS, PREDSTAVITEV IN OZNAČEVANJE ŽGANIH PIJAČ
Člen 7
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe so pojmi „opis“, „predstavitev“ in „označevanje“, opredeljeni v Prilogi I(14), (15) in (16).
Člen 8
Prodajno poimenovanje
V skladu s členom 5 Direktive 2000/13/ES za ime, pod katerim se prodaja proizvod („prodajno ime“), veljajo določbe iz tega poglavja.
Člen 9
Posebna pravila v zvezi s prodajnim poimenovanjem
1. Žgane pijače, ki ustrezajo specifikacijam za proizvode, opredeljene v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, nosijo v opisu, predstavitvi in označevanju prodajno poimenovanje, ki je tam določeno.
2. Žgane pijače, ki ustrezajo opredelitvi iz člena 2, vendar ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v kategorije od 1 do 46 iz Priloge II, nosijo v opisu, predstavitvi in označevanju prodajno poimenovanje „žgana pijača“. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena se to prodajno poimenovanje ne sme nadomestiti ali spremeniti.
3. Če žgana pijača ustreza opredelitvi več kot ene kategorije žgane pijače v Prilogi II, se lahko prodaja pod enim ali več imeni, naštetimi za te kategorije v Prilogi II.
4. Brez poseganja v odstavek 9 tega člena in člen 10(1) se imena, navedena v odstavku 1 tega člena, ne smejo uporabljati za kakršno koli opisovanje ali predstavitev katere koli pijače, ki ni žgana pijača, katere ime je našteto v Prilogi II in registrirano v Prilogi III.
5. Prodajna poimenovanja se lahko dopolnijo ali nadomestijo z geografskimi označbami, registriranimi v Prilogi III in v skladu s poglavjem III oziroma se v skladu z nacionalnimi določbami lahko dopolnijo z drugimi geografskimi označbami pod pogojem, da to ne zavaja potrošnikov.
6. Geografske označbe, registrirane v Prilogi III, se lahko dopolnijo samo:
(a) |
z izrazi, ki so že v uporabi dne 20. februarja 2008, za uveljavljene geografske označbe v smislu člena 20 ali |
(b) |
v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo, določeno v členu 17(1). |
7. Alkoholna pijača, ki ne ustreza eni od opredelitev, navedenih pod kategorijami od 1 do 46 Priloge II se ne sme opisovati, predstavljati ali označevati z besedami ali izrazi, kot so „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali s kakimi drugimi podobnimi oznakami pri katerem koli od prodajnih poimenovanj, predvidenih v tej uredbi, in/ali geografskih označb, registriranih v Prilogi III.
8. Trgovsko ime, blagovna znamka ali izmišljeno ime ne sme nadomestiti prodajnega poimenovanja žgane pijače.
9. Imena, navedena v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, se lahko vključijo na seznam sestavin za živila pod pogojem, da se seznam uporablja v skladu z Direktivo 2000/13/ES.
Člen 10
Posebna pravila v zvezi z uporabo prodajnih poimenovanj in geografskih označb
1. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES je uporaba izrazov, naštetih v kategorijah od 1 do 46 Priloge II, ali geografskih označb, registriranih v Prilogi III, v sestavljenih izrazih prepovedana, oziroma je prepovedano namigovanje na katerega od njih pri predstavitvi živila, razen če alkohol izvira izključno iz žgane(-ih) pijače(-), ki se omenja(-jo).
2. Uporaba sestavljenih izrazov iz odstavka 1 je prepovedana tudi, če je bila žgana pijača razredčena tako, da se delež alkohola zmanjša pod najmanjši delež, določen v opredelitvi za to žgano pijačo.
3. Z odstopanjem od odstavka 1, določbe te uredbe ne vplivajo na možnost uporabe izrazov „amer“ ali „bitter“ za proizvode, ki niso predmet te uredbe.
4. Z odstopanjem od odstavka 1 in da bi se upoštevale uveljavljene metode proizvodnje, se sestavljeni izrazi, našteti v kategoriji 32(d) Priloge II, lahko uporabijo za predstavitev likerjev, proizvedenih v Skupnosti pod pogoji, določenimi v navedeni kategoriji.
Člen 11
Opis, predstavitev in označevanje mešanic
1. Če je bil žgani pijači, našteti v kategorijah od 1 do 14 Priloge II, dodan razredčen ali nerazredčen alkohol, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5), ta žgana pijača nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“. V nobeni obliki ne sme nositi imena, ki je rezervirano za kategorije od 1 do 14.
2. Če se žgana pijača v kategorijah od 1 do 46 Priloge II meša z:
(a) |
eno ali več žganimi pijačami in/ali |
(b) |
enim ali več destilati kmetijskega porekla |
nosi prodajno poimenovanje „žgana pijača“. To prodajno poimenovanje se jasno in vidno označi na vidnem mestu na označbi in se ne sme nadomestiti ali spremeniti.
3. Odstavek 2 se ne uporablja za opis, predstavitev in označevanje mešanice, navedene v tem odstavku, če ustreza eni od opredelitev, določenih v kategorijah od 1 do 46 Priloge II.
4. Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES lahko opis, predstavitev ali označevanje žganih pijač, pridobljenih iz mešanic, navedenih v odstavku 2 tega člena, vsebuje enega ali več izrazov, naštetih v Prilogi II, le, če ti izrazi niso del prodajnega poimenovanja, temveč so zgolj navedeni v istem vidnem polju na seznamu vseh alkoholnih sestavin, ki jih vsebuje mešanica, pred katerim je naveden izraz „mešana žgana pijača“.
Izraz „mešana žgana pijača“ se označi z enotnimi znaki iste pisave in barve kot tisti, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje. Znaki niso večji od polovice velikosti znakov, ki se uporabljajo za prodajno poimenovanje.
5. Pri označevanju in predstavitvi mešanic, navedenih v odstavku 2 in za katere velja zahteva po navajanju alkoholnih sestavin iz odstavka 4, se delež posamezne alkoholne sestavine izrazi kot odstotek v padajočem vrstnem redu glede na uporabljene količine. Ta delež je enakovreden volumenskemu odstotku čistega alkohola v skupni vsebnosti čistega alkohola glede na prostornino v mešanici.
Člen 12
Posebna pravila glede opisa, predstavitve in označevanja žganih pijač
1. Kjer opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače navaja surovino, uporabljeno za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla, je treba vsak uporabljen alkohol kmetijskega porekla navesti v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino.
2. Opis, predstavitev ali označevanje žgane pijače se lahko dopolni z izrazom „tipizirano“ samo, če je bila žgana pijača narejena s postopkom tipiziranja, kakor je opredeljen v Prilogi I(7).
3. Brez poseganja v kakršno koli odstopanje, sprejeto v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3), je lahko čas zorenja ali staranja določen v opisu, predstavitvi ali označevanju žgane pijače samo, ko se nanaša na najmlajšo alkoholno sestavino in pod pogojem, da se je žgana pijača starala pod uradnim nadzorom ali nadzorom, ki daje enakovredna jamstva.
Člen 13
Prepoved uporabe zapork ali folij na osnovi svinca
Žgane pijače se lahko ponujajo za prodajo ali dajejo v promet samo v posodah, ki niso opremljene z zapiralnimi mehanizmi z uporabo zapork ali folije na osnovi svinca.
Člen 14
Uporaba jezika pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač
1. Navedbe, predvidene s to uredbo, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Evropske unije, da lahko končni potrošnik brez težav razume vsak podatek, razen če se informacije potrošniku zagotovijo z drugimi sredstvi.
2. Izrazi v poševnem tisku v Prilogi II in geografske označbe, registrirane v Prilogi III, se ne prevajajo na označbi niti v predstavitvi žgane pijače.
3. Za žgane pijače s poreklom iz tretjih držav je dovoljena uporaba uradnega jezika tretje države, v kateri je bila žgana pijača proizvedena, če so navedbe, predvidene s to uredbo, poleg tega navedene še v katerem od uradnih jezikov Skupnosti, da jih lahko končni potrošnik brez težav razume.
4. Brez poseganja v odstavek 2, če so žgane pijače proizvedene v Skupnosti in namenjene za izvoz, se navedbe, določene v tej uredbi, lahko ponovijo v jeziku, ki ni uradni jezik Evropske unije.
POGLAVJE III
GEOGRAFSKE OZNAČBE
Člen 15
Geografske označbe
1. V tej uredbi je geografska označba označba, ki določa žgano pijačo kot pijačo s poreklom iz ozemlja države ali iz regije ali kraja tega ozemlja, če se določena kakovost, sloves ali druga značilnost te žgane pijače pripisuje predvsem njenemu geografskemu poreklu.
