I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

8.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 34/3

SKLEP KOMISIJE

z dne 19. decembra 2007

o pristopu Evropske skupnosti za atomsko energijo h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov

(2008/99/ES, Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/513/Euratom z dne 10. julija 2007 o potrditvi pristopa Evropske skupnosti za atomsko energijo k spremenjeni Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 2(e) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo („Pogodba Euratom“) določa, da mora Evropska skupnost za atomsko energijo („Skupnost“) z ustreznim nadzorom zagotavljati, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, za katere so predvidene.

(2)	Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala je bila sprejeta leta 1979, veljati pa je začela leta 1987. Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala je podpisalo 128 držav in Skupnost (2). Vse države članice so pogodbenice Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala.

(3)

Sodišče Evropskih skupnosti („Sodišče“) (3) je odločilo, da je udeležba držav članic pri Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala združljiva z določbami Pogodbe Euratom samo, če je Skupnost kot taka, kar zadeva njena pooblastila in pristojnosti, kot pogodbenica Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala enakovredna podpisnicam državam članicam. Nekatere obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala, se lahko izvajajo samo na podlagi tesnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami pri pogajanjih in sklepanju ter izpolnjevanju obveznosti –

SKLENILA:

Člen 1

Pristop h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov se odobri v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Besedilo Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (Priloga I) ter izjava Evropske skupnosti za atomsko energijo v skladu s četrtim odstavkom 18. člena in tretjim odstavkom 17. člena navedene konvencije sta priložena temu sklepu (Priloga II).

Člen 2

Listina o pristopu se deponira pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je depozitar Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov, takoj, ko je po sprejetju tega sklepa to mogoče, in sicer v obliki dopisa, ki ga podpiše vodja delegacije Evropske komisije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju.

Člen 3

Član Evropske komisije, odgovoren za zunanje odnose, potrdi v obliki dopisa, priloženega temu sklepu (Priloga III), da pooblašča vodjo delegacije Evropske komisije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, da bo deponiral izjavo, priloženo Sklepu, pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki je depozitar Konvencije („pooblastila“), takoj, ko bo to po sprejetju tega sklepa mogoče.

V Bruslju, 19. decembra 2007

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije

(1) UL L 190, 21.7.2007, str. 12.

(2) Stanje od 31. maja 2007.

(3) Predhodna odločba 1/78 z dne 14. novembra 1978, Recueil 1978, str. 2151, zlasti prvi operativni del Odločbe in točka 34.

PRILOGA 1

Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov

DRŽAVE POGODBENICE TE KONVENCIJE –

PRIZNAVAJO pravico vseh držav, da razvijajo in uporabljajo jedrsko energijo v miroljubne namene, in njihove zakonite interese za potencialne koristi, ki bi jih imela miroljubna uporaba jedrske energije,

SO PREPRIČANE, da je treba olajšati mednarodno sodelovanje in prenos jedrske tehnologije na področju miroljubne uporabe jedrske energije,

OB UPOŠTEVANJU, da je fizično varovanje življenjskega pomena za varovanje javnega zdravja, varnosti, okolja ter nacionalne in mednarodne varnosti,

OB UPOŠTEVANJU namenov in načel Ustanovne listine Združenih narodov o ohranjanju mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanju dobrega sosedstva in prijateljskih odnosov ter sodelovanja med državami,

OB UPOŠTEVANJU načel iz četrtega odstavka 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov „vsi člani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdržujejo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov“,

OB SKLICEVANJU na Deklaracijo o ukrepih za odpravo mednarodnega terorizma, priloženo Resoluciji 49/60 Generalne skupščine Združenih narodov z dne 9. decembra 1994,

ŽELIJO odpraviti potencialne nevarnosti, ki jih povzročajo nezakonito trgovanje, nezakonito jemanje in uporaba jedrskega materiala ter sabotaža jedrskega materiala in jedrskih objektov, in opažajo, da je fizično varovanje pred takimi dejanji postalo predmet povečane nacionalne in mednarodne zavesti,

SO GLOBOKO ZASKRBLJENE zaradi naraščanja terorističnih dejanj po vsem svetu v vseh pojavnih oblikah in zaradi nevarnosti, ki jih sprožata mednarodni terorizem in organiziran kriminal,

VERJAMEJO, da ima fizično varovanje pomembno vlogo pri podpiranju ciljev neširjenja jedrskega orožja in boja proti terorizmu,

ŽELIJO s to konvencijo prispevati h krepitvi fizičnega varovanja jedrskega materiala in jedrskih objektov, ki se uporabljajo v miroljubne namene, v svetu,

SO PREPRIČANE, da so kazniva dejanja v zvezi z jedrskim materialom in jedrskimi objekti vprašanje, ki povzroča resno zaskrbljenost, in da je treba nujno sprejeti ustrezne in/ali okrepiti ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in kaznovanje takih kaznivih dejanj,

ŽELIJO še nadalje krepiti mednarodno sodelovanje, da bi sprejeli učinkovite ukrepe za fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih objektov v skladu z notranjo zakonodajo vsake države pogodbenice in s to konvencijo,

SO PREPRIČANE, da mora ta konvencija prispevati k varni uporabi, skladiščenju in transportu jedrskega materiala in varnem delovanju jedrskih objektov,

SE ZAVEDAJO, da obstajajo mednarodno oblikovana priporočila za fizično varovanje, ki se občasno posodabljajo, in lahko zagotovijo smernice glede sodobnih sredstev za doseganje učinkovitih ravni fizičnega varovanja,

SE ZAVEDAJO, da je za učinkovito fizično varovanje jedrskih objektov in jedrskega materiala, ki se uporablja za vojaške namene, odgovorna država, ki ima take jedrske objekte in jedrski material, in so prepričane, da je treba za tak material in objekte še naprej uporabljati ukrepe strogega fizičnega varovanja,

zato SO SE SPORAZUMELE o naslednjem:

Člen 1

Za namene te konvencije pomeni:

(a)

„jedrski material“ – plutonij, razen tistega v izotopski koncentraciji nad 80 % v plutoniju 238; uran 233; obogateni uran v izotopu 235 ali 233; uran, ki vsebuje mešanico izotopov, ki se pojavljajo v naravi v vseh oblikah, razen v obliki rude ali ostanka rude; vsak material, ki vsebuje enega ali več omenjenih elementov;

(b)	„obogateni uran v izotopih 235 ali 233“ – uran, ki vsebuje izotop 235 ali 233 ali oba, in sicer v tolikšni količini, da je izotopski količnik seštevka teh izotopov in izotopa 238 večji od količnika izotopa 235 in izotopa 238, ki je v naravi;

(c)

„mednarodni prevoz jedrskega materiala“ – prevoz pošiljke jedrskega materiala s katerimkoli prevoznim sredstvom, ki je namenjena iz države, iz katere je pošiljka, in sicer od odpreme pošiljke iz postroja prevoznika v tej državi do njene dostavitve v postroj prejemnika v državi končnega namembnega kraja;

(d)	„jedrski objekt“ – objekt, v katerem se jedrski material proizvaja, predeluje, uporablja, obdeluje, skladišči ali odlaga (vključno s povezanimi zgradbami in opremo), če bi poškodba na takem objektu ali poseg vanj lahko privedla do sproščanja precejšnjih količin sevanja ali radioaktivnega materiala;

(e)	„sabotaža“ – vsako namerno dejanje, usmerjeno proti jedrskemu objektu ali jedrskemu materialu pri uporabi, skladiščenju ali prevozu, ki bi lahko neposredno ali posredno ogrozilo zdravje in varnost delavcev, javnosti in okolja zaradi izpostavljanja sevanju ali sproščanja radioaktivnih snovi.

1. A člen

Nameni te konvencije so doseganje in vzdrževanje učinkovitega fizičnega varovanja jedrskega materiala, ki se uporablja v miroljubne namene, in jedrskih objektov, ki se uporabljajo v miroljubne namene, v svetu, za preprečevanje kaznivih dejanj v zvezi s takim materialom in objekti v svetu ter boj proti njim; kakor tudi za olajšanje sodelovanja med državami pogodbenicami v te namene.

Člen 2

1. Ta konvencija se uporablja za jedrski material, ki se uporablja v miroljubne namene, pri njegovi uporabi, skladiščenju in prevozu ter za jedrske objekte, ki se uporabljajo v miroljubne namene, pod pogojem, da se 3. in 4. člen ter četrti odstavek 5. člena te konvencije uporabljajo samo za jedrski material, dokler je predmet mednarodnega prevoza jedrskega materiala.

2. Za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje režima fizičnega varovanja znotraj posamezne države je v celoti odgovorna ta država.

3. Razen obveznosti, ki so jih izrecno prevzele države pogodbenice s to konvencijo, se nobena določba te konvencije ne more razlagati kot kršitev suverenih pravic države.

(a)	Nobena določba te konvencije ne bo vplivala na druge pravice, obveznosti in odgovornosti držav pogodbenic po mednarodnem pravu, zlasti ne na namene in načela Listine Združenih narodov in mednarodnega humanitarnega prava.
(b)	Ta konvencija ne ureja aktivnosti oboroženih sil med oboroženim spopadom, kakor se ti pogoji razumejo po mednarodnem humanitarnem pravu, ki se urejajo s tem pravom, prav tako ta konvencija ne ureja aktivnosti, ki jih izvajajo vojaške sile države pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti, kolikor so urejene z drugimi pravili mednarodnega prava.
(c)	Nobena določba te konvencije se ne more razlagati kot zakonito dovoljenje za uporabo ali grožnjo uporabe sile proti jedrskemu materialu ali jedrskim objektom, ki se uporabljajo v miroljubne namene.
(d)	Nobena določba te konvencije ne opravičuje ali uzakonja dejanj, ki so sicer nezakonita, niti ne preprečuje pregona po drugih zakonih.

5. Ta konvencija se ne uporablja za jedrski material, ki se uporablja ali zadržuje za vojaške namene, ali za jedrski objekt, ki vsebuje tak material.