2. Geografske označbe iz odstavka 1 so registrirane v Prilogi III.
3. Geografske označbe, registrirane v Prilogi III, ne smejo postati generične.
Imena, ki so postala generična, se ne smejo registrirati v Prilogi III.
Ime, ki je postalo generično, pomeni ime žgane pijače, ki je, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno proizveden ali tržen, postalo splošno ime žgane pijače v Skupnosti.
4. Žgane pijače z geografsko označbo, registrirano v Prilogi III, so skladne z vsemi specifikacijami tehnične dokumentacije iz člena 17(1).
Člen 16
Zaščita geografskih označb
Brez poseganja v člen 10 se geografske označbe, registrirane v Prilogi III, zaščitijo pred:
(a) |
vsako neposredno ali posredno komercialno uporabo za proizvode, ki niso zajeti v registraciji, če so ti proizvodi primerljivi z žganimi pijačami, registriranimi pod tisto geografsko označbo, ali če uporaba izkorišča ugled registrirane geografske označbe; |
(b) |
vsako zlorabo, posnemanjem ali navajanjem, četudi je pravo poreklo proizvoda označeno ali če je geografska označba uporabljena v prevodu ali mu je dodan izraz, kot je „kot“, „tip“, „slog“, „narejen“, „aroma“, ali kateri koli podoben izraz; |
(c) |
kakršno koli drugo napačno ali zavajajočo navedbo glede izvora, porekla, narave ali bistvenih kakovosti pri opisu, predstavitvi ali označevanju proizvoda, ki lahko daje lažen vtis o poreklu; |
(d) |
vsako drugo prakso, ki lahko zavaja potrošnika glede pravega porekla proizvoda. |
Člen 17
Registracija geografskih označb
1. Zahteve za registracijo geografskih označb v Prilogi III se predložijo Komisiji v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali skupaj s prevodom v enega od uradnih jezikov Skupnosti. Takšne zahteve so ustrezno utemeljene in vključujejo tehnično dokumentacijo, ki določa specifikacije, ki jih mora izpolnjevati zadevna žgana pijača.
2. Za geografske označbe v Skupnosti zahtevo iz odstavka 1 predloži država članica porekla žgane pijače.
3. Za geografske označbe v tretji državi se zahteva iz odstavka 1 neposredno ali prek organov zadevne tretje države pošlje Komisiji in vključuje dokaz, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.
4. Tehnična dokumentacija, navedena v odstavku 1, vključuje vsaj naslednje glavne specifikacije:
(a) |
ime in kategorijo žgane pijače, vključno z geografsko označbo; |
(b) |
opis žgane pijače, vključno z glavnimi fizikalnimi, kemičnimi in/ali senzoričnimi lastnostmi proizvoda in posebne značilnosti žgane pijače v primerjavi z ustrezno kategorijo; |
(c) |
opredelitev zadevnega geografskega območja; |
(d) |
opis metode pridobivanja žgane pijače oziroma opis pristnih in nespremenljivih lokalnih metod; |
(e) |
podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim okoljem ali geografskim poreklom; |
(f) |
po potrebi kakršne koli zahteve Skupnosti in/ali nacionalnih in/ali regionalnih določb; |
(g) |
ime in kontaktni naslov vlagatelja; |
(h) |
katero koli dopolnilo h geografski označbi in/ali katero koli posebno pravilo o označevanju v skladu z ustrezno tehnično dokumentacijo. |
5. Komisija v roku dvanajstih mesecev od datuma predložitve zahteve iz odstavka 1 preveri, če je zahteva skladna z določbami te uredbe.
6. Če Komisija ugotovi, da je zahteva iz odstavka 1 skladna z določbami te uredbe, se glavne specifikacije tehnične dokumentacije iz odstavka 4 objavijo v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
7. V šestih mesecih od datuma objave tehnične dokumentacije lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravno utemeljen interes, ugovarja registraciji geografske označbe v Prilogi III z utemeljitvijo, da pogoji, navedeni v tej uredbi, niso izpolnjeni. Ugovor, ki mora biti ustrezno utemeljen, se predloži Komisiji v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali skupaj s prevodom v enem od uradnih jezikov Evropske unije.
8. Komisija sprejme odločitev o registraciji geografske označbe v Prilogi III v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3), ob upoštevanju kakršnih koli ugovorov v skladu z odstavkom 7 tega člena. Ta odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
Člen 18
Izbris geografske označbe
Kadar ni več zagotovljena skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije, se Komisija odloči za preklic registracije v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3). Ta odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije, serija C.
Člen 19
Enakozvočne geografske označbe
Enakozvočna geografska označba, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, se registrira ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe in dejanske nevarnosti zamenjave, zlasti:
— |
enakozvočno ime, ki potrošnika zavaja v smislu, da proizvodi izhajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, tudi če je ime točno, kar zadeva besedilo za dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla zadevne žgane pijače, |
— |
pri uporabi registrirane enakozvočne geografske označbe velja pogoj, da mora v praksi obstajati jasno razlikovanje med enakozvočnico, registrirano pozneje, in imenom, ki je že vpisano v register, ob upoštevanju potrebe po enaki obravnavi zadevnih proizvajalcev in da se ne zavaja potrošnikov. |
Člen 20
Uveljavljene geografske označbe
1. Za vsako geografsko označbo, ki je v Prilogi III registrirana 20. februarja 2008, predložijo države članice v skladu s členom 17(1) tehnično dokumentacijo Komisiji najpozneje do 20. februarja 2015.
2. Države članice zagotovijo, da je ta tehnična dokumentacija dostopna javnosti.
3. Če do 20. februarja 2015 Komisiji ni predložena nobena tehnična dokumentacija, Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) iz Priloge III odstrani geografsko označbo.
Člen 21
Sprememba tehnične dokumentacije
Postopek iz člena 17 se smiselno uporablja, kjer naj bi se spremenila tehnična dokumentacija iz člena 17(1) in 20(1).
Člen 22
Preverjanje skladnosti s specifikacijami iz tehnične dokumentacije
1. V zvezi z geografskimi označbami v Skupnosti preveri skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije pred dajanjem proizvoda v promet:
— |
en ali več pristojnih organov iz člena 24(1) in/ali |
— |
en ali več nadzornih organov v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (10), ki deluje kot organ za potrjevanje proizvodov. |
Ne glede na nacionalno zakonodajo stroške takega preverjanja skladnosti s specifikacijami iz tehnične dokumentacije krijejo gospodarski subjekti, ki so predmet teh kontrol.
2. V zvezi z geografskimi označbami v tretji državi preveri skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije pred dajanjem proizvoda v promet:
— |
en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, in/ali |
— |
en ali več organov za potrjevanje proizvodov. |
3. Organi za potrjevanje proizvodov iz odstavkov 1 in 2 izpolnjujejo evropski standard EN 45011 ali priročnik ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki delujejo kot sistemi za potrjevanje proizvodov), od 1. maja 2010 pa morajo biti potrjeni v skladu z njimi.
4. Če se organi ali telesa iz odstavkov 1 in 2 odločijo pregledati skladnost s specifikacijami iz tehnične dokumentacije, zagotovijo ustrezno objektivnost in nepristranskost ter imajo na razpolago usposobljeno osebje ter sredstva, potrebna za izvajanje njihovih funkcij.
Člen 23
Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami
1. Registracija blagovne znamke, ki vsebuje geografsko označbo iz Priloge III ali je sestavljena iz nje, se zavrne ali razveljavi, če bi njena uporaba povzročila katero od situacij, navedenih v členu 16.
2. Ob ustreznem upoštevanju prava Skupnosti se lahko v eni od situacij iz člena 16 blagovna znamka, ki je prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti, bodisi pred dnem zaščite geografske označbe v državi porekla bodisi pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja kljub registraciji geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev njene registracije, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (11) ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (12).
3. Geografska označba se ne registrira, kadar lahko registracija zaradi ugleda blagovne znamke, slovesa in trajanja rabe te znamke v Skupnosti potrošnika zavede glede resnične identitete proizvoda.
POGLAVJE IV
SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Nadzor in zaščita žganih pijač
1. Države članice so odgovorne za nadzor žganih pijač. Sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe in še zlasti določijo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi, ki jih določa ta uredba v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.
2. Države članice in Komisija se medsebojno obveščajo o podatkih, potrebnih za uporabo te uredbe.
3. Komisija ob posvetovanju z državami članicami zagotovi enotno uporabo te uredbe in po potrebi sprejme ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2).
Člen 25
Odbor
1. Komisiji pomaga Odbor za žgane pijače.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.
Člen 26
Spremembe prilog
Priloge se spremenijo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3).
Člen 27
Izvedbene določbe
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2).