2. A člen

1. Vsaka država pogodbenica vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezen režim fizičnega varovanja, ki se uporablja za jedrski material in jedrske objekte pod njeno jurisdikcijo, z namenom:

(a)	zaščite pred krajo in drugim nezakonitim jemanjem jedrskega materiala v uporabi in skladiščenju in med prevozom;

(b)	zagotovitve izvajanja hitrih in vsestranskih ukrepov za odkritje in, kadar je potrebno, povrnitev pogrešanega ali ukradenega jedrskega materiala; v primeru, če je material odkrit zunaj njenega ozemlja, država pogodbenica ravna v skladu s 5. členom;

(c)	zaščite jedrskega materiala in jedrskih objektov pred sabotažo in

(d)	ublažitve ali zmanjšanja radioloških posledic sabotaže.

2. Pri izvajanju prvega odstavka tega člena vsaka država pogodbenica:

(a)	vzpostavi in vzdržuje zakone in predpise za urejanje fizične zaščite;

(b)	vzpostavi ali določi pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za izvajanje zakonov in predpisov in

(c)	izvaja druge ustrezne ukrepe, potrebne za fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih objektov.

3. Pri izvajanju obveznosti, ki jih zahtevata prvi in drugi odstavek tega člena, vsaka država, ne glede na katerakoli druga določila te konvencije, uporablja, kolikor je primerno in izvedljivo, naslednja Temeljna načela fizičnega varovanja jedrskega materiala in jedrskih objektov:

TEMELJNO NAČELO A: Odgovornost države

Država je v celoti odgovorna za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje režima fizičnega varovanja znotraj države.

TEMELJNO NAČELO B: Odgovornosti med mednarodnim prevozom

Odgovornost države za zagotavljanje ustrezne zaščite jedrskega materiala vključuje njegov mednarodni prevoz do trenutka, ko se ta odgovornost pravilno, kot je primerno, prenese na drugo državo.

TEMELJNO NAČELO C: Zakoni in predpisi

Država je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje zakonov in predpisov za urejanje fizičnega varovanja. Ti zakoni in predpisi bi morali zagotoviti vzpostavitev primernih pogojev za fizično varovanje ter vključiti sistem ocenjevanja in podeljevanja dovoljenj ali drugih postopkov za izdajanje odobritev. Ti zakoni in predpisi bi morali vključiti sistem nadzora jedrskih objektov in prevoza zaradi preveritve skladnosti z veljavnimi zahtevami in pogoji dovoljenja ali druge odobritve ter zagotoviti sredstva za uveljavitev veljavnih zahtev in pogojev, vključno z učinkovitimi sankcijami.

TEMELJNO NAČELO D: Pristojni organ

Država bi morala ustanoviti ali določiti pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje zakonov in predpisov, in so mu zagotovljena ustrezna pooblastila, pristojnosti ter finančni in človeški viri za izpolnjevanje njegovih dodeljenih odgovornosti. Država bi morala ukrepati za zagotovitev učinkovite neodvisnosti med funkcijami pristojnega organa države in funkcijami kateregakoli drugega organa, odgovornega za promocijo ali uporabo jedrske energije.

TEMELJNO NAČELO E: Odgovornost imetnikov dovoljenj

Odgovornosti za izvajanje različnih elementov fizičnega varovanja znotraj države bi bilo treba jasno opredeliti. Država bi morala zagotoviti, da so za izvajanje fizičnega varovanja jedrskega materiala ali jedrskih objektov odgovorni predvsem imetniki ustreznih dovoljenj ali drugih odobritev (npr. izvajalci ali prevozniki).

TEMELJNO NAČELO F: Varnostna kultura

Vse organizacije, vključene v izvajanje fizičnega varovanja, bi morale dajati potrebno prednost varnostni kulturi, njenemu razvoju in ohranjanju, ki sta potrebna za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja v celotni organizaciji.

TEMELJNO NAČELO G: Ogroženost

Fizično varovanje države bi moralo temeljiti na trenutni državni oceni ogroženosti.

TEMELJNO NAČELO H: Prilagojeni pristop

Pogoji glede fizičnega varovanja bi morali temeljiti na prilagojenem pristopu, ob upoštevanju trenutne ocene ogroženosti, relativne privlačnosti, narave materiala in potencialnih posledic, povezanih z nedovoljenim odvzemom jedrskega materiala in sabotažo jedrskih objektov ali jedrskega materiala.

TEMELJNO NAČELO I: Obramba v globino

Državni pogoji za fizično varovanje bi morali odražati zasnovo z več nivoji in metodami varovanja (strukturna ali druga tehnična, kadrovska in organizacijska), ki jih mora nasprotnik premagati ali obiti, da bi dosegel svoje cilje.

TEMELJNO NAČELO J: Zagotavljanje kakovosti

Treba bi bilo vzpostaviti in izvajati politiko zagotavljanja kakovosti in programe za zagotavljanje kakovosti z namenom zagotovitve zaupanja, da so izpolnjene specificirane zahteve za vse aktivnosti, pomembne za fizično varovanje.

TEMELJNO NAČELO K: Načrti za izredne primere

Vsi imetniki dovoljenj in zainteresirani organi bi morali pripraviti in ustrezno izvajati načrte za izredne (nujne) primere, za ukrepanje ob nedovoljenem odvzemu jedrskega materiala ali sabotaži jedrskih objektov ali jedrskega materiala ali tovrstnim poskusom.

TEMELJNO NAČELO L: Zaupnost

Država bi morala vzpostaviti pogoje za varovanje zaupnosti informacij, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko ogrozilo fizično varovanje jedrskega materiala in jedrskih objektov.

(a)

Določila tega člena se ne uporabljajo za kateri koli jedrski material, za katerega se država ustrezno odloči, da ne potrebuje režima fizičnega varovanja, vzpostavljenega v skladu s prvim odstavkom tega člena, ob upoštevanju narave materiala, njegove količine in relativne privlačnosti ter potencialnih radioloških in drugih posledic, povezanih s kakršnimkoli nedovoljenim dejanjem, usmerjenim proti njemu, ter trenutno oceno ogroženosti zanj.

(b)

Jedrski material, ki ni predmet določil tega člena v skladu s četrto (a) točko, je treba varovati v skladu s prakso preudarnega upravljanja.

Člen 3

Vsaka država pogodbenica v okviru svoje notranje zakonodaje in v skladu z mednarodnim pravom ustrezno ukrepa, da bo jedrski material med mednarodnim prevozom na njenem ozemlju ali z ladjo ali letalom pod njeno jurisdikcijo, če je taka ladja ali letalo vključeno v prevoz do omenjene države ali iz nje, čim bolj zavarovan v skladu s stopnjo varstva, opisano v prilogi I.

Člen 4

1. Nobena država pogodbenica ne bo izvažala in ne dovoljevala izvoza jedrskega materiala, če ne bo dobila garancij, da bo jedrski material med mednarodnim prevozom zavarovan tako, kot je opisano v prilogi I.

2. Nobena država pogodbenica ne bo uvažala in ne dovoljevala uvoza jedrskega materiala iz države, ki ni pogodbenica te konvencije, če ne bo dobila garancij, da bo jedrski material med mednarodnim prevozom zavarovan tako, kot je opisano v prilogi I.

3. Država pogodbenica ne bo dovolila prevoza jedrskega materiala med državami, ki niso pogodbenice te konvencije, čez svoje ozemlje po kopnem ali po notranjih plovnih poteh ali prek svojih letališč in morskih pristanišč, če ne bo dobila tolikšnih garancij, kolikor jih je mogoče dobiti, da bo omenjeni jedrski material med mednarodnim prevozom zavarovan tako, kot je opisano v prilogi I.

4. Vsaka država pogodbenica v okviru svoje notranje zakonodaje uporablja za jedrski material, ki se prevaža iz enega kraja njenega ozemlja v drugega po mednarodni vodni poti oziroma v mednarodnem zračnem prostoru, ukrepe za fizično varovanje, opisane v prilogi I.

5. Država pogodbenica, ki mora po prvem, drugem in tretjem odstavku dobiti garancije, da bo jedrski material zavarovan tako, kot je opisano v prilogi I, določi države, čez katerih ozemlje se pričakuje prevoz jedrskega materiala po kopnem ali po notranjih plovnih poteh ali na katerih letališča ali v pomorske luke bo tak jedrski material prispel, in jih o tem vnaprej obvesti.

6. Odgovornost za pridobitev garancij po prvem odstavku se sme z medsebojnim dogovorom prenesti na državo pogodbenico, ki pri prevozu sodeluje kot uvoznica.

7. Nobena določba tega člena se ne sme razlagati tako, da bi kakor koli pomenila kršitev ozemeljske suverenosti in jurisdikcije kakšne države, vštevši tudi ozemeljsko suverenost in jurisdikcijo nad zračnim prostorom in teritorialnem morjem.

Člen 5

1. Države pogodbenice določijo svoje mesto obveščanja v zvezi z zadevami s področja te konvencije ter se o tem medsebojno obvestijo neposredno ali prek Mednarodne agencije za atomsko energijo.

2. V primeru tatvine, ropa ali kateregakoli drugega nezakonitega odnašanja jedrskega materiala ali zelo verjetne nevarnosti pred takimi postopki bodo države pogodbenice v skladu s svojo notranjo zakonodajo sodelovale in dajale vso možno pomoč, da se tak material vrne in zavaruje, vsaki državi, ki to zahteva. Pri tem:

(a)

država pogodbenica predvsem ustrezno ukrepa, da o vsaki tatvini, ropu ali drugem nezakonitem odnašanju jedrskega materiala ali zelo verjetni nevarnosti pred takimi postopki čim prej obvesti druge države, za katere meni, da so za to zainteresirane, po potrebi pa tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije;

(b)

pri tem zainteresirane države pogodbenice po potrebi predvsem izmenjujejo informacije med seboj, z Mednarodno agencijo za atomsko energijo in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi zavarovale ogroženi jedrski material, verificirale brezhibnost zabojnika, ki se uporablja za prevoz, ali povrnile nezakonito odneseni material, ter pri tem:

(i)	usklajujejo svoje akcije po diplomatskih in drugih poteh, o katerih dosežejo soglasje;

(ii)	dajejo pomoč, če jo kdo zahteva;

(iii)

zagotovijo vrnitev odkritega jedrskega materiala, ki je bil ukraden ali je pogrešan kot posledica omenjenih okoliščin.

Kako se bo uresničevalo to sodelovanje, določijo zainteresirane pogodbenice.

3. V primeru zelo verjetne nevarnosti sabotaže jedrskega materiala ali jedrskega objekta ali v primeru njune sabotaže države pogodbenice med seboj sodelujejo do največje možne mere, v skladu s svojimi notranjimi zakoni in skladno s svojimi ustreznimi obveznostmi po mednarodnem pravu, kot sledi:

(a)

Če država pogodbenica izve za zelo verjetno nevarnost sabotaže jedrskega materiala ali jedrskega objekta v drugi državi, se odloči o ustreznih ukrepih z namenom, da o tej nevarnosti čim prej obvesti to državo, po potrebi pa tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije s ciljem, da prepreči sabotažo.

(b)

V primeru sabotaže jedrskega materiala ali jedrskega objekta v državi pogodbenici in če je po njenem mnenju verjetno, da pride do radiološkega vpliva v drugih državah, država pogodbenica, ne glede na njene druge obveznosti po mednarodnem pravu, ustrezno ukrepa, da čimprej obvesti državo ali države, pri katerih je verjeten radiološki vpliv, po potrebi pa obvesti tudi Mednarodno agencijo za atomsko energijo in druge ustrezne mednarodne organizacije z namenom, da se do ublažijo ali zmanjšajo radiološke posledice sabotaže.

(c)

Če v okoliščinah iz točk (a) in (b) 5.3 člena država pogodbenica zaprosi za pomoč, se vsaka država pogodbenica, ki ji je prošnja za pomoč namenjena, takoj odloči in neposredno ali prek Mednarodne agencije za atomsko energijo sporoči državi pogodbenici, ki prosi za pomoč, ali lahko zaprošeno pomoč zagotovi, ter obseg in pogoje pomoči, ki jih lahko zagotovi.

(d)	Usklajevanje sodelovanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c) 5.3 člena teče preko diplomatskih in drugih dogovorjenih poti. Sredstva za izvajanje tega sodelovanja določijo zainteresirane države pogodbenice dvostransko ali večstransko.

4. Če je potrebno, se lahko države pogodbenice posvetujejo in medsebojno sodelujejo neposredno ali preko Mednarodne agencije za atomsko energijo in drugih ustreznih mednarodnih organizacij z namenom, da si zagotovijo smernice za načrtovanje, vzdrževanje in izboljšanje sistemov fizičnega varovanja jedrskega materiala v mednarodnem prevozu.

5. Če je potrebno, se lahko država pogodbenica posvetuje in sodeluje z drugimi državami pogodbenicami neposredno ali prek Mednarodne agencije za atomsko energijo in drugih ustreznih mednarodnih organizacij z namenom, da si zagotovi njihove smernice za načrtovanje, vzdrževanje in izboljšanje svojega notranjega sistema fizičnega varovanja jedrskega materiala pri domači uporabi, skladiščenju in prevozu ter jedrskih objektov.

Člen 6

1. Države pogodbenice ustrezno ukrepajo v skladu s svojo notranjo zakonodajo, da bi zavarovale tajnost informacij, ki jih po tej konvenciji prejmejo kot zaupne od druge države pogodbenice ali na podlagi udeležbe v kakšni aktivnosti v okviru uporabe te konvencije. Če države pogodbenice pošljejo kakšne informacije kot zaupne mednarodnim organizacijam ali državam, ki niso pogodbenice te konvencije, se ukrene vse potrebno za varovanje tajnosti teh informacij. Država pogodbenica, ki je prejela zaupne informacije od druge države pogodbenice, sme te informacije posredovati tretjim le na podlagi soglasja te države pogodbenice.

2. V skladu s to konvencijo se od nobene države pogodbenice ne bo zahtevalo, da pošlje informacije, ki jih v skladu z notranjo zakonodajo ne sme sporočiti ali ki bi utegnile ogroziti njeno varnost ali fizično varovanje jedrskega materiala ali jedrskih objektov.

Člen 7

1. Naslednja namenoma storjena dejanja:

(a)	neupravičeno sprejemanje, posest, uporaba, transfer in sprememba jedrskega materiala ter razpolaganje z njim ali njegovo razširjanje, ki povzroči ali utegne povzročiti smrt ali resno poškodbo kakšne osebe ali precejšnjo materialno ali okoljsko škodo;

(b)	tatvina ali rop jedrskega materiala;

(c)	zatajitev ali pridobitev jedrskega materiala z goljufijo;

(d)	protipravno dejanje, ki predstavlja prenašanje, pošiljanje ali premikanje jedrskega materiala v državo ali iz nje;

(e)

dejanje, usmerjeno proti jedrskemu objektu, ali dejanje, ki posega v delovanje jedrskega objekta, pri čemer napadalec namerno povzroči ali ve, da je verjetno, da bo dejanje povzročilo smrt ali hudo poškodbo katerekoli osebe ali precejšnjo škodo na premoženju zaradi sevanja ali sproščanja radioaktivnih snovi, razen če je dejanje storjeno v skladu z notranjo zakonodajo države pogodbenice, na katere ozemlju se nahaja jedrski objekt;

(f)	vsaka zahteva za jedrski material z grožnjo uporabe sile ali z uporabo sile ali kateregakoli drugega načina ustrahovanja;

(g)

grožnja:

(i)	da se bo jedrski material uporabil tako, da bo povzročil smrt ali resno poškodbo kakšne osebe ali precejšnjo materialno ali okoljsko škodo ali da bo povzročeno kaznivo dejanj, opisano v točki (e), ali

(ii)	da bo storjeno kaznivo dejanje, navedeno v točkah (b) in (e), da bi se kakšna fizična ali pravna oseba, mednarodna organizacija ali država prisilila, da izvrši ali ne izvrši kakšno dejanje;

(h)	poskus, da se izvrši kakšno dejanje, navedeno v točkah (a) do (e);

(i)	dejanje, ki pomeni udeležbo pri kakšnem dejanju, navedenem v točkah (a) do (h);

(j)	vsako dejanje katerekoli osebe, ki organizira ali usmeri druge k povzročitvi kaznivega dejanja, kot je določeno v točkah (a) do (h);

(k)

dejanje, ki pripomore k zagrešitvi kakršnegakoli kaznivega dejanja, opisanega v točkah (a) do (h) tega člena, ki ga stori skupina oseb, ki delujejo s skupnim namenom. Tako dejanje mora biti naklepno in mora biti bodisi:

(i)	storjeno z namenom podpiranja kriminalnega dejanja ali kriminalnega namena skupine, kadar taka dejavnost ali namen vključuje povzročitev kazenskega dejanja, kot ga določajo točke (a) do (g), ali

(ii)	storjeno ob poznavanju namere skupine, da bo storila kaznivo dejanje, kot ga določajo točke (a) do (g), bodo kazniva po notranji zakonodaji vsake države pogodbenice.

2. Vsaka država pogodbenica bo za kazniva dejanja iz tega člena določila ustrezne kazni, pri čemer bo upoštevala težo dejanj.

Člen 8

1. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno, da vzpostavi svojo jurisdikcijo v zvezi s kaznivimi dejanji iz 7. člena, in sicer v naslednjih primerih:

(a)	kadar je kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju oziroma na ladji ali v letalu, registriranem v tej državi;

(b)	kadar je domnevni storilec njen državljan.

2. Vsaka država pogodbenica ukrene vse potrebno tudi, da vzpostavi jurisdikcijo v zvezi z omenjenimi kaznivimi dejanji, kadar je domnevni storilec na njenem ozemlju, ne izroči pa ga v skladu 11. členom nobeni izmed držav, navedenih v prvem odstavku.

3. Ta konvencija ne izključuje uporabe kazenskega zakona v skladu z notranjo zakonodajo.

4. Poleg držav iz prvega in drugega odstavka sme vsaka država pogodbenica v skladu z mednarodnim pravom vzpostaviti svojo jurisdikcijo v zvezi s kaznivimi dejanji iz 7. člena, če sodeluje pri mednarodnem prevozu jedrskega materiala kot izvoznica ali uvoznica.

Člen 9

Ko se država pogodbenica, na katere ozemlju je domnevni storilec, prepriča, da okoliščine to zahtevajo, v skladu s svojo notranjo zakonodajo izvede ustrezne ukrepe, vštevši tudi pripor, da bi bil dosegljiv za kazenski pregon ali izročitev. O ukrepih v skladu s tem členom brez odlašanja obvesti tiste države, ki morajo vzpostaviti svojo jurisdikcijo v skladu z 8. členom, po potrebi pa tudi vse druge zainteresirane države.

Člen 10

Če država pogodbenica domnevnega storilca, ki je na njenem ozemlju, ne izroči, prepusti zadevo brez izjeme in neopravičenega odlašanja svojim pristojnim organom zaradi kazenskega pregona v skladu s postopkom, ki je določen v njeni zakonodaji.

Člen 11

1. Kazniva dejanja iz 7. člena so dejanja, za katera je obvezna izročitev na podlagi vseh morebitnih veljavnih pogodb o izročitvi med državami pogodbenicami. Države pogodbenice prevzemajo obveznost, da ta dejanja v vseh pogodbah o izročitvi, ki jih bodo v prihodnje sklenile med seboj, določijo kot dejanja, za katera je obvezna izročitev.

2. Če država pogodbenica, ki pogojuje izročitev s pogodbo, dobi zahtevo za izročitev od druge države pogodbenice, s katero nima pogodbe o izročitvi, lahko po svoji izbiri šteje to konvencijo kot zakonsko podlago za izročitev zaradi takih kaznivih dejanj. Izročitev se opravi v skladu z drugimi pogoji, določenimi z zakonodajo države, ki ji je poslana taka zahteva.

3. Države pogodbenice, ki izročitve ne pogojujejo s pogodbo, štejejo, da je za ta kazniva dejanja obvezna izročitev med njimi v odvisnosti od pogojev, določenih v zakonodaji države, kateri se predloži taka zahteva.