Člen 28
Prehodni in ostali posebni ukrepi
1. V skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 25(3) se po potrebi sprejmejo ukrepi za spremembo te uredbe:
(a) |
za olajšanje do 20. februarja 2011 prehoda z določb iz Uredbe (EGS) št. 1576/89 na določbe, vzpostavljene s to uredbo; |
(b) |
za odstopanje od členov 17 in 22 v ustrezno utemeljenih primerih; |
(c) |
za oblikovanje simbola Skupnosti za geografske označbe za sektor žganih pijač. |
2. V skladu z regulativnim postopkom iz člena 25(2) se po potrebi sprejmejo ukrepi za razrešitev posebnih praktičnih težav, na primer tako, da se v nekaterih primerih pri označevanju obvezno določi kraj proizvodnje in se s tem izogne zavajanju potrošnika ter ohrani in razvije referenčne metode Skupnosti za analizo žganih pijač.
3. Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe se lahko še naprej proizvajajo v skladu z Uredbo (EGS) št. 1576/89 do 20. maja 2009. Žgane pijače, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe, vendar so proizvedene v skladu z Uredbo (EGS) št. 1576/89 pred 20. februarjem 2008 ali do 20. maja 2009, se lahko še naprej tržijo, dokler niso zaloge izčrpane.
Člen 29
Razveljavitev
1. Uredba (EGS) št. 1576/89 se razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
2. Uredbe Komisije (EGS) št. 2009/92 (13), (ES) št. 1267/94 (14) in (ES) št. 2870/2000 (15) se še naprej uporabljajo.
Člen 30
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 20. maja 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 15. januarja 2008
Za Evropski Parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
J. LENARČIČ
(1) UL C 324, 30.12.2006, str. 12.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.
(3) UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Pogodbo o pristopu iz leta 2005.
(4) UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).
(5) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).
(6) UL L 184, 15.7.1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(7) UL L 336, 23.12.1994, str. 1.
(8) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(9) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(10) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(11) UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Sveta 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).
(12) UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 14).
(13) Uredba Komisije (EGS) št. 2009/92 z dne 20. julija 1992 o določitvi analizne metode Skupnosti za etilni alkohol kmetijskega porekla, ki se uporablja pri pripravi žganih pijač, aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 203, 21.7.1992, str. 10).
(14) Uredba Komisije (ES) št. 1267/94 z dne 1. junija 1994 o uporabi sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami o vzajemnem priznavanju posameznih žganih pijač (UL L 138, 2.6.1994, str. 7). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1434/97 (UL L 196, 24.7.1997, str. 56).
(15) Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000 o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2091/2002 (UL L 322, 27.11.2002, str. 11).
PRILOGA I
TEHNIČNE OPREDELITVE IN ZAHTEVE
Tehnične opredelitve in zahteve iz člena 2(4) in člena 7 so naslednje:
1. |
Etanol kmetijskega porekla Etanol kmetijskega porekla ima naslednje lastnosti:
|
2. |
Destilat kmetijskega porekla Destilat kmetijskega porekla pomeni alkoholno tekočino, pridobljeno z destilacijo po alkoholnem vretju kmetijskega proizvoda ali proizvodov, naštetih v Prilogi I k Pogodbi, ki nima lastnosti etanola ali žgane pijače, ampak je ohranila aromo in okus uporabljene surovine oz. uporabljenih surovin. Kjer je navedeno sklicevanje na uporabljeno surovino, mora biti destilat pridobljen izključno iz navedene surovine. |
3. |
Sladkanje Sladkanje pomeni uporabo enega ali več naslednjih proizvodov pri pripravi žganih pijač:
|
4. |
Mešanje Mešanje pomeni združevanje dveh ali več različnih pijač za pripravo nove pijače. |
5. |
Dodajanje alkohola Dodajanje alkohola pomeni dodajanje etanola kmetijskega porekla in/ali destilatov kmetijskega porekla žgani pijači. |
6. |
Dodajanje vode Pri pripravi žganih pijač je dovoljeno dodajanje vode pod pogojem, da je kakovost vode v skladu z Direktivo Sveta 80/777/EGS z dne 15. julija 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (3) in Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (4) in da dodana voda ne spremeni narave proizvoda. Ta voda je lahko destilirana, demineralizirana, nadomeščena ali zmehčana. |
7. |
Tipiziranje Tipiziranje pomeni združevanje dveh ali več žganih pijač, ki spadajo v isto kategorijo in se ločijo samo po manjših razlikah v sestavi zaradi enega ali več naslednjih dejavnikov:
Tako proizvedena žgana pijača spada v isto kategorijo kot prvotna žgana pijača pred tipizacijo. |
8. |
Zorenje ali staranje Zorenje ali staranje pomeni dopuščanje naravnega razvoja nekaterih reakcij v ustreznih posodah, pri čemer zadevna žgana pijača pridobi nove senzorične lastnosti. |
9. |
Aromatiziranje Aromatiziranje pomeni uporabo ene ali več arom, opredeljenih v členu 1(2)(a) Direktive 88/388/EGS, pri pripravi žgane pijače. |
10. |
Obarvanje Obarvanje pomeni uporabo enega ali več barvil pri pripravi žgane pijače, opredeljenih v Direktivi 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (5). |
11. |
Volumenski delež alkohola Volumenski delež alkohola pomeni razmerje med volumnom čistega alkohola, ki ga vsebuje zadeven proizvod pri 20 oC, in skupnim volumnom takega proizvoda pri enaki temperaturi. |
12. |
Vsebnost hlapljivih snovi Vsebnost hlapljivih snovi pomeni količino vseh hlapljivih snovi, razen etanola in metanola, v žgani pijači, pridobljeni izključno z destilacijo, ki je rezultat zgolj destilacije ali redestilacije uporabljenih surovin. |
13. |
Kraj proizvodnje Kraj proizvodnje pomeni kraj ali območje, kjer je potekala faza postopka proizvodnje končnega proizvoda, v katerem je žgana pijača dobila svoj značaj in bistvene končne lastnosti. |
14. |
Opis Opis pomeni izraze, uporabljene na označbi (labeling se prevaja v označbo skladno s pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil) predstavitvi in embalaži, na dokumentih, ki spremljajo prevoz pijače, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, ter pri njenem oglaševanju. |
15. |
Predstavitev Predstavitev pomeni izraze, uporabljene na etiketah in embalaži, vključno pri oglaševanju in pospeševanju prodaje, na slikah ali podobnem ter na posodi, vključno s steklenico in sistemom zapiranja. |
16. |
Označevanje Označevanje pomeni vse opise in druge opombe, znake, vzorce ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za pijačo in se pojavljajo na isti posodi, vključno s sistemom zapiranja ali etiketo, pritrjeno na posodo, ter ovojem, ki prekriva grlo steklenice. |
17. |
Embalaža Embalaža pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz in/ali prodajo enega ali več posod. |
(1) UL L 10, 12.1.2002, str. 53.
(2) UL L 10, 12.1.2002, str. 47.