4. Vsako kaznivo dejanje se glede izročitve med državami pogodbenicami šteje, kot da je bilo storjeno ne samo na kraju, na katerem se je zgodilo, temveč tudi na ozemljih držav pogodbenic, ki morajo vzpostaviti jurisdikcijo v skladu s prvim odstavkom 8. člena.

11. A člen

Nobeno kaznivo dejanje iz 7. člena se za namene izročitve ali medsebojne pravne pomoči ne šteje kot politično kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje v zvezi s političnim kaznivim dejanjem ali kot kaznivo dejanje s političnimi motivi. Prošnja za izročitev ali medsebojno pravno pomoč glede takšnega kaznivega dejanja se ne sme zavrniti samo iz razloga, da se nanaša na politično kaznivo dejanje, kaznivo dejanje v zvezi s političnim kaznivim dejanjem ali kaznivo dejanje s političnimi motivi.

11. B člen

Nič v tej konvenciji se ne razlaga, kot da nalaga dolžnost izročitve ali medsebojne pravne pomoči, če zaprošena država pogodbenica utemeljeno domneva, da je bila prošnja za izročitev ali medsebojno pravno pomoč zaradi kaznivih dejanj iz 7. člena posredovana z namenom pregona ali kaznovanja osebe zaradi rase, vere, državljanstva, etničnega izvora ali političnega prepričanja ali da bi iz navedenih razlogov ugoditev prošnji poslabšala položaj te osebe.

Člen 12

Vsakomur, zoper katerega se v zvezi s kaznivimi dejanji iz 7. člena vodi postopek, se zagotavlja pravično obravnavanje v vseh fazah postopka.

Člen 13

1. Države pogodbenice dajejo druga drugi vso možno pomoč v zvezi s kazenskim postopkom, ki se vodi zaradi kaznivih dejanj iz 7. člena, vštevši tudi dajanje vseh dokazov, s katerimi razpolagajo in so nujni za vodenje postopka. V vseh primerih se uporablja zakon države, ki ji je predložena taka zahteva.

2. Določbe prvega odstavka tega člena ne vplivajo na obveznosti, določene na podlagi katerekoli druge dvostranske ali večstranske pogodbe, s katero je popolnoma ali delno urejena ali bo urejena pomoč v kazenskih stvareh.

13. A člen

Nobena določba v tej konvenciji ne more vplivati na prenos jedrske tehnologije v miroljubne namene, ki se izvede zaradi krepitve fizičnega varovanja jedrskega materiala in jedrskih objektov.

Člen 14

1. Vsaka država pogodbenica obvešča depozitarja o svojih zakonih in predpisih, ki omogočajo uporabo te konvencije. Depozitar občasno pošilja te informacije vsem državam pogodbenicam.

2. Država pogodbenica, v kateri se vodi kazenski postopek zoper domnevnega storilca, obvesti o končnem izidu postopka, kadar koli je to mogoče, najprej tiste države, ki so neposredno zainteresirane. Država pogodbenica obvešča o končnem izidu postopka tudi depozitarja, ki o tem obvesti vse države.

3. Kadar koli se kaznivo dejanje nanaša na jedrski material, pri uporabi, skladiščenju ali prevozu v državnih okvirih, domnevni storilec ali jedrski material pa ostaneta na ozemlju države pogodbenice, na katerem je bilo to kaznivo dejanje storjeno, ali kadar kaznivo dejanje vključuje jedrski objekt in domnevni storilec ostane na ozemlju države pogodbenice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, se nobena določba te konvencije ne razlaga kot obveznost te države pogodbenice, da daje obvestila o kazenskem postopku, ki se vodi zaradi takega kaznivega dejanja.

Člen 15

Prilogi sta sestavni del te konvencije.

Člen 16

1. Depozitar skliče konferenco držav pogodbenic, da bi obravnavale uporabo te konvencije in njeno ustreznost, kar zadeva preambulo, celoten operativni del in priloge v luči aktualne situacije, pet let po uveljavitvi sprememb, sprejetih 8. julija 2005.

2. Nato lahko večina držav pogodbenic v ne manj kot petletnih presledkih skliče nadaljnje konference z istim namenom, tako da to predlaga depozitarju.

Člen 17

1. V primeru spora med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije bodo skušale te države pogodbenice spor rešiti s pogajanji ali na kateri koli drug miroljuben način, ki je sprejemljiv za vse stranke v sporu.

2. Kateri koli tak spor, ki ga ni mogoče rešiti tako, kot je določeno v prvem odstavku, se na zahtevo ene izmed strank v sporu predloži arbitraži ali pošlje Mednarodnemu sodišču. Če stranke v sporu, ki se predloži arbitraži, v šestih mesecih od dneva zahteve ne dosežejo soglasja o organiziranju arbitraže, lahko vsaka izmed njih zahteva od predsednika Mednarodnega sodišča ali generalnega sekretarja Združenih narodov, da imenuje enega ali več arbitrov. Če se zahteve strank v sporu razhajajo, ima prednost zahteva, poslana generalnemu sekretarju Združenih narodov.

3. Vsaka država pogodbenica lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi te konvencije oziroma ob pristopu k njej izjavi, da zanjo ne bo obvezna uporaba enega ali obeh postopkov za reševanje sporov, ki sta določena v drugem odstavku. Druge pogodbenice niso dolžne upoštevati postopkov za reševanje sporov, določenih v drugem odstavku, v odnosih z državo pogodbenico, ki je imela pridržek glede tega postopka.

4. Vsaka pogodbenica, ki je imela v skladu s tretjim odstavkom pridržek, ga lahko kadar koli umakne tako, da o tem obvesti depozitarja.

Člen 18

1. Ta konvencija bo odprta za podpis vsem državam v sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju in v sedežu Združenih narodov v New Yorku od 3. marca 1980 do njene uveljavitve.

2. To konvencijo morajo države podpisnice ratificirati, sprejeti ali potrditi.

3. Po uveljavitvi bo konvencija odprta za pristop vsem državam.

(a)	Konvencija bo odprta za podpis ali pristop mednarodnim organizacijam in regionalnim integracijskim organizacijam ali drugim organizacijam, če so članice vsake take organizacije suverene države in če je taka organizacija pristojna za pogajanja, sklepanje in uporabo mednarodnih sporazumov v zvezi z vprašanji, ki jih ureja ta konvencija.
(b)	V mejah svoje pristojnosti in v svojem imenu te organizacije uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo po tej konvenciji države pogodbenice.
(c)	Kadar taka organizacija postane pogodbenica te konvencije, pošlje depozitarju izjavo, v kateri navede države članice organizacije ter tiste člene konvencije, ki se zanjo ne uporabljajo.
(d)	Taka organizacija nima dodatne glasovalne pravice, razen glasov svojih držav članic.

5. Listine o ratifikaciji, sprejetju in potrditvi te konvencije ali o pristopu k njej se deponirajo pri depozitarju.

Člen 19

1. Ta konvencija začne veljati trideseti dan po deponiranju enaindvajsete listine o njeni ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi pri depozitarju.

2. Za vsako državo, ki to konvencijo ratificira, sprejme, potrdi ali pristopi k njej po deponiranju enaindvajsete listine o njeni ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi, začne konvencija veljati trideseti dan po deponiranju njene listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu k njej.

Člen 20

1. Država pogodbenica lahko predlaga spremembe ali dopolnitve te konvencije, ne da bi se s tem posegalo v določbe 16. člena. Predlog sprememb ali dopolnitev predloži depozitarju, ki o tem takoj obvesti vse države pogodbenice. Če večina držav pogodbenic zahteva, da depozitar skliče konferenco, na kateri bi se obravnavale predlagane spremembe ali dopolnitve, pošlje depozitar vsem državam pogodbenicam vabilo za konferenco, ki se začne ne prej kot 30 dni od dneva, ko je bilo poslano vabilo. O vsaki spremembi ali dopolnitvi, ki je bila na konferenci sprejeta z dvetretjinsko večino vseh držav pogodbenic, depozitar takoj obvesti vse države pogodbenice.

2. Spremembe ali dopolnitve začnejo veljati za vsako državo pogodbenico, ki deponira listino o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi sprememb ali dopolnitev, trideseti dan po dnevu, ko sta dve tretjini držav pogodbenic pri depozitarju deponirali svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi. Potem začnejo spremembe ali dopolnitve veljati za vsako drugo državo pogodbenico tisti dan, ko ta država pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi sprememb ali dopolnitev.

Člen 21

1. Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo tako, da o tem pisno obvesti depozitarja.

2. Za državo, ki odpove konvencijo, ta neha veljati stoosemdeset dni po dnevu, ko depozitar prejme tako obvestilo.

Člen 22

Depozitar takoj obvesti vse države:

(a)	o vsakem podpisu konvencije;

(b)	o vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, potrditvi ali pristopu;

(c)	o vsakem pridržku ali njegovem umiku v skladu s 17. členom;

(d)	o vsakem sporočilu, ki ga katerakoli organizacija pošlje v skladu s četrtim odstavkom 18. člena pod (c);

(e)	o uveljavitvi te konvencije;

(f)	o uveljavitve vsake spremembe te konvencije in

(g)	o vsaki odpovedi v skladu z 21. členom.

Člen 23

Izvirnik te konvencije, katere arabsko, kitajsko, angleško, francosko, rusko in špansko besedilo je enako verodostojno, bo deponiran pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki bo vsem državam poslal potrjene kopije.

PRILOGA I

Stopnjafizičnega varovanja, ki je potrebna pri mednarodnem prevozu jedrskega materiala v skladu s kategorizacijo iz Priloge II

Stopnja fizičnega varovanja jedrskega materiala med njegovim uskladiščenjem v zvezi z mednarodnim prevozom obsega:

a.	za material iz III. kategorije: uskladiščenje na prostoru, ki se kontrolira;

b.	za material iz II. kategorije: uskladiščenje na prostoru pod stalnim nadzorstvom straže ali elektronskih naprav, ki ga obdaja fizična ovira z omejenim številom vhodov pod ustrezno kontrolo, ali na kateremkoli drugem prostoru s podobno stopnjo fizičnega varovanja;

za material iz I. kategorije: uskladiščenje na zavarovanem prostoru, kot je določeno za II. kategorijo, s tem da imajo dostop do tega prostora samo zanesljive osebe in je pod kontrolo straže, ki je v neposredni zvezi z ustreznimi varnostnimi silami. Namen takšnih posebnih ukrepov je odkriti in preprečiti vsak napad, neupravičen dostop ali nedovoljeno odnašanje materiala.

Stopnja fizičnega varovanja jedrskega materiala med mednarodnim prevozom obsega:

za material iz II. in III. kategorije: tak material se prevaža ob posebnih previdnostnih ukrepih, vštevši tudi poprejšnji dogovor pošiljatelja, prejemnika in prevoznika ter poprejšnji sporazum med fizičnimi ali pravnimi osebami v skladu z jurisdikcijo in predpisi držav izvoznic in uvoznic, ki določa čas, kraj in postopek prenosa odgovornosti za prevoz;

b.	za material iz I. kategorije: tak material se prevaža ob istih posebnih previdnostnih ukrepih, ki so določeni za prevoz materiala iz II. in III. kategorije, poleg tega pa mora biti tudi pod stalnim nadzorstvom, ki zagotavlja neposredno zvezo z ustreznimi varnostnimi silami;

c.	za naravni uran, razen urana v obliki rude ali ostanka rude, je v okviru varnostnih ukrepov pri prevozu več kot 500 kg U potrebno poprejšnje obvestilo o prevozu pošiljke, v katerem se navede način prevoza, pričakovani čas prihoda pošiljke in potrditev njenega prejema.

PRILOGA II

Tabela: Kategorizacija jedrskega materiala

Material

Oblika

Kategorija

III (3)

1.	Plutonij (1)

neobsevan (2)

2 kg ali več

manj kot 2 kg, vendar več kot 500 g

500 g ali manj, vendar več kot 15 g

Uran 235

neobsevan (2)

—	uran, obogaten z 20 % U 235 ali več

5 kg ali več

manj kot 5 kg, vendar več kot 1 kg

1 kg ali manj, vendar več kot 15 g

—	uran, obogaten z 10 % U 235, vendar manj kot z 20 %

10 kg ali več

manj kot 10 kg, vendar več kot 1 kg

—	uran, ki je bolj obogaten kot naravni, vendar manj kot z 10 % U 235

10 kg ali več

Uran 233

neobsevan (2)

2 kg ali več

manj kot 2 kg, vendar več kot 500 g

500 g ali manj, vendar več kot 15 g

4.	Obsevano gorivo

osiromašeni ali naravni uran, torij ali nizko obogateno gorivo (manj kot 10 % vsebnosti fisijskega materiala) (4) (5)

(1) Vse oblike plutonija, razen tistega z izotopsko koncentracijo nad 80 % v plutoniju 238.

(2) Material, ki ni bil obsevan v reaktorju, ali material, ki je bil obsevan v reaktorju, pri čemer je stopnja sevanja 1 grej/h ali manj (100 rad/h) v razdalji enega metra brez zaslona.

(3) Količine, ki ne spadajo v III. kategorijo, in naravni uran je treba zavarovati tako, kot je potrebno za previdno ravnanje s takim materialom.

(4) Čeprav se priporoča ta stopnja varovanja, se države lahko odločijo tudi za kakšno drugo kategorijo fizičnega varovanja, ko ocenijo specifične pogoje.

(5) Drugo gorivo, ki se po svojem prvotnem deležu fisijskega materiala klasificira kot material iz I. in II. kategorije pred obsevanjem, se lahko uvrsti za eno kategorijo niže, medtem ko je stopnja radiacije večja od 1 grej/h (100 rad/h) v razdalji enega metra brez zaslona.

PRILOGA 2

Izjava Evropske skupnosti za atomsko energijo v skladu s četrtim odstavkom 18. člena in tretjim odstavkom 17. člena Konvencije

Trenutno so članice Evropske skupnosti za atomsko energijo naslednje države: Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Madžarska, Republika Malta, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Republika Slovenija, Slovaška republika, Republika Finska, Kraljevina Švedska ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Skupnost izjavlja, da se zanjo ne uporabljajo 8. do 13. člen ter drugi in tretji odstavek 14. člena Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov.

Skupnost poleg tega v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Konvencije izjavlja tudi, da je Skupnost zavezana samo z arbitražnim postopkom iz drugega odstavka 17. člena, saj so lahko v primerih pred Mednarodnim sodiščem stranke samo države pogodbenice.

PRILOGA 3

PRISTOJNOSTI

Podpisani …, član Evropske komisije, odgovoren za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, potrjujem pooblastitev:

g./ga. …,

vodja delegacije

Evropske komisije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju,

da listino o pristopu h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo deponira pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Bruselj,

8.2.2008

Uradni list Evropske unije

L 34/19

SKLEP št. 1/2007 SKUPNEGA ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA ZRAČNI PROMET, KI JE BIL USTANOVLJEN NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O ZRAČNEM PROMETU

z dne 5. decembra 2007

o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu

(2008/100/ES)

ODBOR SKUPNOST-ŠVICA ZA ZRAČNI PROMET JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, in zlasti člena 23(4) Sporazuma –

SKLENIL:

Edini člen

Priloga k Sporazumu se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

V Bruslju, 5. decembra 2007.

Za Skupni odbor

Vodja delegacije Skupnosti

Daniel CALLEJA CRESPO

Vodja švicarske delegacije

Raymond CRON

PRILOGA

V tem sporazumu:

—	kadar akti iz te priloge vsebujejo sklicevanje na države članice Evropske skupnosti ali zahtevo po povezavi s slednjo, se za namen Sporazuma razume, da se sklicevanja enako nanašajo na Švico ali na zahtevo po povezavi s Švico;

—	brez poseganja v člen 15 tega sporazuma zajema izraz „letalski prevoznik Skupnosti“ v naslednjih direktivah in uredbah Skupnosti tudi letalskega prevoznika z licenco in glavno poslovno enoto ter registriranim sedežem, če ga ima, v Švici v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92.

1. Tretji liberalizacijski paket o zračnem prometu in druga pravila civilnega letalstva

Št. 2407/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov.

(Členi 1–18)

V zvezi z uporabo člena 13(3) se sklicevanje na člen 226 Pogodbe ES razume kot sklicevanje na ustrezne postopke iz tega sporazuma.

Št. 2408/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj Skupnosti.

(Členi 1–10, 12–15)

(Priloge se spremenijo tako, da zajemajo švicarska letališča).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 1 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija).

Št. 2409/92

Uredba Sveta z dne 23. julija 1992 o prevozninah in tarifah za zračni prevoz.

(Členi 1–11)

Št. 2000/79

Direktiva Sveta z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF), Evropsko združenje pilotov (ECA), Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov (ERA) in Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IACA).

Št. 93/104

Direktiva Sveta z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo št. 2000/34/ES z dne 22. junija 2000.

Št. 437/2003

Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte.

Št. 1358/2003

Uredba Komisije z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi Prilog I in II k Uredbi.

Št. 785/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje.

Št. 91/670

Direktiva Sveta z dne 16. decembra 1991 o vzajemnem priznavanju licenc osebja za opravljanje funkcij v civilnem letalstvu.

(Členi 1–8)

Št. 95/93

Uredba Sveta z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (členi 1–12), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 793/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 (členi 1–2).

Št. 96/67

Direktiva Sveta z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti.

(Členi 1–9, 11–23, 25)

Št. 2027/97

Uredba Sveta z dne 9. oktobra 1997 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreč (členi 1–8), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 889/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. maja 2002 (členi 1–2).

2. Predpisi o konkurenci

Vsi sklici v naslednjih besedilih na člena 81 in 82 Pogodbe se razumejo kot sklici na člena 8 in 9 tega sporazuma.

Št. 17/62

Uredba Sveta z dne 6. februarja 1962 o izvajanju členov 81 in 82 Pogodbe (člen 8(3)), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 59/62,

—	Uredbo št. 118/63,

—	Uredbo št. 2822/71,

—	Uredbo št. 1216/99,

—	Uredbo (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 2988/74

Uredba Sveta z dne 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (členi 1–7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 3975/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza (členi 1–7, 8(1) in (2), 9–11, 12(1), (2), (4) in (5), 13(1) in (2) ter 14–19), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 1284/91 z dne 14. maja 1991 (člen 1),

—	Uredbo Sveta št. 2410/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 3976/87

Uredba Sveta z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (členi 1–5, 7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2344/90 z dne 24. julija 1990 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (EGS) št. 2411/92 z dne 23. julija 1992 (člen 1),

—	Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (členi 1–13, 15–45).

Št. 1617/93(2)

Uredba Komisije z dne 25. junija 1993 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (členi 1–7), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1523/96 z dne 24. julija 1996 (člena 1 in 2),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1083/1999 z dne 26. maja 1999,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 1324/2001 z dne 29. junija 2001.

Št. 4261/88

Uredba Komisije z dne 16. decembra 1988 o pritožbah, vlogah in zaslišanju, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 3975/87.

(Členi 1–14)

80/723

Direktiva Komisije z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji (členi 1–9), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo Komisije št. 85/413/EGS z dne 24. julija 1985 (členi 1–3).

Št. 1/2003

Uredba Sveta z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe

(Členi 1–13, 15–45)

(V primeru, da se ta uredba uporablja pri izvajanju tega sporazuma. Vključitev te uredbe ne vpliva na delitev nalog v skladu s tem sporazumom.)

Št. 773/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Št. 139/2004

Uredba Sveta z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)

(Členi 1–18, 19(1) in (2), 20–23)

V skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah se med Evropsko skupnostjo in Švico uporablja naslednje:

Pri koncentraciji, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 in ki nima razsežnosti Skupnosti v smislu člena 1 navedene uredbe in ki se lahko preveri po nacionalnem pravu o konkurenci vsaj treh držav članic ES in Švice, lahko osebe ali podjetja iz člena 4(2) navedene uredbe pred vsako priglasitvijo pristojnim organom z utemeljeno vlogo obvestijo Komisijo ES, da naj koncentracijo pregleda Komisija.

2.	Komisija ES v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 in prejšnjim odstavkom te vloge nemudoma pošlje Švicarski konfederaciji.