(3) UL L 229, 30.8.1980, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(4) UL L 330, 5.12.1998, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(5) UL L 237, 10.9.1994, str. 13. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
PRILOGA II
ŽGANE PIJAČE
Kategorije žganih pijač
1. Rum
(a) |
Rum je:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v rumu je 37,5 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Rum se ne aromatizira. |
(e) |
Rum lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Beseda „traditionnel“ lahko dopolni geografske označbe, omenjene v kategoriji 1 Priloge III, če je rum proizveden z destilacijo do največ 90 vol. %, po alkoholnem vretju surovin, ki dajejo alkohol in izvirajo izključno iz zadevnega kraja proizvodnje. Ta rum mora imeti najmanj 225 gramov hlapljivih snovi na hektoliter 100 vol. % alkohola ter ne sme biti sladkan. Uporaba besede „traditionnel“ ne prepreči uporabe izrazov „iz proizvodnje sladkorja“ ali „kmetijsko“, ki sta lahko dodana prodajnemu poimenovanju „rum“ in geografskim označbam. Ta določba ne vpliva na uporabo besede „traditionnel“ za vse proizvode, ki jih ta določba ne pokriva, glede na njihova posebna merila. |
2. Whisky ali Whiskey
(a) |
Whisky ali whiskey je žgana pijača, proizvedena izključno z:
Končni destilat, kateremu se lahko doda le voda in navaden karamelni sladkor (za obarvanje), obdrži svojo barvo, aromo in okus, ki so dobljeni iz postopka proizvodnje iz točk (i), (ii) in (iii). |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači whisky ali whiskey je 40 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Whisky ali whiskey ni sladkan ali aromatiziran, prav tako ne vsebuje nikakršnih dodatkov razen navadnega karamelnega sladkorja za obarvanje. |
3. Žitno žganje
(a) |
Žitno žganje je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo fermentirane drozge iz celih žitnih zrn, ki ima senzorične lastnosti iz uporabljenih surovin. |
(b) |
Z izjemo „Korn“ je najmanjši volumenski delež alkohola v žitnem žganju 35 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Žitno žganje se ne aromatizira. |
(e) |
Žitno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Da bi lahko žitno žganje nosilo prodajno poimenovanje „žitni brandy“, mora biti pridobljeno z destilacijo do največ 95 vol. % alkohola iz fermentirane drozge iz celih žitnih zrn in mora imeti senzorične lastnosti, ki izhajajo iz uporabljenih surovin. |
4. Žganje iz vina
(a) |
Žganje iz vina je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 37,5 vol. %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Žganje iz vina se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje. |
(e) |
Žganje iz vina lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Če je žganje iz vina zorelo, se lahko še naprej trži kot „žganje iz vina“ pod pogojem, da je zorelo vsaj toliko časa, kot je predvideno za žgano pijačo v kategoriji 5. |
5. Brandy ali Weinbrand
(a) |
Brandy ali Weinbrand je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači brandy ali Weinbrand je 36 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Brandy ali Weinbrand se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje. |
(e) |
Brandy ali Weinbrand lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
6. Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec
(a) |
Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz grozdnih tropin ali grozdnem tropinovcu je 37,5 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec se ne aromatizira. To ne izključuje tradicionalnih metod proizvodnje. |
(e) |
Žganje iz grozdnih tropin ali grozdni tropinovec lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
7. Žganje iz sadnih tropin
(a) |
Žganje iz sadnih tropin je žgana pijača, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadnih tropin je 37,5 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Žganje iz sadnih tropin se ne aromatizira. |
(e) |
Žganje iz sadnih tropin lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Prodajno poimenovanje je sestavljeno iz imena sadja, ki mu sledi „žganje iz tropin“ . Če so uporabljene tropine različnih vrst sadja, je poimenovanje za trg „žganje iz sadnih tropin“. |
8. Žganje iz rozin ali raisin brandy
(a) |
Žganje iz rozin ali raisin brandy je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo proizvoda, pridobljenega z alkoholno fermentacijo ekstrakta rozin sorte „Corinth Black“ ali „Moscatel iz Aleksandrije“, destiliranih do največ 94,5 vol. % alkohola, tako da ima destilat aromo in okus uporabljenih surovin. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz rozin ali raisin brandy je 37,5 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Žganje iz rozin ali raisin brandy se ne aromatizira. |
(e) |
Žganje iz rozin ali raisin brandy lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
9. Žganje iz sadja
(a) |
Žganje iz sadja je žgana pijača:
|
(b) |
Največja vsebnost metanola v žganju iz sadja je 1 000 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola. Vendar pa je za naslednja žganja iz sadja največja vsebnost metanola:
|
(c) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz sadja je 37,5 %. |
(d) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(e) |
Žganje iz sadja se ne aromatizira. |
(f) |
Prodajno poimenovanje za žganje iz sadja je „žganje“, pred katerim je navedeno ime sadja, jagodičja ali rastlin, kakor na primer: češnjevo žganje ali kirsch, slivovo žganje ali slivovka, mirabela, breskovo, jabolčno, hruškovo, marelično, figovo, limonino ali grozdno žganje ali drugo sadno žganje. Lahko se imenujejo tudi wasser z imenom sadja. Ime sadja lahko nadomesti „žganje“, pred katerim je ime sadja samo pri naslednjem sadju ali jagodičju:
Če obstaja tveganje, da končni potrošnik ne bi razumel katerega od teh prodajnih poimenovanj, mora označba vsebovati besedo „žganje“ po možnosti dopolnjeno z razlago. |
(g) |
Ime Williams se lahko uporabi samo za prodajo hruškovega žganja, proizvedenega izključno samo iz hrušk sorte „Williams“. |
(h) |
Ko se dve ali več vrst sadja, jagodičja ali rastlin destilirajo skupaj, se proizvod prodaja pod imenom „žganje iz sadja“ oziroma „žganje iz rastlin“. Ime se lahko dopolni z imenom vsakega sadja, jagodičja ali rastlin, pri čemer se ta imena navedejo po padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino. |
10. Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca
(a) |
Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca sta žgani pijači:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz jabolčnika in žganju iz hruškovca je 37,5 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Niti žganje iz jabolčnika niti žganje iz hruškovca se ne aromatizira. |
(e) |
Žganje iz jabolčnika in žganje iz hruškovca lahko vsebujeta samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
11. Medeno žganje
(a) |
Medeno žganje je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem žganju je 35 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Medeno žganje se ne aromatizira. |
(e) |
Medeno žganje lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Medeno žganje se lahko sladka samo z medom. |
12. Hefebrand ali žgana pijača iz droži
(a) |
Hefebrand ali žgana pijača iz droži je žgana pijača, proizvedena izključno z destilacijo vinskih droži ali fermentiranega sadja do največ 86 vol. % alkohola. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Hefebrand ali žgani pijači iz droži je 38 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Hefebrand ali žgana pijača iz droži se ne aromatizira. |
(e) |
Hefebrand ali žgana pijača iz droži lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
(f) |
Prodajno poimenovanje za Hefebrand ali žgano pijačo iz droži se dopolni z imenom uporabljene surovine. |
13. Bierbrand ali eau de vie de bière
(a) |
Bierbrand ali eau de vie de bière je žgana pijača, pridobljena izključno z neposredno destilacijo svežega piva pod normalnim pritiskom, z volumenskim deležem alkohola največ 86 %, tako da ima pridobljeni destilat senzorične lastnosti piva. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Bierbrand ali eau de vie de bière je 38 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Bierbrand ali eau de vie de bière se ne aromatizira. |
(e) |
Bierbrand ali eau de vie de bière lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
14. Topinambur ali žgana pijača iz laške repe
(a) |
Topinambur ali žgana pijača iz laške repe je žgana pijača, proizvedena izključno s fermentacijo in destilacijo laške repe (Helianthus tuberosus L.) do največ 86 vol. % alkohola. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači topinambur ali žgani pijači iz laške repe je 38 %. |