3.	Če Švicarska konfederacija izrazi nesoglasje v zvezi z zahtevo po predložitvi zadeve, pristojni švicarski urad za konkurenco obdrži svojo pristojnost in Švicarska konfederacija v skladu s tem odstavkom zadeve ne predloži naprej.

Ob upoštevanju rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe o združitvah:

1.	Komisija ES v skladu s členi 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) vse zadevne dokumente nemudoma pošlje pristojnemu švicarskemu uradu za konkurenco.

2.	Izračun rokov iz členov 4(4) in (5), 9(2) in (6) ter 22(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 se za Švicarsko konfederacijo začne, ko pristojni švicarski urad za konkurenco prejme zadevne dokumente.

Št. 802/2004

Uredba Komisije z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij.

(Členi 1–24)

3. Varnost v zračnem prometu

Št. 3922/91

Uredba Sveta z dne 16. decembra 1991 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva.

(Členi 1–3, 4(2), 5–11, 13)

Št. 94/56/ES

Direktiva Sveta z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu.

(Členi 1–13)

Št. 36/2004

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti.

(Členi 1–9, 11–14)

Št. 2003/42

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu.

(Členi 1–12)

Št. 1592/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu „Uredba“), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo št. 1643/2003 z dne 22. julija 2003,

—	Uredbo št. 1701/2003 z dne 24. septembra 2003,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 334/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 103/2007 z dne 2. februarja 2007 o podaljšanju prehodnega obdobja iz člena 53(4),

—	odborom, ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 1592/2002.

Agencija ima tudi v Švici pristojnosti po določbah Uredbe.

Komisija ima tudi v Švici pooblastila za odločanje po členih 10(2), (4) in (6), 16(4), 29(3)(i), 31(3), 32(5) in 53(4).

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe „držav članic“ v členu 54 Uredbe ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v omenjeni določbi, ne nanašajo na Švico.

Nobena določba v tej uredbi se ne more razlagati tako, kot da na EASA prenaša pooblastila za ukrepanje v imenu Švice po mednarodnih sporazumih za drug namen razen pomoči pri izvajanju njenih obveznosti po takih sporazumih.

Za namen Sporazuma besedilo Uredbe velja z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Člen 9 se spremeni:

(i)	v odstavku 1 se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(ii)	v odstavku 2(a) se za besedo „Skupnostjo“ vstavita besedi „ali Švico“;

(iii)

točki (b) in (c) odstavka 2 se črtata;

(iv)

doda se naslednji odstavek:

„3. Kadar koli se Skupnost pogaja s tretjo državo o sklenitvi sporazuma, po katerem lahko država članica ali agencija izda certifikate na podlagi certifikatov, ki so jih izdali letalski organi tretje države, si bo prizadevala za Švico pridobiti ponudbo za podoben sporazum z zadevno tretjo državo.

Švica pa si bo po drugi strani prizadevala s tretjimi državami skleniti sporazume, ki ustrezajo sporazumom Skupnosti.“

(b)	Členu 20 se doda naslednji odstavek: „4. Z odstopanjem od člena 12(2)(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti izvršni direktor Agencije lahko pogodbeno zaposli švicarske državljane, ki uživajo vse državljanske pravice.“

(c)	Členu 21 se doda naslednji pododstavek: „Švica uporabi za agencijo Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, ki je naveden v Prilogi A k tej prilogi, v skladu z Dodatkom k Prilogi A.“

(d)	Členu 28(2) se doda naslednji pododstavek: „Švica v celoti sodeluje v upravnem odboru in ima v njem enake pravice in obveznosti kakor države članice Evropske unije, razen glasovalne pravice.“

(e)

Členu 48 se doda naslednji odstavek:

„8. Švica sodeluje pri finančnem prispevku Skupnosti iz odstavka 1(a) po naslednji enačbi:

S (0,2/100) + S [1 - (a + b) 0,2/100] c/C

kjer je:

S	=	del proračuna Agencije, ki ni krit s taksami in dajatvami iz odstavka 1(b) in (c),
a	=	število pridruženih držav,
b	=	število držav članic EU,
c	=	prispevek Švice v proračun ICAO,
C	=	skupni prispevek držav članic EU in pridruženih držav v proračun ICAO.“

(f)	Členu 50 se doda naslednji pododstavek: „Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih Agencije, so določene v Prilogi B k tej prilogi.“

(g)

Priloga II k Uredbi se razširi, tako da se vanjo vključijo naslednji zrakoplovi kot proizvodi, ki sodijo v člen 2(3)(a)(ii) Uredbe Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (1):

A/c - [HB IDJ] – tip CL600-2B19,

A/c - [HB-IGM] – tip Gulfstream G-V-SP,

A/c - [HB-IIS, HB-IIY, HB-IMJ, HB-IVL, HB-IVZ, HB-JES] – tip Gulfstream G-V,

A/c - [HB-IBX, HB-IKR, HB-IMY, HB-ITF, HB-IWY] – tip Gulfstream G-IV,

A/c - [HB-XJF, HB-ZCW, HB-ZDF, HB-ZDO] – tip MD 900.

Št. 736/2006

Uredba Komisije z dne 16. maja 2006 o načinih dela Evropske agencije za varnost v letalstvu pri opravljanju inšpekcijskih pregledov standardiziranja.

Št. 768/2006

Uredba Komisije z dne 19. maja 2006 o izvajanju Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zbiranja in izmenjave informacij o varnosti zrakoplovov, ki pristajajo na letališčih Skupnosti, in upravljanja informacijskega sistema.

Št. 779/2006

Uredba Komisije z dne 24. maja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 488/2005 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu.

Št. 2111/2005

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES.

Št. 473/2006

Uredba Komisije z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005.

Ta uredba se uporablja, dokler velja v EU.

Št. 1702/2003

Uredba Komisije z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 381/2005 z dne 7. marca 2005,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 706/2006 z dne 8. maja 2006,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 335/2007 z dne 28. marca 2007,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 375/2007 z dne 30. marca 2007.

Za namen Sporazuma določbe Uredbe št. 1702/2003 veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

Člen 2 se spremeni:

V odstavkih 3, 4, 6, 8, 10, 11, 13 in 14 se datum „ 28. september 2003 “ nadomesti z datumom začetka veljavnosti sklepa Odbora Skupnost-Švica za zračni promet, ki vključuje Uredbo 1592/2002 v Prilogo k Uredbi.

Št. 2042/2003

Uredba Komisije z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 707/2006 z dne 8. maja 2006.

—	Uredbo Komisije (ES) št. 376/2007 z dne 30. marca 2007.

Št. 104/2004

Uredba Komisije z dne 22. januarja 2004 o predpisih glede organizacije in sestave Odbora za pritožbe Evropske agencije za varnost v letalstvu.

Št. 488/2005

Uredba Komisije z dne 21. marca 2005 o taksah in dajatvah, ki jih obračunava Evropska agencija za varnost v letalstvu.

4. Varovanje v zračnem prometu

Št. 2320/2002

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (členi 1–8, 10–13), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo (ES) št. 849/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004.

Št. 622/2003

Uredba Komisije z dne 4. aprila 2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva, kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Komisije (ES) št. 68/2004 z dne 15. januarja 2004,

—	Uredbo Komisije (ES) št. 781/2005 z dne 24. maja 2005 (členi 1–2),

—	Uredbo Komisije (ES) št. 857/2005 z dne 6. junija 2005 (členi 1–2).

Št. 1217/2003

Uredba Komisije z dne 4. julija 2003 o določitvi skupnih zahtev za nacionalne programe obvladovanja kakovosti na področju varnosti civilnega letalstva.

Št. 1486/2003

Uredba Komisije z dne 22. avgusta 2003 o določitvi postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju varnosti civilnega letalstva.

(Členi 1–13, 15–18)

Št. 1138/2004

Uredba Komisije z dne 21. junija 2004 o uvedbi skupne opredelitve kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja na letališčih.

Št. 65/2006

Uredba Komisije z dne 13. januarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

Št. 240/2006

Uredba Komisije z dne 10. februarja 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

Št. 831/2006

Uredba Komisije z dne 2. junija 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 622/2003 o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva.

5. Upravljanje zračnega prometa

Št. 549/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba („okvirna uredba“).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 6, 8(1), 10, 11 in 12.

Ne glede na horizontalno prilagoditev, predvideno v prvi alinei Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, se navedbe držav članic v členu 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 ali v določbah Sklepa 1999/468/ES, navedene v tem členu, ne nanašajo na Švico.

—	odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 549/2004 (odbor za enotno nebo).

Št. 550/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu („Uredba o izvajanju služb“).

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 16, kakor je spremenjen v nadaljevanju.

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 3 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavkih 1 in 6 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(c)	Člen 8 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(d)	Člen 10 se spremeni: V odstavku 1 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „in v Švici“.

(e)	Člen 16(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če ga pravno zadeva. “

Št. 551/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 2, 3(5) in 10.

Št. 552/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (uredba o interoperabilnosti).

Komisija ima v Švici pooblastila po členih 4, 7 in 10(3).

Za namen Sporazuma določbe Uredbe veljajo z naslednjo prilagoditvijo:

(a)	Člen 5 se spremeni: V odstavku 2 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(b)	Člen 7 se spremeni: V odstavku 4 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

(c)	Priloga III se spremeni: V drugi in zadnji alinei oddelka 3 se za besedo „Skupnosti“ vstavijo besede „ali v Švici“.

Št. 2096/2005

Uredba Komisije z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (Besedilo velja za EGP).

Komisija ima v Švici pooblastila po členu 9.

Št. 2150/2005

Uredba Komisije z dne 23. decembra 2005 o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora.

Št. 2006/23

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti.

Št. 730/2006

Uredba Komisije z dne 11. maja 2006 o razvrstitvi zračnega prostora in dostopu letov, upravljanih v skladu s pravili vizualnega letenja, nad nivo letenja 195.

Št. 1033/2006

Uredba Komisije z dne 4. julija 2006 o določitvi zahtev glede postopkov za načrte leta v fazi pred letom za enotno evropsko nebo.

Št. 1032/2006

Uredba Komisije z dne 6. julija 2006 o zahtevah za avtomatske sisteme za izmenjavo podatkov o letih za namen obveščanja, koordinacije in predaje letov med enotami kontrole letenja.

6. Okolje in hrup

Št. 2002/30

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (členi 1–12, 14–18).

(Uporabljajo se spremembe Priloge I, ki izhajajo iz točke 2 oddelka G (Zračni promet) poglavja 8 (Prometna politika) Priloge II k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija.)

Št. 80/51

Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o omejevanju hrupa podzvočnih zrakoplovov (členi 1–9), kakor je bila spremenjena z:

—	Direktivo št. 83/206/EGS.

Št. 89/629

Direktiva z dne 4. decembra 1989 o omejevanju hrupa civilnih podzvočnih reaktivnih letal.

(Členi 1–8)

Št. 92/14

Direktiva Sveta z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del III Poglavja 2 zvezka I Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988).

(Členi 1–11)

7. Varstvo potrošnikov

Št. 90/314

Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih.

(Členi 1–10)

Št. 93/13

Direktiva Sveta z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.

(Členi 1–11)

Št. 2299/89

Uredba Sveta z dne 24. julija 1989 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij (členi 1–22), kakor je bila spremenjena z:

—	Uredbo Sveta št. 3089/93,

—	Uredbo Sveta št. 323/1999 z dne 8. februarja 1999.

Št. 261/2004

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91.

(Členi 1–18)

8. Razno

Št. 2003/96

Direktiva Sveta z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije.

(Člen 14(1)(b) in (2))

Priloge:

A: Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti;

B: Določbe, ki se nanašajo na finančni nadzor Skupnosti v Švici v zvezi z udeleženci v dejavnostih EASA;

C: Izjave Sveta o sodelovanju Švice v odborih.

(1) UL L 243, 27.9.2003, str. 6.

PRILOGA A

PROTOKOL O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI

VISOKE POGODBENICE SO SE –

OB UPOŠTEVANJU, da skladno s členom 28 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti te skupnosti in Evropska investicijska banka na ozemljih držav članic uživajo privilegije in imunitete, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priloga k tej pogodbi.

POGLAVJE I

NEPREMIČNINE, SREDSTVA, PREMOŽENJE IN POSLOVANJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

Člen 1

Prostori in stavbe Skupnosti so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti.

Nepremičnine in premoženje Skupnosti ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.

Člen 2

Arhivi Skupnosti so nedotakljivi.

Člen 3

Skupnosti, njihova sredstva, prihodki in drugo premoženje so oproščeni vseh neposrednih davkov.

Vlade držav članic vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, če Skupnosti za svoje službene potrebe izvedejo večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa uporaba teh ukrepov ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence v Skupnosti.

Ne odobri se oprostitev za davke in dajatve, ki so le plačilo za zagotavljanje javnih storitev.

Člen 4

Skupnosti so oproščene vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene službeni uporabi; tako uvoženih predmetov se na ozemlju države, v katero so bili uvoženi, ne sme odplačno ali neodplačno odstopiti, razen pod pogoji, ki jih je odobrila vlada te države.

Skupnosti so oproščene tudi vseh carin ter prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za svoje publikacije.

Člen 5

Evropska skupnost za premog in jeklo ima lahko katero koli valuto in račune v kateri koli valuti.

POGLAVJE II

SPORAZUMEVANJE IN PREPUSTNICE

Člen 6

Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov uživajo institucije Skupnosti na ozemlju vsake države članice tako obravnavanje, kakršno ta država daje diplomatskim predstavništvom.

Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja institucij Skupnosti se ne sme cenzurirati.

Člen 7

1. Članom in uslužbencem institucij Skupnosti lahko predsedniki teh institucij izdajo prepustnice v obliki, ki jo bo določil Svet in ki jih organi držav članic priznajo kot veljavne potne dokumente. Te prepustnice se izdajo uradnikom in drugim uslužbencem pod pogoji, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti.

Komisija lahko sklepa sporazume, na podlagi katerih so te prepustnice priznane kot veljavni potni dokumenti na ozemlju tretjih držav.

2. Vendar pa se določbe člena 6 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske skupnosti za premog in jeklo še naprej uporabljajo za člane in uslužbence institucij, ki imajo na dan začetka veljavnosti te pogodbe prepustnice iz tega člena, dokler se ne začnejo uporabljati določbe odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

ČLANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člen 8

Prosto gibanje članov Evropskega parlamenta do kraja zasedanja Evropskega parlamenta ali nazaj se ne sme upravno ali kako drugače omejevati.

Člani Evropskega parlamenta uživajo pri carinskem in deviznem nadzoru:

(a)	enake olajšave, kot jih njihove vlade podeljujejo visokim uradnikom, ko potujejo v tujino zaradi začasne uradne naloge;

(b)	enake olajšave, kot jih vlade drugih držav članic podeljujejo predstavnikom tujih vlad na začasni uradni nalogi.

Člen 9

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi člani uživajo:

(a)	na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)	na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

POGLAVJE IV

PREDSTAVNIKI DRŽAV ČLANIC, KI SODELUJEJO PRI DELU INSTITUCIJ SKUPNOSTI

Člen 11

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo pri delu institucij Skupnosti, njihovi svetovalci in tehnični strokovnjaki pri opravljanju svojih nalog in medtem, ko potujejo do kraja zasedanja in nazaj, uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

Ta člen se uporablja tudi za člane svetovalnih organov Skupnosti.

POGLAVJE V

URADNIKI IN DRUGI USLUŽBENCI SKUPNOSTI

Člen 12

Na ozemlju vsake države članice in ne glede na njihovo državljanstvo uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti:

(a)

uživajo, ob upoštevanju določb pogodb, ki se nanašajo na odgovornost uradnikov in drugih uslužbencev do Skupnosti, in ob upoštevanju pristojnosti Sodišča v sporih med Skupnostmi in njihovimi uradniki in drugimi uslužbenci, imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije;

(b)	zanje ter za njihove zakonce in vzdrževane družinske člane ne veljajo omejitve glede priseljevanja ali formalnosti glede registriranja tujcev;

(c)	uživajo enake olajšave, kot jih imajo običajno uradniki mednarodnih organizacij glede monetarnih ali deviznih predpisov;

(d)

imajo pravico, da brez carine uvozijo pohištvo in druge predmete za osebno uporabo, ko prvič prevzemajo dolžnost v zadevni državi, in jih potem ob prenehanju dolžnosti v tej državi brez carin ponovno izvozijo; v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne;

(e)

imajo pravico uvoziti brez carine avtomobil za osebno uporabo, pridobljen v državi svojega zadnjega prebivališča ali države svojega državljanstva, pod pogoji, ki veljajo na domačem trgu te države, ter ga ponovno izvoziti brez carine, v obeh primerih pod pogoji, ki jih vlada države, v kateri uresničujejo to pravico, šteje za potrebne.

Člen 13

Uradniki in drugi uslužbenci Skupnosti so dolžni plačevati davek v korist Skupnosti od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Skupnosti, v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi Svet na predlog Komisije.

Oproščeni so nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih plačujejo Skupnosti.

Člen 14

Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Skupnosti, se za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Skupnosti prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Skupnosti, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Skupnosti. Ta določba se uporablja tudi za zakonca, kolikor ta sam ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za vzdrževane otroke, za katere skrbijo osebe iz tega člena.

Premičnine oseb iz prejšnjega odstavka, ki so na ozemlju države bivanja, so v tej državi oproščene davka od dediščin; pri odmeri tega davka se ob upoštevanju pravic tretjih držav in ob morebitni uporabi določb mednarodnih konvencij o dvojnem obdavčevanju šteje, da so take premičnine na ozemlju države davčnega domicila.

Pri uporabi določb tega člena se ne upošteva domicil, pridobljen izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi drugih mednarodnih organizacij.

Člen 15

Svet na predlog Komisije soglasno določi sistem socialno-varnostnih dajatev za uradnike in druge uslužbence Skupnosti.

Člen 16

Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami določi kategorije uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14.

Vladam držav članic se redno sporočajo imena, službeni položaji in naslovi uradnikov in drugih uslužbencev, vključenih v take kategorije.

POGLAVJE VI

PRIVILEGIJI IN IMUNITETE PREDSTAVNIŠTEV TRETJIH DRŽAV PRI EVROPSKIH SKUPNOSTIH

Člen 17

Država članica, na ozemlju katere imajo Skupnosti sedež, priznava predstavništvom tretjih držav, ki so akreditirane pri Skupnostih, običajne diplomatske imunitete.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

Uradnikom in drugim uslužbencem Skupnosti se priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Skupnosti.

Vsaka institucija Skupnosti mora uradniku ali drugemu uslužbencu odvzeti priznano imuniteto, kadar meni, da odvzem imunitete ni v nasprotju z interesi Skupnosti.

Člen 19

Institucije Skupnosti sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.

Člen 20

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za člane Komisije.

Člen 21

Členi 12 do 15 in člen 18 se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne poročevalce Sodišča ter za člane in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje, ne da bi to posegalo v določbe člena 3 Protokola o Statutu Sodišča, ki se nanaša na imuniteto sodnikov in generalnih pravobranilcev pred sodnimi postopki.

Člen 22

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.

Poleg tega je Evropska investicijska banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Ob njenem prenehanju delovanja ali likvidaciji prav tako ni nikakršnih dajatev. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu z njenim statutom, pa tudi niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Člen 23

Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

Poleg tega je Evropska centralna banka oproščena vseh davkov in podobnih dajatev ob povečanju svojega kapitala ter raznih formalnosti, ki so s tem lahko povezane v državi, v kateri ima banka sedež. Dejavnosti banke in njenih organov, ki se izvajajo v skladu s Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, niso predmet kakršnih koli prometnih davkov.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za Evropski monetarni inštitut. Ob njegovem prenehanju delovanja ali likvidaciji ni nikakršnih dajatev.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.

V Bruslju, osmega aprila tisoč devetsto petinšestdeset

DODATEK

PRAVILA O UPORABI PROTOKOLA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH EVROPSKIH SKUPNOSTI V ŠVICI

1. Razširitev uporabe na Švico

Vsako sklicevanje na države članice v Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti (v nadaljevanju „Protokol“) vključuje tudi Švico, razen če naslednja določila ne navajajo drugače.