(c) |
Ni dodanega razredčenega ali nerazredčenega alkohola, kakor je opredeljeno v Prilogi I(5). |
(d) |
Topinambur ali žgana pijača iz laške repe se ne aromatizira. |
(e) |
Topinambur ali žgana pijača iz laške repe lahko vsebuje samo dodan karamelni sladkor kot sredstvo za prilagoditev barve. |
15. Vodka
(a) |
Vodka je žgana pijača, proizvedena iz etanola kmetijskega porekla, pridobljena s fermentacijo s kvasom, iz:
destiliranih in/ali rektificiranih, tako da so selektivno zmanjšane senzorične lastnosti uporabljenih surovin in stranskih proizvodov, ki nastanejo pri fermentaciji. Temu procesu lahko sledi redestilacija in/ali enakovredna obdelava, vključno z obdelavo z aktivnim ogljem, zato da pijača pridobi posebne senzorične lastnosti. Največja vrednost ostanka za etanol kmetijskega porekla mora biti taka, kot je določeno v Prilogi I, razen da za vsebnost metanola, ki ne sme presegati 10 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v vodki je 37,5 %. |
(c) |
Edina aroma, ki se jo sme dodati, so naravne aromatične sestavine, prisotne v destilatu, pridobljenem iz fermentiranih surovin. Proizvodu se lahko poleg prevladujoče arome dodajo posebne senzorične lastnosti. |
(d) |
Opis, predstavitev ali etiketiranje vodke, ki ni proizvedena izključno iz surovin(-e) iz odstavka (a)(i), nosi navedbo „proizvedeno iz...“, ki se dopolni z imenom surovin(-e), uporabljenih(-e) za proizvodnjo etanola kmetijskega porekla. Označevanje mora biti v skladu s členom 13(2) Direktive 2000/13/ES. |
16. Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo
(a) |
Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenem z maceracijo in destilacijo, je 37,5 %. |
(c) |
Žganje (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljeno z maceracijo in destilacijo, se ne aromatizira. |
(d) |
Pri označevanju in predstavljanju žganja (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pridobljenega z maceracijo in destilacijo, mora biti besedilo „pridobljeno z maceracijo in destilacijo“ v opisu, predstavitvi ali na oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve ter v istem vidnem polju kot besedilo „žganje“ (pred katerim je navedeno ime sadja ali jagodičja), pri steklenicah pa na sprednji etiketi. |
17. Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine)
(a) |
Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je žgana pijača, pridobljena z maceracijo nefermentiranega sadja in jagodičja iz kategorije 16(a)(ii) ali zelenjave, oreščkov ali drugih rastlinskih snovi, kot so zdravilna zelišča ali cvetni listi vrtnice v etanolu kmetijskega porekla, ki ji sledi destilacija do največ 86 vol. %. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) je 37,5 %. |
(c) |
Geist (z imenom uporabljenega sadja ali surovine) se ne aromatizira. |
18. Encijan
(a) |
Encijan je žgana pijača, proizvedena iz destilata encijana, pridobljenega s fermentacijo korenine encijana z dodatkom etanola kmetijskega porekla ali brez njega. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v encijanu je 37,5 %. |
(c) |
Encijan se ne aromatizira. |
19. Žgane pijače z aromo brinja
(a) |
Žgane pijače z aromo brinja so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla in/ali žitnega žganja in/ali žitnega destilata z brinovimi jagodami (Juniperus communis L. in/ali Juniperus oxicedrus L.). |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z aromo brinja je 30 %. |
(c) |
Dodatno se smejo uporabiti druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS, in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, in/ali aromatične rastline ali deli teh rastlin, vendar morajo biti zaznavne senzorične lastnosti brinja, tudi če so včasih oslabljene. |
(d) |
Žgane pijače z aromo brinja lahko nosijo prodajna poimenovanja Wacholder ali genebra. |
20. Gin
(a) |
Gin je žgana pijača z aromo brinja, proizvedena z aromatiziranjem senzorično ustreznega etanola kmetijskega porekla z brinovimi jagodami (Juniperus communis L.). |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu je 37,5 %. |
(c) |
Za pripravo gina se uporabijo le naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS, in/ali aromatični pripravki, opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, tako da prevladuje okus po brinju. |
21. Destiliran gin
(a) |
Destiliran gin je:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem ginu je 37,5 %. |
(c) |
Gin, pridobljen z dodajanjem esenc ali arom etanolu kmetijskega porekla, se ne sme označiti kot destiliran gin. |
22. London gin
(a) |
London gin je vrsta destiliranega gina:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači London gin je 37,5 %. |
(c) |
Izraz „London gin“ je lahko dopolnjen z izrazom „dry“. |
23. Žgane pijače z aromo kumine
(a) |
Žgane pijače z aromo kumine so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla s kumino (Carum carvi L.). |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom kumine je 30 %. |
(c) |
Dodatno se smejo uporabiti druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatični pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(c) navedene direktive, vendar mora prevladovati okus po kumini. |
24. Akvavit ali aquavit
(a) |
Akvavit ali aquavit je žgana pijača z aromo kumine in/ali semen kopra, aromatizirana z destilatom rastlin ali začimb. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači akvavit ali aquavit je 37,5 %. |
(c) |
Dodatno se lahko uporabijo druge naravne in/ali naravnim enake aromatične snovi, kakor so opredeljene v členu 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatični pripravki, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) te direktive, vendar pa mora aroma teh pijač predvsem izhajati iz destilatov kumine (Carum carvi L.) in/ali semena kopra (Anethum graveolens L.), pri čemer je uporaba eteričnih olj prepovedana. |
(d) |
Grenke snovi v okusu ne smejo prevladovati; vsebnost suhega ekstrakta ne sme biti večja od 1,5 grama na 100 mililitrov. |
25. Žgane pijače z aromo janeža
(a) |
Žgane pijače z aromo janeža so žgane pijače, proizvedene z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi ekstrakti zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.), janeža (Pimpinella anisum L.), koromača (Foeniculum vulgare Mill.) ali katere koli druge rastline, ki vsebuje isto glavno sestavino, z uporabo enega od naslednjih postopkov ali njihove kombinacije:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v žganih pijačah z okusom janeža je 15 %. |
(c) |
Za pripravo žganih pijač z okusom janeža se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
(d) |
Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni rastlinski ekstrakti ali aromatična semena, vendar mora prevladovati okus po janežu. |
26. Pastis
(a) |
Pastis je žgana pijača z okusom janeža, ki vsebuje tudi naravne ekstrakte golostebelnega korena (Glycyrrhiza spp.), pri čemer morajo biti navzoča barvila, poznana kot „halkoni“, in glicirizinska kislina, katere najmanjša in največja vsebnost mora znašati 0,05 in 0,5 grama na liter. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pastisu je 40 %. |
(c) |
Za pripravo pastisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
(d) |
Pastis vsebuje manj kot 100 gramov sladkorja na liter, izraženega kot invertni sladkor, in ima najmanjšo in največjo vrednost anetola 1,5 in 2 grama na liter. |
27. Pastis de Marseille
(a) |
Pastis de Marseille je pastis z vsebnostjo anetola 2 grama na liter. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači pastis de Marseille je 45 %. |
(c) |
Za pripravo pastisa de Marseille se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
28. Anis
(a) |
Anis je žgana pijača z aromo janeža, katerega značilna aroma izhaja izključno iz janeža (Pimpinella anisum L.) in/ali zvezdastega janeža (Illicium verum Hook f.) in/ali koromača (Foeniculum vulgare Mill.). |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v anisu je 35 %. |
(c) |
Za pripravo anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
29. Destiliran anis
(a) |
Destiliran anis je anis, ki vsebuje alkohol, destiliran v prisotnosti semen iz kategorije 28(a), oziroma mastike in drugih aromatičnih semen, rastlin ali sadja pri geografskih označbah, če tak alkohol predstavlja vsaj 20 % vsebnosti alkohola destiliranega anisa. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v destiliranem anisu je 35 %. |
(c) |
Za pripravo destiliranega anisa se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
30. Grenke žgane pijače ali bitter
(a) |
Grenke žgane pijače ali bitter so žgane pijače grenkega okusa, ki se pridobivajo z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravnimi in/ali naravnim enakimi aromatičnimi snovmi iz člena 1(2)(b)(i) in (ii) Direktive 88/388/EGS in/ali aromatičnimi pripravki iz člena 1(2)(c) te direktive. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v grenkih žganih pijačah ali pijačah bitter je 15 %. |
(c) |
Grenke žgane pijače ali bitter se lahko prodajajo pod imenoma „amer“ ali „bitter“ z dodatnim izrazom ali brez njega. |
31. Aromatizirana vodka
(a) |
Aromatizirana vodka je vodka, ki ima poleg okusa surovin dodano prevladujočo aromo. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v aromatizirani vodki je 37,5 %. |
(c) |
Aromatizirana vodka je lahko sladkana, mešana, aromatizirana, starana ali obarvana. |
(d) |
Aromatizirana vodka se lahko prodaja tudi z imenom katere koli prevladujoče arome z besedo „vodka“. |
32. Liker
(a) |
Liker je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju je 15 %. |
(c) |
Za pripravo likerja se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS, in naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kot je opredeljeno v členu 1(2)(b)(ii) te direktive. Naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(ii) te direktive, se ne smejo uporabljati pri pripravi naslednjih likerjev:
|
(d) |
Pri predstavitvi likerjev, proizvedenih v Skupnosti z uporabo etanola kmetijskega porekla, se lahko za ponazoritev ustaljenih metod proizvodnje uporabljajo naslednji sestavljeni izrazi:
Pri označevanju in predstavitvi teh likerjev mora biti sestavljeni izraz napisan na označbi v eni vrstici, z enotnimi črkami iste pisave in barve, beseda „liker“ pa mora biti v neposredni bližini, napisana z enako velikostjo črk, kot je ta pisava. Če alkohol ne izhaja iz navedene žgane pijače, mora biti njegovo poreklo prikazano na označbi v istem vidnem polju kot sestavljeni izraz in beseda „liker“, bodisi z navedbo vrste kmetijskega alkohola ali z besedama „kmetijski alkohol“, pred katerima piše „izdelano iz“ ali „izdelano z uporabo“. |
33. Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine)
(a) |
Žgane pijače, znane kot Crème de (ki jim sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) razen mlečnih izdelkov, so likerji z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Crème de (ki mu sledi ime uporabljenega sadja ali surovine) je 15 %. |
(c) |
Za to žgano pijačo veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
34. Crème de cassis
(a) |
Crème de cassis je liker iz črnega ribeza z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 400 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači crème de cassis je 15 %. |
(c) |
Za crème de cassis veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
35. Guignolet
(a) |
Guignolet je liker, ki se pridobiva z maceracijo češenj v etanolu kmetijskega porekla. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači guignolet je 15 %. |
(c) |
Za guignolet veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
36. Punch au rhum
(a) |
Punch au rhum je liker, katerega alkohol izhaja izključno iz ruma. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači punch au rhum je 15 %. |
(c) |
Za punch au rhum veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
37. Gin iz trnulj
(a) |
Gin iz trnulj je liker, ki se proizvaja z maceracijo trnulj v ginu z morebitnim dodajanjem soka iz trnulj. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v ginu iz trnulj je 25 %. |
(c) |
Za pripravo gina iz trnulj se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
38. Sambuca
(a) |
Sambuca je brezbarvni liker z okusom janeža:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v sambuci je 38 %. |
(c) |
Za sambuco veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
39. Maraschin, Marrasquino ali Maraskino
(a) |
Maraschino, marrasquino ali maraskino je brezbarvni liker, katerega aroma izhaja večinoma iz destilata češenj marasca ali izdelka maceracije češenj ali delov češenj v alkoholu kmetijskega porekla z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 250 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači maraschino, marrasquino ali maraskino je 24 %. |
(c) |
Za maraschino, marrasquino ali maraskino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
40. Nocino
(a) |
Nocino je liker, katerega aroma izhaja večinoma iz maceracije in/ali destilacije celih zelenih orehov (Juglans regia L.) z najmanjšo vsebnostjo sladkorja 100 gramov na liter, izraženega kot invertni sladkor. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači nocino je 30 %. |
(c) |
Za nocino veljajo pravila o aromatičnih snoveh in pripravkih za likerje, določena pod kategorijo 32. |
(d) |
Prodajno poimenovanje se lahko dopolni z izrazom „liker“. |
41. Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat
(a) |
Jajčni liker ali advocaat ali avocat ali advokat je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali žganja, ki vsebuje kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost čistega jajčnega rumenjaka mora znašati 140 gramov na liter končnega proizvoda. |
(b) |
Z odstopanjem od člena 2(1)(c) je najmanjši volumenski delež alkohola v jajčnem likerju ali pijači advocaat ali avocat ali advokat 14 %. |
(c) |
Za pripravo jajčnega likerja ali pijače advocaat ali avocat ali advokat se lahko uporabljajo samo naravne ali naravnim enake aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členu 1(2)(b)(i) in (ii) ter v členu 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
42. Liker z jajci
(a) |
Liker z jajci je aromatizirana ali nearomatizirana žgana pijača, pridobljena iz etanola kmetijskega porekla, destilata in/ali alkohola, ki vsebuje značilne sestavine, kot so kakovostni jajčni rumenjak, jajčni beljak in sladkor ali med. Najmanjša vsebnost sladkorja ali medu mora znašati 150 gramov na liter, izražena kot invertni sladkor. Najmanjša vsebnost jajčnega rumenjaka mora znašati 70 gramov na liter končnega proizvoda. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v likerju z jajci je 15 %. |
(c) |
Za pripravo likerja z jajci se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
43. Mistrà
(a) |
Mistrà je brezbarvna žgana pijača z aromo janeža ali naravnega anetola:
|
(b) |
Volumenski delež alkohola v pijači mistrà je najmanj 40 % in največ 47 %. |
(c) |
Za pripravo pijače mistrà se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
44. Väkevä glögi ali spritglögg
(a) |
Väkevä glögi ali spritglögg je žgana pijača, pridelana z aromatiziranjem etanola kmetijskega porekla z naravno ali naravni enako aromo nageljnovih žbic in/ali cimeta z uporabo enega od naslednjih postopkov: maceracije in/ali destilacije, redestilacije alkohola v navzočnosti delov zgoraj navedenih rastlin, dodajanjem naravne ali naravni enake arome nageljnovih žbic ali cimeta, ali kombinacije teh metod. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači väkevä glögi ali spritglögg je 15 %. |
(c) |
Prav tako se lahko uporabijo drugi naravni ali naravnim enaki ekstrakti ali arome rastlin, ki so skladni z Direktivo 88/388/EGS, vendar mora prevladovati aroma navedenih začimb. |
(d) |
Vsebnost vina ali proizvodov iz grozdja ne sme presegati 50 % končnega proizvoda. |
45. Berenburg ali Beerenburg
(a) |
Berenburg ali Beerenburg je žgana pijača:
|
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Berenburg ali Beerenburg je 30 %. |
(c) |
Za pripravo pijače Berenburg ali Beerenburg se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS. |
46. Medeni ali medični nektar
(a) |
Medeni ali medični nektar je žgana pijača, proizvedena z aromatiziranjem mešanice fermentirane medene drozge in medenega destilata ter/ali etanola kmetijskega porekla, ki vsebuje vsaj 30 vol. % fermentirane medene drozge. |
(b) |
Najmanjši volumenski delež alkohola v medenem ali medičnem nektarju je 22 %. |
(c) |
Za pripravo nektarja iz medu ali medice se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki, kakor je opredeljeno v členih 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive 88/388/EGS pod pogojem, da prevladuje okus po medu. |
(d) |
Medeni ali medični nektar se lahko sladka samo z medom. |
Druge žgane pijače
1. |
Rum-Verschnitt proizvajajo v Nemčiji in je pridobljen z mešanjem ruma in alkohola, pri čemer mora vsaj 5 % delež alkohola, ki ga vsebuje končni proizvod, izhajati iz ruma. Najmanjši volumenski delež alkohola v pijači Rum-Verschnitt je 37,5 %. Pri označevanju in predstavitvi proizvoda Rum-Verschnitt mora biti beseda Verschnitt v opisu, predstavitvi in oznaki v črkah iste pisave, velikosti in barve in v isti vrstici kot beseda „Rum“, pri steklenicah pa na sprednji oznaki. Kjer se ta proizvod prodaja zunaj nemškega trga, mora biti njegova alkoholna sestava navedena na oznaki. |
2. |