2. Izvzetje Agencije iz posredne obdavčitve (vključno z DDV)

Blago in storitve, ki se izvažajo iz Švice, niso zavezani švicarskemu davku na dodano vrednost (DDV). Če gre za blago in storitve, dobavljene Agenciji v Švici za njeno službeno rabo, se oprostitev DDV v skladu z drugim pododstavkom člena 3 Protokola izvede z vračilom. Oprostitev plačila DDV se dodeli, če je dejanska nakupna cena blaga in dajatev za storitve na računu ali podobnem dokumentu najmanj 100 švicarskih frankov (z davkom vred).

Vračilo DDV se izvede po predložitvi švicarskih obrazcev, predvidenih za ta namen, Glavnemu oddelku za DDV Zvezne davčne uprave. Zahtevki se načeloma obravnavajo v treh mesecih po vložitvi zahtevka za vračilo in potrebnih dokazil.

3. Postopki uporabe pravil za osebje Agencije

Kar zadeva drugi odstavek člena 13 Protokola, Švica po načelih svojega notranjega prava in v smislu člena 2 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 (1) oprosti uradnike in druge uslužbence Agencije zveznih, kantonskih in občinskih davkov na plačo in honorar, prejete od Skupnosti in v njeno korist tudi zavezane notranjemu davku.

Za uporabo člena 14 Protokola Švica ni upoštevana kot država članica v smislu točke 1 tega dodatka.

Uradniki in drugi uslužbenci Agencije tako kot njihovi družinski člani, ki so vključeni v sistem socialnega zavarovanja za uradnike in druge uslužbence Skupnosti, niso nujno zavezani švicarskemu sistemu socialnega zavarovanja.

Sodišče Evropskih skupnosti ima izključno pristojnost za vsa vprašanja o odnosih med Agencijo ali Komisijo in njunim osebjem, kar zadeva uporabo Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (2) in drugih določb prava Skupnosti, ki opredeljujejo pogoje dela.

(1) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 549/69 z dne 25. marca 1969 o določitvi kategorij uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, za katere se uporabljajo določbe člena 12, drugega odstavka člena 13 in člena 14 Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Skupnosti (UL L 74, 27.3.1969, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1749/2002 (UL L 264, 2.10.2002, str. 13).

(2) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter ustanovitvi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev) (UL L 56, 4.3.1968, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2104/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 7).

PRILOGA B

FINANČNI NADZOR ŠVICARSKIH UDELEŽENCEV PRI DEJAVNOSTIH EVROPSKE AGENCIJE ZA VARNOST V LETALSTVU

Člen 1

Neposredna komunikacija

Agencija in Komisija neposredno komunicirata z vsemi osebami in pravnimi subjekti v Švici, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije kot pogodbeniki, udeleženci programov Agencije, prejemniki plačil iz proračuna Agencije ali Skupnosti ali kot podizvajalci. Te osebe lahko Komisiji in Agenciji neposredno pošljejo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, ki jo morajo sporočiti na osnovi predpisov, na katere se nanaša ta sklep, in sklenjenih pogodb ali sporazumov ter odločitev, sprejetih v njihovih okvirih.

Člen 2

Revizije

1. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) in finančnimi uredbami, sprejetimi na upravnem svetu Agencije 26. marca 2003, v skladu z Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) ter z drugimi predpisi, na katere se nanaša ta sklep, lahko sklenjene pogodbe ali sporazumi ter odločitve, sprejete z upravičenci v Švici, predvidijo možnost znanstvenih, finančnih, tehnoloških ali drugih revizij, ki jih pri njih ali pri njihovih podizvajalcih kadar koli opravijo uradniki Agencije ali Komisije ali druge pooblaščene osebe.

2. Uradniki Agencije ali Komisije ter od njiju pooblaščene osebe imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov ter do vseh potrebnih informacij, tudi v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje revizije. Ta pravica dostopa je izrecno navedena v sklenjenih pogodbah ali sporazumih za izvajanje predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

3. Računsko sodišče Evropskih skupnosti ima enake pravice kot Komisija.

4. Revizije se lahko opravijo v petih letih po izteku veljavnosti tega sklepa ali glede na pogoje, predvidene v pogodbah ali sporazumih ter v zvezi s tem sprejetih odločitvah.

5. Švicarska zvezna finančna inšpekcija je vnaprej obveščena o revizijah, opravljenih na švicarskem ozemlju. To obveščanje ni pravni pogoj za izvedbo teh revizij.

Člen 3

Pregledi na kraju samem

1. Po tem sklepu je Komisija (OLAF) pooblaščena za izvajanje kontrol in inšpekcijskih pregledov na kraju samem na švicarskem ozemlju v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3).

2. Kontrole in inšpekcijske preglede na kraju samem pripravlja in izvaja Komisija v tesnem sodelovanju s Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo ali drugimi pristojnimi švicarskimi organi, ki jih določi Švicarska zvezna finančna inšpekcija in ki so pravočasno obveščeni o predmetu, namenu in pravni podlagi kontrol in inšpekcijskih pregledov, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki švicarskih pristojnih organov sodelujejo pri kontrolah in inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

3. Če to želijo zadevni švicarski organi, lahko kontrole in inšpekcijske preglede izvajajo skupno s Komisijo.

4. Če udeleženci programa nasprotujejo kontroli ali inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, švicarski organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotovijo inšpektorjem Komisije vso potrebno pomoč, da lahko ti opravijo svojo nalogo kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

5. Komisija Švicarsko zvezno finančno inšpekcijo v najkrajšem možnem času obvesti o vsakem dejstvu ali sumu na nepravilnost, ki jo je odkrila med izvajanjem kontrole ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem. Komisija mora zgoraj navedene organe v vsakem primeru obvestiti o izsledkih kontrol in inšpekcijskih pregledov.

Člen 4

Obveščanje in posvetovanje

1. Za ustrezno izvajanje te priloge se pristojni švicarski organi in organi Skupnosti redno medsebojno obveščajo in, na zahtevo ene od strani, tudi posvetujejo.

2. Pristojni švicarski organi takoj obvestijo Agencijo in Komisijo, če opazijo kakršno koli dejstvo ali sum na nepravilnosti v zvezi s sklepanjem in izvajanjem pogodb ali sporazumov, sprejetih pri uporabi predpisov, na katere se nanaša ta sklep.

Člen 5

Zaupnost

Vse sporočene ali pridobljene informacije v zvezi s to prilogo, v kakršni koli obliki, so poslovna skrivnost in morajo biti varovane tako, kot za podobne informacije določajo švicarsko pravo in ustrezni predpisi Skupnosti. Ti podatki se ne smejo sporočati drugim osebam kot tistim, ki jih morajo poznati zaradi svoje funkcije v institucijah Skupnosti, državah članicah ali v Švici, niti se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 6

Upravni ukrepi in sankcije

Brez poseganja v izvajanje švicarskega kazenskega prava lahko Agencija ali Komisija predpiše ukrepe in upravne sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 ter z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4).

Člen 7

Izterjava in izvršba

Odločitve Agencije ali Komisije, ki so sprejete v okviru izvajanja tega sklepa in ki vsebujejo finančne obveznosti za druge osebe, razen držav, se izvajajo v Švici.

Nalog za izvršbo izdajo organi oblasti, imenovani od švicarske vlade, ki o tem obvestijo Agencijo ali Komisijo, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overitve verodostojnosti akta. Izvršba poteka v skladu s poslovnikom Švice. Zakonitost odločbe o izvršbi nadzira Sodišče Evropskih skupnosti.

Sodbe Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi arbitražne klavzule so izvršljive pod istimi pogoji.

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(2) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(3) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(4) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

PRILOGA C

IZJAVE SVETA O SODELOVANJU ŠVICE V ODBORIH

—	Svet Evropske unije se strinja, da izjava o sodelovanju Švice v odborih, priložena končnemu aktu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, odslej vsebuje tudi naslednjo dodatno alineo: „- odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 549/2004 (odbor za enotno nebo)“.

—

Svet Evropske unije se strinja, da izjava o sodelovanju Švice v odborih, priložena končnemu aktu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu, ki je bil podpisan 21. junija 1999 in ga je Svet sprejel 4. aprila 2002, odslej vsebuje tudi naslednjo dodatno alineo: „odbor, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1592/2002“.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 34

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 51 8. februar 2008

Vsebina	I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
	UREDBE
	Uredba Komisije (ES) št. 115/2008 z dne 7. februarja 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2008/101/SZVP z dne 28. januarja 2008 o začetku vojaške operacije Evropske unije v Republiki Čad in Srednje-afriški republiki (EUFOR Tchad/RCA)	39

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	143,2
	JO	84,0
	MA	48,6
	TN	111,3
	TR	93,2
	ZZ	96,1
0707 00 05	EG	208,2
	JO	187,5
	MA	130,0
	TR	126,0
	ZZ	162,9
0709 90 70	MA	56,3
	TR	149,9
	ZZ	103,1
0805 10 20	EG	44,1
	IL	50,8
	MA	62,0
	TN	50,0
	TR	66,4
	ZZ	54,7
0805 20 10	IL	106,7
	MA	106,8
	TR	101,8
	ZZ	105,1
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	CN	41,9
	EG	76,3
	IL	70,6
	JM	97,3
	MA	133,4
	TR	115,1
	US	60,6
	ZZ	85,0
0805 50 10	EG	73,4
	IL	135,3
	MA	83,2
	TR	116,4
	ZZ	102,1
0808 10 80	CA	103,0
	CN	91,7
	MK	39,9
	US	113,2
	ZZ	87,0
0808 20 50	CN	65,9
	US	107,7
	ZA	99,1
	ZZ	90,9

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2008/99/ES, Euratom
*	Sklep Komisije z dne 19. decembra 2007 o pristopu Evropske skupnosti za atomsko energijo h Konvenciji o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov	3
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	Komisija
	2008/100/ES
*	Sklep št. 1/2007 Skupnega odbora Skupnost-Švica za zračni promet, ki je bil ustanovljen na podlagi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu z dne 5. decembra 2007 o nadomestitvi Priloge k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prometu	19