Slivovice je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom največjega volumenskega deleža 30 % etanola kmetijskega porekla slivovemu destilatu pred končno destilacijo. Ta proizvod se mora opisati kot „žgana pijača“ in lahko uporablja ime slivovice v istem vidnem polju na označbi spredaj. Če se ta češka pijača slivovice trži v Skupnosti, mora biti na označbi navedena njena alkoholna sestava. Ta določba ne vpliva na uporabo imena slivovice za sadna žganja v skladu s kategorijo 9. |
(1) UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena s Pogodbo o pristopu iz leta 2005.
PRILOGA III
GEOGRAFSKE OZNAČBE
Kategorija proizvoda |
Geografska označba |
Država porekla (natančno geografsko poreklo je opisano v tehnični dokumentaciji) |
||
|
|
|
||
|
Rhum de la Martinique |
Francija |
||
|
Rhum de la Guadeloupe |
Francija |
||
|
Rhum de la Réunion |
Francija |
||
|
Rhum de la Guyane |
Francija |
||
|
Rhum de sucrerie de la Baie du Galion |
Francija |
||
|
Rhum des Antilles françaises |
Francija |
||
|
Rhum des départements français d'outre-mer |
Francija |
||
|
Ron de Málaga |
Španija |
||
|
Ron de Granada |
Španija |
||
|
Rum da Madeira |
Portugalska |
||
|
|
|
||
|
Scotch Whisky |
Združeno kraljestvo (Škotska) |
||
|
Irish Whiskey/Uisce Beatha Eireannach/ Irish Whisky (1) |
Irska |
||
|
Whisky español |
Španija |
||
|
Whisky breton/Whisky de Bretagne |
Francija |
||
|
Whisky alsacien/Whisky d'Alsace |
Francija |
||
|
|
|
||
|
Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Korn/Kornbrand |
Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost) |
||
|
Münsterländer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Sendenhorster Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Bergischer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Emsländer Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Haselünner Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Hasetaler Korn/Kornbrand |
Nemčija |
||
|
Samanė |
Litva |
||
|
|
|
||
|
Eau-de-vie de Cognac |
Francija |
||
|
Eau-de-vie des Charentes |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de Jura |
Francija |
||
|
Cognac |
Francija |
||
|
(Izraz „Cognac“ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi: |
|
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
|
Francija |
||
|
Fine Bordeaux |
Francija |
||
|
Fine de Bourgogne |
Francija |
||
|
Armagnac |
Francija |
||
|
Bas-Armagnac |
Francija |
||
|
Haut-Armagnac |
Francija |
||
|
Armagnac-Ténarèze |
Francija |
||
|
Blanche Armagnac |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin de la Marne |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin de Bourgogne |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin de Savoie |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire de Provence |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de Faugères/Faugères |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc |
Francija |
||
|
Aguardente de Vinho Douro |
Portugalska |
||
|
Aguardente de Vinho Ribatejo |
Portugalska |
||
|
Aguardente de Vinho Alentejo |
Portugalska |
||
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
||
|
Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
||
|
Aguardente de Vinho Lourinhã |
Portugalska |
||
|
Сунгурларска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сунгурларе/Sungurlarska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Sungurlara |
Bolgarija |
||
|
Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сливен)/Slivenska perla (Slivenska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Slivena) |
Bolgarija |
||
|
Стралджанска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Стралджа/Straldjanska Muscatova rakya/Muscatova rakya iz Straldije |
Bolgarija |
||
|
Поморийска гроздова ракия/Гроздова ракия от Поморие/Pomoriyska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Pomoria |
Bolgarija |
||
|
Русенска бисерна гроздова ракия/Бисерна гроздова ракия от Русе/Russenska biserna grozdova rakya/Biserna grozdova rakya iz Rusa |
Bolgarija |
||
|
Бургаска Мускатова ракия/Мускатова ракия от Бургас/Bourgaska Muscatova rakya/Muscatova rakya iz Burgasa |
Bolgarija |
||
|
Добруджанска мускатова ракия/Мускатова ракия от Добруджа/Dobrudjanska muscatova rakya/muscatova rakya iz Dobrudže |
Bolgarija |
||
|
Сухиндолска гроздова ракия/Гроздова ракия от Сухиндол/Suhindolska grozdova rakya/Grozdova rakya iz Suhindola |
Bolgarija |
||
|
Карловска гроздова ракия/Гроздова Ракия от Карлово/Karlovska grozdova rakya/Grozdova Rakya iz Karlova |
Bolgarija |
||
|
Vinars Târnave |
Romunija |
||
|
Vinars Vaslui |
Romunija |
||
|
Vinars Murfatlar |
Romunija |
||
|
Vinars Vrancea |
Romunija |
||
|
Vinars Segarcea |
Romunija |
||
|
|
|
||
|
Brandy de Jerez |
Španija |
||
|
Brandy del Penedés |
Španija |
||
|
Brandy italiano |
Italija |
||
|
Brandy Αττικής/Brandy iz Atike |
Grčija |
||
|
Brandy Πελοποννήσου/Brandy s Peloponeza |
Grčija |
||
|
Brandy Κεντρικής Ελλάδας/Brandy iz osrednje Grčije |
Grčija |
||
|
Deutscher Weinbrand |
Nemčija |
||
|
Wachauer Weinbrand |
Avstrija |
||
|
Weinbrand Dürnstein |
Avstrija |
||
|
Pfälzer Weinbrand |
Nemčija |
||
|
Karpatské brandy špeciál |
Slovaška |
||
|
Brandy français/Brandy de France |
Francija |
||
|
|
|
||
|
Marc de Champagne/Eau-de-vie de marc de Champagne |
Francija |
||
|
Marc d'Aquitaine/Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine |
Francija |
||
|
Marc de Bourgogne/Eau-de-vie de marc de Bourgogne |
Francija |
||
|
Marc du Centre-Est/Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est |
Francija |
||
|
Marc de Franche-Comté/Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté |
Francija |
||
|
Marc du Bugey/Eau-de-vie de marc originaire de Bugey |
Francija |
||
|
Marc de Savoie/Eau-de-vie de marc originaire de Savoie |
Francija |
||
|
Marc des Côteaux de la Loire/Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire |
Francija |
||
|
Marc des Côtes-du-Rhône/Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône |
Francija |
||
|
Marc de Provence/Eau-de-vie de marc originaire de Provence |
Francija |
||
|
Marc du Languedoc/Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc |
Francija |
||
|
Marc d'Alsace Gewürztraminer |
Francija |
||
|
Marc de Lorraine |
Francija |
||
|
Marc d'Auvergne |
Francija |
||
|
Marc du Jura |
Francija |
||
|
Aguardente Bagaceira Bairrada |
Portugalska |
||
|
Aguardente Bagaceira Alentejo |
Portugalska |
||
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes |
Portugalska |
||
|
Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho |
Portugalska |
||
|
Orujo de Galicia |
Španija |
||
|
Grappa |
Italija |
||
|
Grappa di Barolo |
Italija |
||
|
Grappa piemontese/Grappa del Piemonte |
Italija |
||
|
Grappa lombarda/Grappa di Lombardia |
Italija |
||
|
Grappa trentina/Grappa del Trentino |
Italija |
||
|
Grappa friulana/Grappa del Friuli |
Italija |
||
|
Grappa veneta/Grappa del Veneto |
Italija |
||
|
Südtiroler Grappa/Grappa dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Grappa siciliana/Grappa di Sicilia |
Italija |
||
|
Grappa di Marsala |
Italija |
||
|
Τσικουδιά/Tsikoudia |
Grčija |
||
|
Τσικουδιά Κρήτης/Tsikoudia s Krete |
Grčija |
||
|
Τσίπουρο/Tsipouro |
Grčija |
||
|
Τσίπουρο Μακεδονίας/Tsipouro iz Makedonije |
Grčija |
||
|
Τσίπουρο Θεσσαλίας/Tsipouro iz Tesalije |
Grčija |
||
|
Τσίπουρο Τυρνάβου/Tsipouro iz Tirnavosa |
Grčija |
||
|
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Ζιβανία/Τζιβανία/Ζιβάνα/Zivania |
Ciper |
||
|
Törkölypálinka |
Madžarska |
||
|
|
|
||
|
Schwarzwälder Kirschwasser |
Nemčija |
||
|
Schwarzwälder Mirabellenwasser |
Nemčija |
||
|
Schwarzwälder Williamsbirne |
Nemčija |
||
|
Schwarzwälder Zwetschgenwasser |
Nemčija |
||
|
Fränkisches Zwetschgenwasser |
Nemčija |
||
|
Fränkisches Kirschwasser |
Nemčija |
||
|
Fränkischer Obstler |
Nemčija |
||
|
Mirabelle de Lorraine |
Francija |
||
|
Kirsch d'Alsace |
Francija |
||
|
Quetsch d'Alsace |
Francija |
||
|
Framboise d'Alsace |
Francija |
||
|
Mirabelle d'Alsace |
Francija |
||
|
Kirsch de Fougerolles |
Francija |
||
|
Williams d'Orléans |
Francija |
||
|
Südtiroler Williams/Williams dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Aprikot/Aprikot dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Marille/Marille dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Kirsch/Kirsch dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Zwetschgeler/Zwetschgeler dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Obstler/Obstler dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Gravensteiner/Gravensteiner dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Südtiroler Golden Delicious/Golden Delicious dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Williams friulano/Williams del Friuli |
Italija |
||
|
Sliwovitz del Veneto |
Italija |
||
|
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia |
Italija |
||
|
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige |
Italija |
||
|
Distillato di mele trentino/Distillato di mele del Trentino |
Italija |
||
|
Williams trentino/Williams del Trentino |
Italija |
||
|
Sliwovitz trentino/Sliwovitz del Trentino |
Italija |
||
|
Aprikot trentino/Aprikot del Trentino |
Italija |
||
|
Medronho do Algarve |
Portugalska |
||
|
Medronho do Buçaco |
Portugalska |
||
|
Kirsch Friulano/Kirschwasser Friulano |
Italija |
||
|
Kirsch Trentino/Kirschwasser Trentino |
Italija |
||
|
Kirsch Veneto/Kirschwasser Veneto |
Italija |
||
|
Aguardente de pêra da Lousã |
Portugalska |
||
|
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise |
Luksemburg |
||
|
Wachauer Marillenbrand |
Avstrija |
||
|
Szatmári Szilvapálinka |
Madžarska |
||
|
Kecskeméti Barackpálinka |
Madžarska |
||
|
Békési Szilvapálinka |
Madžarska |
||
|
Szabolcsi Almapálinka |
Madžarska |
||
|
Gönci Barackpálinka |
Madžarska |
||
|
Pálinka |
Madžarska, Avstrija (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj) |
||
|
Bošácka slivovica |
Slovaška |
||
|
Brinjevec |
Slovenija |
||
|
Dolenjski sadjevec |
Slovenija |
||
|
Троянска сливова ракия/Сливова ракия от Троян/Troyanska slivova rakya/Slivova rakya iz Trojana |
Bolgarija |
||
|
Силистренска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Силистра/Silistrenska kaysieva rakya/Kaysieva rakya iz Silistra |
Bolgarija |
||
|
Тервелска кайсиева ракия/Кайсиева ракия от Тервел/Tervelska kaysieva rakya/Kaysieva rakya iz Tervela |
Bolgarija |
||
|
Ловешка сливова ракия/Сливова ракия от Ловеч/Loveshka slivova rakya/Slivova rakya iz Loveča |
Bolgarija |
||
|
Pălincă |
Romunija |
||
|
Ţuică Zetea de Medieşu Aurit |
Romunija |
||
|
Ţuică de Valea Milcovului |
Romunija |
||
|
Ţuică de Buzău |
Romunija |
||
|
Ţuică de Argeş |
Romunija |
||
|
Ţuică de Zalău |
Romunija |
||
|
Ţuică Ardelenească de Bistriţa |
Romunija |
||
|
Horincă de Maramureş |
Romunija |
||
|
Horincă de Cămârzana |
Romunija |
||
|
Horincă de Seini |
Romunija |
||
|
Horincă de Chioar |
Romunija |
||
|
Horincă de Lăpuş |
Romunija |
||
|
Turţ de Oaş |
Romunija |
||
|
Turţ de Maramureş |
Romunija |
||
|
|
|
||
|
Calvados |
Francija |
||
|
Calvados Pays d'Auge |
Francija |
||
|
Calvados Domfrontais |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de cidre de Bretagne |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de poiré de Bretagne |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de cidre de Normandie |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de poiré de Normandie |
Francija |
||
|
Eau-de-vie de cidre du Maine |
Francija |
||
|
Aguardiente de sidra de Asturias |
Španija |
||
|
Eau-de-vie de poiré du Maine |
Francija |
||
|
|
|
||
|
Svensk Vodka/Swedish Vodka |
Švedska |
||
|
Suomalainen Vodka/Finsk Vodka/Vodka of Finland |
Finska |
||
|
Polska Wódka/Polish Vodka |
Poljska |
||
|
Laugarício vodka |
Slovaška |
||
|
Originali lietuviška degtinė/Original Lithuanian vodka |
Litva |
||
|
Zeliščna vodka iz severnega nižavja Podlasie, aromatizirana z ekstraktom šmarne trave/Wódka ziolowa z Niziny Pólnocnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej |
Poljska |
||
|
Latvijas Dzidrais |
Latvija |
||
|
Rīgas Degvīns |
Latvija |
||
|
Estonian vodka |
Estonija |
||
|
|
|
||
|
Schwarzwälder Himbeergeist |
Nemčija |
||
|
|
|
||
|
Bayerischer Gebirgsenzian |
Nemčija |
||
|
Südtiroler Enzian/Genziana dell'Alto Adige |
Italija |
||
|
Genziana trentina/Genziana del Trentino |
Italija |
||
|
|
|
||
|
Genièvre/Jenever/Geneve |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
||
|
Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
||
|
Jonge jenever, jonge genever |
Belgija, Nizozemska |
||
|
Oude jenever, oude genever |
Belgija, Nizozemska |
||
|
Hasseltse jenever/Hasselt |
Belgija (Hasselt, Zonhoven, Diepenbeek) |
||
|
Balegemse jenever |
Belgija (Balegem) |
||
|
O' de Flander-Oost-Vlaamse Graanjenever |
Belgija (Oost-Vlaanderen) |
||
|
Peket-Pékêt/Peket-Pékêt de Wallonie |
Belgija (Région wallonne) |
||
|
Genièvre Flandres Artois |
Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) |
||
|
Ostfriesischer Korngenever |
Nemčija |
||
|
Steinhäger |
Nemčija |
||
|
Plymouth Gin |
Združeno kraljestvo |
||
|
Gin de Mahón |
Španija |
||
|
Vilniaus Džinas/Vilnius Gin |
Litva |
||
|
Spišská borovička |
Slovaška |
||
|
Slovenská borovička Juniperus |
Slovaška |
||
|
Slovenská borovička |
Slovaška |
||
|
Inovecká borovička |
Slovaška |
||
|
Liptovská borovička |
Slovaška |
||
|
|
|
||
|
Dansk Akvavit/Dansk Aquavit |
Danska |
||
|
Svensk Aquavit/Svensk Akvavit/Swedish Aquavit |
Švedska |
||
|
|
|
||
|
Anis español |
Španija |
||
|
Anís Paloma Monforte del Cid |
Španija |
||
|
Hierbas de Mallorca |
Španija |
||
|
Hierbas Ibicencas |
Španija |
||
|
Évora anisada |
Portugalska |
||
|
Cazalla |
Španija |
||
|
Chinchón |
Španija |
||
|
Ojén |
Španija |
||
|
Rute |
Španija |
||
|
Janeževec |
Slovenija |
||
|
|
|
||
|
Ouzo/Oύζο |
Ciper, Grčija |
||
|
Ούζο Μυτιλήνης/Ouzo iz Mitilene |
Grčija |
||
|
Ούζο Πλωμαρίου/Ouzo iz Plomarija |
Grčija |
||
|
Ούζο Καλαμάτας/Ouzo iz Kalamate |
Grčija |
||
|
Ούζο Θράκης/Ouzo iz Trakije |
Grčija |
||
|
Ούζο Μακεδονίας/Ouzo iz Makedonije |
Grčija |
||
|
|
|
||
|
Demänovka bylinná horká |
Slovaška |
||
|
Rheinberger Kräuter |
Nemčija |
||
|
Trejos devynerios |
Litva |
||
|
Slovenska travarica |
Slovenija |
||
|
|
|
||
|
Berliner Kümmel |
Nemčija |
||
|
Hamburger Kümmel |
Nemčija |
||
|
Münchener Kümmel |
Nemčija |
||
|
Chiemseer Klosterlikör |
Nemčija |
||
|
Bayerischer Kräuterlikör |
Nemčija |
||
|
Irish Cream |
Irska |
||
|
Palo de Mallorca |
Španija |
||
|
Ginjinha portuguesa |
Portugalska |
||
|
Licor de Singeverga |
Portugalska |
||
|
Mirto di Sardegna |
Italija |
||
|
Liquore di limone di Sorrento |
Italija |
||
|
Liquore di limone della Costa d'Amalfi |
Italija |
||
|
Genepì del Piemonte |
Italija |
||
|
Genepì della Valle d'Aosta |
Italija |
||
|
Benediktbeurer Klosterlikör |
Nemčija |
||
|
Ettaler Klosterlikör |
Nemčija |
||
|
Ratafia de Champagne |
Francija |
||
|
Ratafia catalana |
Španija |
||
|
Anis português |
Portugalska |
||
|
Suomalainen Marjalikööri/Suomalainen Hedelmälikööri/Finsk Bärlikör/Finsk Fruktlikör/ Finnish berry liqueur/Finnish fruit liqueur |
Finska |
||
|
Grossglockner Alpenbitter |
Avstrija |
||
|
Mariazeller Magenlikör |
Avstrija |
||
|
Mariazeller Jagasaftl |
Avstrija |
||
|
Puchheimer Bitter |
Avstrija |
||
|
Steinfelder Magenbitter |
Avstrija |
||
|
Wachauer Marillenlikör |
Avstrija |
||
|
Jägertee/Jagertee/Jagatee |
Avstrija |
||
|
Hüttentee |
Nemčija |
||
|
Allažu Kimelis |
Latvija |
||
|
Čepkelių |
Litva |
||
|
Demänovka Bylinný Likér |
Slovaška |
||
|
Polish Cherry |
Poljska |
||
|
Karlovarská Hořká |
Češka |
||
|
Pelinkovec |
Slovenija |
||
|
Blutwurz |
Nemčija |
||
|
Cantueso Alicantino |
Španija |
||
|
Licor café de Galicia |
Španija |
||
|
Licor de hierbas de Galicia |
Španija |
||
|
Génépi des Alpes/Genepì degli Alpi |
Francija, Italija |
||
|
Μαστίχα Χίου/Masticha s Chiosa |
Grčija |
||
|
Κίτρο Νάξου/Kitro z Naxosa |
Grčija |
||
|
Κουμκουάτ Κέρκυρας/Koum Kouat s Krfa |
Grčija |
||
|
Τεντούρα/Tentoura |
Grčija |
||
|
Poncha da Madeira |
Portugalska |
||
|
|
|
||
|
Cassis de Bourgogne |
Francija |
||
|
Cassis de Dijon |
Francija |
||
|
Cassis de Saintonge |
Francija |
||
|
Cassis du Dauphiné |
Francija |
||
|
Cassis de Beaufort |
Luksemburg |
||
|
|
|
||
|
Nocino di Modena |
Italija |
||
|
Orehovec |
Slovenija |
||
Druge žgane pijače |
||||
|
Pommeau de Bretagne |
Francija |
||
|
Pommeau du Maine |
Francija |
||
|
Pommeau de Normandie |
Francija |
||
|
Svensk Punsch/Swedish Punch |
Švedska |
||
|
Pacharán navarro |
Španija |
||
|
Pacharán |
Španija |
||
|
Inländerrum |
Avstrija |
||
|
Bärwurz |
Nemčija |
||
|
Aguardiente de hierbas de Galicia |
Španija |
||
|
Aperitivo Café de Alcoy |
Španija |
||
|
Herbero de la Sierra de Mariola |
Španija |
||
|
Königsberger Bärenfang |
Nemčija |
||
|
Ostpreußischer Bärenfang |
Nemčija |
||
|
Ronmiel |
Španija |
||
|
Ronmiel de Canarias |
Španija |
||
|
Genièvre aux fruits/Vruchtenjenever/ Jenever met vruchten/Fruchtgenever |
Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) |
||
|
Domači rum |
Slovenija |
||
|
Irish Poteen/Irish Póitín |
Irska |
||
|
Trauktinė |
Litva |
||
|
Trauktinė Palanga |
Litva |
||
|
Trauktinė Dainava |
Litva |
(1) Geografska označba Irish Whiskey/Uisce Beatha Eireannach/Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem.