PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 16. januarja 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	138,6
	MA	52,8
	TN	129,8
	TR	103,0
	ZZ	106,1
0707 00 05	JO	187,5
	MA	61,3
	TR	90,0
	ZZ	112,9
0709 90 70	MA	93,0
	TR	105,1
	ZZ	99,1
0709 90 80	EG	313,6
	ZZ	313,6
0805 10 20	EG	49,2
	IL	48,1
	MA	65,0
	TN	53,8
	TR	66,8
	ZA	52,9
	ZZ	56,0
0805 20 10	MA	96,7
	TR	101,8
	ZZ	99,3
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	CN	61,3
	IL	97,9
	JM	110,1
	PK	42,8
	TR	83,3
	ZZ	79,1
0805 50 10	BR	72,8
	EG	86,2
	IL	139,9
	TR	124,3
	ZA	54,7
	ZZ	95,6
0808 10 80	CA	96,2
	CN	75,1
	MK	40,4
	US	113,5
	ZA	59,7
	ZZ	77,0
0808 20 50	CN	64,5
	US	94,1
	ZZ	79,3

---

(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ pomeni „drugega porekla“.

PRILOGA

Odstotki za izdajo dovoljenj in stopnje nadomestila, ki se uporabljajo za dovoljenja sistema B, zaprošena med 1. novembra in 31. decembra 2007 (paradižnike, pomaranče, limone, namizno grozdje in jabolka)

Proizvod	Stopnja nadomestila (EUR/t)	Odstotki izdaje dovoljenj za zaprošene količine
Paradižniki	20	100  %
Pomaranče	26	100  %
Limone	50	100  %
Namizno grozdje	13	100  %
Jabolka	22	100  %

PRILOGA

Potrditev obračunov plačilnih agencij – Proračunsko leto 2005

Znesek, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati

DČ		2005 – Izdatki za plačilne agencije, za katere so obračuni		Skupaj a + b	Znižanja in opustitve za celo finančno leto	Skupni znesek z znižanji in opustitvami	Predplačila, izvršena državi članici za proračunsko leto	Znesek, ki ga je treba izterjati od (–) države članice ali ji ga plačati (+)	Znesek, ki ga je treba izterjati od (–) države članice ali ji ga plačati (+) v skladu z Odločbo 2006/322/ES	Znesek, ki ga je treba izterjati od (–) države članice ali ji ga plačati (+) v skladu s to odločbo (*1)
		potrjeni	ločeni
		= izdatki, navedeni v letnih poročilih	= celotni izdatki v mesečnih poročilih
		a	b	c = a + b	d	e = c + d	f	g = e – f	h	i = g – h
DE	EUR	6 502 786 142,19	0,00	6 502 786 142,19	– 189 199,45	6 502 596 942,74	6 503 133 482,71	– 536 539,97	– 536 539,97	0,00
IT	EUR	5 526 562 860,73	0,00	5 526 562 860,73	–12 280 400,87	5 514 282 459,86	5 499 732 003,37	14 550 456,49	–2 968 785,68	17 519 242,17
LU	EUR	45 072 490,21	0,00	45 072 490,21	– 103 737,13	44 968 753,08	44 968 753,08	0,00	0,00	0,00
PT	EUR	892 483 113,11	0,00	892 483 113,11	– 521 198,20	891 961 914,91	891 857 592,63	104 322,28	396 402,59	– 292 080,31
1. Za izračun zneska, ki ga je treba izterjati od države članice ali ji ga plačati, se upošteva celotno letno poročilo za potrjene izdatke (stolpec a). 2. Znižanja in opustitve so tisti, ki se upoštevajo pri predplačilu, katerim so dodani zlasti popravki zaradi neupoštevanja plačilnih rokov, določenih v avgustu, septembru in oktobru 2005.

---

(*1)  Veljavni menjalni tečaj: člen 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006. Nomenklatura 2008: 05070106.

PRILOGA

Potrditev obračunov plačilnih agencij – Proračunsko leto 2004

Znesek za izterjavo od države članice ali znesek za plačilo državi članici

DČ		2004 – Odhodki za plačilne agencije, za katere so obračuni		Skupaj a + b	Zmanjšanja in začasne ustavitve za celotno proračunsko leto	Skupaj z zmanjšanji in začasnimi ustavitvami	Predplačila, izplačana državi članici za proračunsko leto	Znesek za izterjavo od države članice (–) ali za plačilo (+) državi članici	Znesek, ki je bil izterjan od države članice (–) ali plačan (+) državi članici po Odločbi 2005/385/ES	Znesek za izterjavo od države članice (–) ali plačan (+) državi članici po tej odločbi (*1)
		potrjeni	ločeni
		= odhodki, navedeni v letnem poročilu	= skupaj odhodki v mesečnih poročilih
		a	b	c = a + b	d	e = c + d	f	g = e – f	h	i = g – h
DE	EUR	6 033 994 816,76	0,00	6 033 994 816,76	– 150 191,69	6 033 844 625,07	6 033 635 575,97	209 049,10	209 049,10	0,00
ES	EUR	6 326 401 680,03	0,00	6 326 401 680,03	–7 926 338,98	6 318 475 341,05	6 319 215 724,26	– 740 383,21	– 668 745,42	–71 637,79
FR	EUR	9 397 813 553,39	0,00	9 397 813 553,39	–9 219 078,83	9 388 594 474,56	9 389 117 043,59	– 522 569,03	– 511 509,03	–11 060,00
IT	EUR	5 031 080 111,47	0,00	5 031 080 111,47	–48 452 006,98	4 982 628 104,49	5 022 642 872,80	–40 014 768,31	–41 461 955,76	1 447 187,45
LU	EUR	37 803 193,51	0,00	37 803 193,51	–42 350,66	37 760 842,85	37 760 842,85	0,00	0,00	0,00
1. Za izračun zneska za izterjavo od države članice ali za plačilo državi članici se upošteva skupni znesek letnega poročila za potrjene odhodke (stolpec a). 2. Zmanjšanja in začasne ustavitve so tisti zneski, ki se upoštevajo v sistemu predplačil, katerim se zlasti dodajo popravki zaradi nespoštovanja plačilnih rokov, določenih v avgustu, septembru in oktobru 2004.

---

(*1)  Veljavni devizni tečaj: člen 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006. Nomenklatura 2008: 05070106.

PRILOGA I

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IZ ČLENA 3, ČLENA 4 IN ČLENA 5(2)(B)

Del A:   Pregled in okvir vzorčenja

1.   Pregled raziskav

Raziskavi se izvedeta v skladu s pregledom iz slike 1.

Slika 1

Pregled raziskav

Raziskava

x „vzrejnih gospodarstev“, 10 običajnih vzorcev za salmonelo in 5 za MRSA na gospodarstvo (del 1)

y „proizvodnih gospodarstev“, 10 običajnih vzorcev za salmonelo in 5 za MRSA na gospodarstvo (del 2)

Izbor 10 gospodarstev za oceno razširjenosti salmonele znotraj gospodarstva z odvzemom 100 posameznih vzorcev

2.   Okvir vzorčenja

2.1.   Razmejitev populacije

Raziskavi se izvedeta na gospodarstvih, ki se ukvarjajo z vzrejo vsaj 80 % populacije plemenskih prašičev v državi članici. Prednostno bodo vzorčena gospodarstva s 50 plemenskimi prašiči ali več. Vendar če v navedenih gospodarstvih s 50 plemenskimi prašiči ali več ni 80 % nacionalne črede plemenskih prašičev, se vzorčijo tudi manjša gospodarstva z manj kot 50 plemenskimi prašiči.

Gospodarstva s plemenskimi prašiči se razvrstijo kot „vzrejna gospodarstva“ ali kot „proizvodna gospodarstva“. Vzrejna gospodarstva prodajajo mladice in/ali merjasce za vzrejo. Običajno prodajo 40 % ali več mladic, namenjenih vzreji, ostanek pa se proda za zakol. Nasprotno pa proizvodna gospodarstva v glavnem prodajajo prašiče za pitanje ali zakol.

Razširjenost salmonele in MRSA je treba meriti ločeno na vzrejnih gospodarstvih (del 1 raziskav o salmoneli in MRSA) in na proizvodnih gospodarstvih (del 2 raziskav o salmoneli in MRSA), ki predstavljajo črede, kot je navedeno na sliki 2, razen čred tekačev.

Slika 2

Pregled gospodarstev

Reja

Proizvodnja

Osnovne ali čiste vzrejne črede

Rejne ali pomnoževalne ali dopolnjevalne črede (križanci)

Črede pujskov od prasitve do pitancev

Črede pujskov od prasitve do odstavitve (ali do tekačev)

Črede pujskov od odstavitve do pitancev

2.2.   Vzorec in strategija vzorčenja

Oba dela raziskav o salmoneli in MRSA imata podobno dvostopenjsko zasnovo vzorčenja. Na prvi stopnji se z vzrejnih gospodarstev izbere naključni vzorec gospodarstev v vsaki državi članici, drugi naključni vzorec pa se izbere iz skupine proizvodnih gospodarstev. Zahtevano število gospodarstev je navedeno v oddelku 2.3. Na drugi stopnji se število ograd izbere za vzorčenje znotraj vsakega izbranega gospodarstva (glej oddelek 2.2.2).

2.2.1.   Prva stopnja: izbor gospodarstev

Vsaka država članica mora ustvariti dva okvira vzorčenja. Prvi navaja vsa upravičena vzrejna gospodarstva (običajno so to gospodarstva z najmanj 50 plemenskimi prašiči – glej oddelek 2.1), drugi pa navaja vsa upravičena proizvodna gospodarstva. Za vsak del raziskav o salmoneli in MRSA se iz vsakega seznama naključno izbere zahtevano število gospodarstev. Namen naključnega vzorca je zagotoviti, da raziskavi vključujeta gospodarstva z obsegom velikosti čred in iz vseh regij države članice, kjer se redijo prašiči. Znano je, da je lahko v nekaterih državah članicah nekaj gospodarstev (npr. manj kot 10 % upravičenih gospodarstev) z zelo veliko čredo. Zato se lahko pri naključni izbiri zgodi, da se ne izbere nobena od zelo velikih čred. Država članica lahko pred izbiro gospodarstva uporabi merilo razslojevanja – na primer za opredelitev nivoja, ki vsebuje 10 % največjih čred in za dodelitev 10 % zahtevane velikosti vzorca temu nivoju. Podobno lahko država članica razsloji vzorec po upravnih regijah v skladu z deležem upravičenih čred v vsaki regiji. Kakršno koli upoštevano razslojevanje je treba opisati v poročilu, ki ga država članica predloži Komisiji v skladu z delom D(1).

Če vzorčenje na izbranem gospodarstvu ni možno (na primer, če ob izvajanju vzorčenja to ne obstaja več), se iz istega okvira vzorčenja naključno izbere novo gospodarstvo. Če je bila opravljena kakršna koli stratifikacija (npr. velikosti črede ali regije), se izbere novo gospodarstvo z istega stratuma.

Velikost primarnega vzorca (število gospodarstev za vzorčenje) se po možnosti približno enakomerno porazdeli čez vse leto, da so zajeta različna obdobja. Vzorci se vzamejo mesečno iz približno ene dvanajstine števila gospodarstev.

Gospodarstva na prostem je treba vključiti v raziskavi, vendar stratifikacija te vrste proizvodnje ni obvezna.

2.2.2.   Druga stopnja: vzorčenje na gospodarstvu

V vsaki izbrani plemenski čredi in proizvodni čredi bodo ograde, dvorišča ali skupine plemenskih prašičev za vzorčenje, starejših od 6 mesecev, naključno izbrani.

Število ograd, dvorišč ali skupin za vzorčenje mora biti dodeljeno sorazmerno v skladu s številom plemenskih prašičev v različnih stopnjah proizvodnje (breji, nebreji in ostale kategorije plemenskih prašičev). Natančne starostne kategorije za vzorčenje niso predpisane, vendar se ti podatki med vzorčenjem zbirajo.

Plemenski prašiči, ki so nedavno prišli v čredo in so v karanteni, se ne vključijo v raziskavi o salmoneli in MRSA.

2.3.   Izračun velikosti vzorca

2.3.1.   Velikost primarnega vzorca (velikost vzorca na prvi stopnji)

Za vzrejna gospodarstva se izvaja redni izračun velikosti primarnega vzorca, za proizvodna gospodarstva pa se izvaja drugi redni izračun velikosti primarnega vzorca. Velikost primarnega vzorca je število vzrejnih gospodarstev za vzorčenje in število proizvodnih gospodarstev za vzorčenje v vsaki državi članici in se pri enostavnem naključnem vzorčenju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

(a)	skupno število vzrejnih gospodarstev (vzrejna gospodarstva, del 1 raziskav o salmoneli in MRSA);

(b)	skupno število proizvodnih gospodarstev (proizvodna gospodarstva, del 2 raziskav o salmoneli in MRSA);

(c)	pričakovana letna razširjenost (p): 50 %;

(d)	želena stopnja gotovosti (Z): 95 %, ustrezno vrednosti Zα, ki znaša 1,96;

(e)	natančnost (L): 7,5 %;

(f)	uporaba teh vrednosti in formule:

Izračun se uporabi prvič za vzrejna gospodarstva in drugič za proizvodna gospodarstva. V vsakem primeru so predpostavke v navedenih korakih c–e enake.

Če je v okviru vzorčenja plemenskih čred ali v okviru vzorčenja proizvodnih čred 100 000 ali več gospodarstev, se iz praktičnih razlogov ta populacija šteje za neskončno, število gospodarstev, ki se naključno izberejo iz tega okvira vzorčenja, pa znaša 171 (glej preglednico 1). Če je število plemenskih čred ali proizvodnih čred manjše kot 100 000, se uporabi končni korekcijski faktor za populacijo in vzorčiti je treba manj gospodarstev, kot je prikazano tudi v preglednici 1.

Na primer, če je v državi članici 1 000 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 250 iz skupine vzrejnih gospodarstev, je treba vzorčiti 147 gospodarstev iz skupine proizvodnih gospodarstev in 102 gospodarstvi iz skupine vzrejnih gospodarstev.

Preglednica 1

Število gospodarstev s plemenskimi prašiči za vzorčenje v obeh delih raziskav o salmoneli in MRSA kot funkcija končne velikosti populacije (skupno število gospodarstev s plemenskimi prašiči v državah članicah)

Število gospodarstev s plemenskimi prašiči (N)	Velikost vzorca (n) za končno velikost populacije pri natančnosti 7,5 %
100 000	171
10 000	169
5 000	166
2 000	158
1 000	147
500	128
250	102
150	80
125	73
100	64
90	59
80	55
70	50
60	45
50	39
40	33
30	26
20	18
10	10

Da se upoštevajo morebitni neodgovori pri vzorčenju, se npr. poveča velikost vzorca v vsaki skupini za 10 %. Vsako neprimerno gospodarstvo se v postopku raziskav o salmoneli in MRSA zamenja (glej oddelek 2.2.1).

V primeru, da pred začetkom raziskav ni možna ocena števila „vzrejnih gospodarstev“, se izbere število gospodarstev za vzorčenje, kot je v preglednici 1, na podlagi skupnega števila gospodarstev s svinjami (X gospodarstev). Število gospodarstev za vzorčenje se poveča za najmanj 30 % ((X + 30 %) gospodarstev). Pred raziskavama pristojni organ določi število vzrejnih gospodarstev, ki je enako najmanj tem dodatnim 30 %. Med obiskom kmetij bo gospodarstvo razvrščeno kot vzrejno ali proizvodno gospodarstvo v skladu z zgoraj navedenimi opredelitvami.

2.3.2.   Velikost sekundarnega vzorca (velikost vzorca na drugi stopnji)

Na vsakem izbranem gospodarstvu se zbirajo vzorci iz 10 naključno izbranih ograd, dvorišč ali skupin plemenskih prašičev. Če je potrebno (na primer v namestitvah za prasitev ali kjer se svinje redijo v malih skupinah z manj kot 10 živalmi), lahko skupino sestavlja več kot ena ograda. K vsakemu običajnemu vzorcu za salmonelo prispeva vsaj 10 posameznih plemenskih prašičev.

Vendar če je na malih gospodarstvih ali gospodarstvih z velikim številom plemenskih prašičev, nameščenih na prostem v ogradah, število ograd, dvorišč ali skupin manjše kot 10, se zahteva vzorčenje iste ograde, dvorišča ali skupine, tako da se predloži skupaj 10 običajnih vzorcev za salmonelo.

Del B:   Zbiranje vzorcev in analiza za raziskavo o salmoneli

1.   Zbiranje vzorcev v čredah

1.1.   Vrsta in podrobnost običajnega vzorca

Material, zbran za bakteriološko analizo, so sveže fekalije s celotnega gospodarstva, ki je enota pregledovanja. Ker je vsako gospodarstvo edinstveno, se pred začetkom vzorčenja določi, katere ograde, dvorišča ali skupine na gospodarstvu bodo vzorčene. Zbrani vzorec se namesti v ločenem zabojniku, da se prepreči navzkrižno onesnaženje, in se pošlje v laboratorij.

Vsak zbirni vzorec tehta vsaj 25 g, za zbiranje teh zbranih vzorcev pa se lahko uporabita dva pristopa:

1.

kjer se v ogradi ali na dvorišču kopičijo mešane fekalije, se lahko uporabi veliki bris (npr. 20 cm × 20 cm) za poteg preko fekalne snovi, pri čemer je treba zagotoviti, da se zbere vsaj 25 g mešanega materiala. To se lahko doseže na primer s premikanjem brisa cikcak vzdolž 2 metrov, da se dobro prekrije s fekalno snovjo. Če je potrebno, se lahko, na primer zaradi vročega vremena ali na tleh z letvami, bris navlaži z ustrezno tekočino, kot je pitna voda;

2.

kjer ni takega kopičenja, na primer na polju, velikem dvorišču, prostoru za prasitev ali ogradah ali drugih namestitvah z majhnim številom prašičev v skupini, se iz posameznih svežih fekalnih snovi ali prostorov zberejo posamezni odvzemi, tako da jih najmanj 10 sestavlja količino vzorca, ki znaša najmanj 25 g. Mesta, kjer so ti odvzemi zbrani, je treba razporediti na reprezentativen način po vsem zadevnem območju.

Če je praktično, se da prednost pristopu 1. Pri tem pristopu mora vsaj 10 posameznih prašičev prispevati k vsakemu odvzetemu vzorcu, sicer se uporabi pristop 2.

1.2.   Dodatno vzorčenje za raziskavo razširjenosti znotraj gospodarstva

Skupaj 10 gospodarstev, naključno izbranih iz skupnega vzorca vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, je predmet temeljitejšega vzorčenja. Na teh gospodarstvih se na isti način, kot je predhodno opisano (oddelek 2.1 dela A), zbere 10 običajnih vzorcev. Poleg tega se zbere 10 posameznih vzorcev z najmanj 30 g v vsaki izbrani ogradi in označi tako, da se teh 10 posameznih vzorcev lahko poveže z običajnim vzorcem iz te ograde. Tako je na vsakem od teh 10 gospodarstev skupaj zbranih 10 običajnih vzorcev in 100 (10 × 10) posameznih vzorcev. Obdelava teh vzorcev je opisana v oddelku 2.3.1.

To vzorčenje je treba uporabiti na Češkem, Danskem, v Romuniji, Sloveniji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

1.3.   Podatki o vzorcu

Da se izpolnijo zahteve za podatke iz dela D, se vsi pomembni razpoložljivi podatki o vzorcu vnesejo v obrazec za vzorec, ki ga pripravi pristojni organ.

Vsak vzorec in ustrezni obrazec za vzorec se označita z enotno številko, ki se uporablja od vzorčenja do testiranja, in z oznako ograde. Pristojni organ mora zagotoviti vzpostavitev in uporabo sistema enotnega številčenja.

1.4.   Prevoz vzorcev

Zaželeno je, da se vzorci hranijo pri temperaturi od + 2 do + 8 °C in se med prevozom ne onesnažijo od zunaj. Vzorci se pošljejo v laboratorij v najkrajšem možnem času v 36 urah s hitro pošto ali kurirjem in prispejo v laboratorij najpozneje 72 ur po vzorčenju.

2.   Laboratorijske analitske metode

2.1.   Laboratoriji

Analiza in serotipizacija potekata v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Kadar nacionalni referenčni laboratorij nima zmogljivosti za izvajanje vseh analiz ali odkrivanja ne izvaja rutinsko, lahko pristojni organi za izvajanje analiz imenujejo omejeno število drugih laboratorijev, vključenih v uradni nadzor nad salmonelo. Ti laboratoriji imajo dokazane izkušnje pri uporabi zahtevane metode odkrivanja, vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s standardom ISO 17025 in so pod nadzorom nacionalnega referenčnega laboratorija.

2.2.   Sprejem vzorcev

V laboratoriju se vzorci hladijo do bakteriološkega pregleda, za katerega je zaželeno, da se opravi v 24 urah po prejemu, vendar v vsakem primeru najpozneje 96 ur po odvzemu vzorca.

2.3.   Analiza vzorca

Države članice zagotovijo, da so vse udeležene strani zadostno usposobljene za izvajanje analiz.

2.3.1.   Priprava

V laboratoriju se običajni vzorci previdno in temeljito premešajo, preden se zbere 25 g za analizo.

Za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva v skladu z odstavkom 1.2 je treba vsakega od posameznih vzorcev (30 g) razdeliti na dva dela. En del, ki tehta vsaj 25 g, se previdno in temeljito premeša ter naknadno ločeno kultivira. Ostali drugi del se uporabi za pripravo umetno zbranega vzorca iz 10 posameznih vzorcev iz izbrane ograde, skupine ali dvorišča. Ta zadnji del se pripravi z dodajanjem 10-krat 2,5 g posameznih vzorcev, da se ustvari umetno zbrani vzorec s težo 25 g. Umetno zbrani vzorci se pred analizo previdno in temeljito premešajo. Skupaj se analizira 10 običajnih vzorcev, 10 umetno zbranih vzorcev in 100 posameznih vzorcev z vsakega od 10 gospodarstev za oceno razširjenosti znotraj gospodarstva.

2.3.2.   Metode odkrivanja in identifikacije

2.3.2.1.   Odkrivanje salmonele

Uporablja se metoda, ki jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti za salmonelo iz Bilthovna na Nizozemskem. Ta metoda je opisana v Prilogi D ISO 6579: „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in vzorcih iz primarne faze vzreje“. Uporablja se zadnja različica Priloge D.

2.3.2.2.   Serotipizacija salmonele

Vse izolirane seve, potrjene kot Salmonella spp., nacionalni referenčni laboratoriji za salmonelo serotipizirajo v skladu s shemo Kaufmann-White.

Za zagotavljanje kakovosti se v referenčni laboratorij Skupnosti za salmonelo pošlje 16 tipiziranih sevov in 16 netipiziranih izolatov. Delež teh izolatov se vsako četrtletje pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti. Če je izoliranih manj sevov, se pošljejo vsi.

2.3.2.3.   Tipizacija fagov salmonele

Kadar so izolati Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium tipizirani fagi (neobvezno), se uporabljajo metode, ki jih je opisal referenčni center za tipiziranje fagov salmonele pri SZO, Agencija za zdravstveno varstvo, Colindale, London.

Del C:   Zbiranje vzorcev in analiza za raziskavo o MRSA

1.   Vrsta in podrobnosti vzorca

1.1.   Zbiranje vzorcev

Iz vzorčenja iz dela A se iz 5 do 10 ograd zbere 5 vzorcev prahu z uporabo 5 suhih sterilnih brisov površine 500 cm2. Teh 5 ograd se izbere tako, da so vključeni plemenski prašiči iz različnih stopenj proizvodnje. Pri vsaki ogradi se odvzame bris z zadnje površine ločilnih sten. Če ni dovolj prahu, se dodatno vzorčijo prezračevalne cevi itd. Po uporabi se bris vstavi v sterilno plastično vrečko.

Med vzorčenjem se je treba izogibati ustvarjanju aerosolov.

1.2.   Podatki o vzorcu

Vsak vzorec in ustrezni obrazec za vzorec morata biti označena z enotno številko, ki se uporablja od vzorčenja do testiranja. Pristojni organ mora zagotoviti vzpostavitev in uporabo sistema enotnega številčenja.

1.3.   Prevoz vzorcev

Vzorci se hranijo pri stalni temperaturi med + 2 °C in + 25 °C (sobna temperatura) in se med skladiščenjem in prevozom ne onesnažijo od zunaj. Vzorci se pošljejo v laboratorij v najkrajšem možnem času in prispejo v laboratorij najpozneje 10 dni po vzorčenju.

2.   Laboratorijske analitske metode

2.1.   Laboratoriji

Analiza in serotipizacija MRSA potekata v izkušenih laboratorijih. Zaželeno je, da so to nacionalni referenčni laboratoriji za Staphylococcus aureus in/ali protimikrobno odpornost v državah članicah. Kadar nacionalni referenčni laboratorij nima zmogljivosti ali izkušenj za izvajanje analiz ali odkrivanja ne izvaja rutinsko, lahko pristojni organi za izvajanje analiz imenujejo druge izkušene laboratorije ali nacionalni referenčni laboratorij v drugi državi članic. Ti laboratoriji imajo dokazane izkušnje pri uporabi zahtevanih metod in vzpostavljen akreditacijski sistem, ki je v skladu s standardom ISO 17025. Posodobljeni seznam pooblaščenih laboratorijev je na voljo na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti za protimikrobno odpornost iz Köbenhavna na Danskem.

2.2.   Sprejem vzorcev

Vzorci, ki prispejo v laboratorij pozneje kot 10 dni po vzorčenju, se zavržejo, razen če se bakteriološka analiza lahko začne v 13 dneh po vzorčenju. V laboratoriju se vzorci hranijo pri stalni temperaturi med + 2 °C in + 25 °C (sobna temperatura) do bakteriološke analize, ki se opravi v 13 dneh po vzorčenju.

2.3.   Analiza vzorca

2.3.1.   Selektivna obogatitev

V laboratoriju se 5 vzorcev prahu zbere v 100 ml bujona Mueller-Hinton, ki mu je dodana 6,5 % raztopina NaCl, in se inkubira 16–20 ur pri temperaturi 37 °C. 1 ml tega pripravka se nacepi v 9 ml gojišča Tryptone Soy, ki mu je dodano 3,5 mg/l cefoksitina in 75 mg aztreonama, in se nadalje inkubira 16–20 ur pri temperaturi 37 °C. Ena polna zanka tega pripravka se razporedi na kromogeni agar, selektiven za MRSA, in inkubira 24–48 ur pri temperaturi 37 °C. Uporabi se posebni agar, ki ga priporoča referenčni laboratorij skupnosti za protimikrobno odpornost. Ta agar je opisan na spletni strani referenčnega laboratorija Skupnosti za protimikrobno odpornost.

Glede na obliko in barvo kolonij se izbere do 5 kolonij, ki so verjetno MRSA in se gojijo na krvnem agarju. Verjetni Staphylococcus aureus (S. aureus) se na tej stopnji shrani pri ustreznih pogojih (–80 °C) za poznejšo identifikacijo in opredelitev ali se takoj obdela.

2.3.2.   Identifikacija MRSA

Verjetni S. aureus se identificira kot S. aureus in MRSA z uporabo PCR. Pri identifikaciji se uporabijo multipla PCR s hkratno identifikacijo gena mecA ali dve različni PCR. Da se zmanjša obseg dela, se na začetku identificira le eden od petih verjetnih izolatov S. aureusa. Če je ta izolat identificiran kot MRSA, se shrani. Če je bil prvi izolat identificiran kot MRSA, potem ni treba testirati ostalih štiri izolatov in se lahko zavržejo. Če prvi izolat ni identificiran kot MRSA, se testira naslednji od začetnih pet izolatov. Ta postopek se nadaljuje, dokler se ne identificira MRSA ali testira vseh pet izolatov. Možno je tudi, da se najprej s PCR opravi identifikacija združenih petih verjetnih kolonij iz vzorca. Če je PCR pozitiven, se opravi analiza na posameznih kolonijah, da se identificira pozitivna kolonija.

Za zagotavljanje kakovosti se v referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost pošlje 16 verjetnih izolatov S. aureusa, ki niso bili identificirani kot MRSA, ter 16 sevov MRSA, vzorčenih med celim letom 2008. Delež teh izolatov se vsako četrtletje pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost. Če je bilo kot MRSA identificiranih manj kot 16 izolatov, se pošljejo vsi ti izolati.

2.3.3.   Serotipizacija za določanje morebitne povezave s človeškimi izolati

Izolati, ki so bili identificirani kot MRSA, se testirajo za Staphylococcus tipa A (Spa-tipizacija). Tipizacija se opravi v nacionalnem referenčnem laboratoriju ali pod njegovim nadzorom ali pa se izolati pošljejo v referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost, ki nato opravi tipizacijo.

Nacionalni referenčni laboratorij ali referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost opravi MLST-tipizacijo na reprezentativni podseriji izolatov (približno 2 % zbranih vzorcev).

2.3.4.   Testiranje protimikrobne občutljivosti

Testiranje protimikrobne odpornosti ni obvezno. Če pa se izvaja, se pri testiranju protimikrobne občutljivosti MRSA izolatov uporabi razredčitev naslednjih protimikrobnih sredstev: ciprofloksacin, eritromicin, fuzidna kislina, gentamicin, linezolid, mupirocin, sulfametoksazol, trimetoprim, tetraciklin, kloramfenikol, vankomcin ali kvinupristin/dalfopristin. Poročanje o protimikrobni odpornosti se izvaja v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES.

2.4.   Skladiščenje izolatov

Izolati se shranijo pri nacionalnih referenčnih laboratorijih z uporabo metode nacionalnega referenčnega laboratorija za zbiranje kultur, ki zagotavlja obstoj sevov in ne povzroča sprememb značilnosti sevov vsaj 5 let. To omogoča na primer poznejše testiranje protimikrobne občutljivosti ali drugih značilnosti. Tudi izolati, poslani v referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost, se hranijo vsaj 5 let. Izolati se hranijo pri pogojih, ki ne omogočajo sprememb značilnosti (–80 °C). Če določeni laboratorij nima na voljo dovolj zmogljivosti skladiščenja, se izolati pošljejo v referenčni laboratorij Skupnosti za protimikrobno odpornost, ki nato shrani te izolate.

3.   Poročanje laboratorijev

Laboratorij zaupno pošlje rezultate vseh analiz pristojnemu organu države članice, v kateri so bili zbrani vzorci prahu.

Del D:   Poročanje držav članic

1.   Splošni opis izvajanja raziskav o salmoneli in MRSA

V poročilu v pisni obliki se navede vsaj naslednje:

(a)	država članica;

(b)

opis populacije gospodarstev s plemenskimi prašiči: 1. vzrejna gospodarstva: (i) skupno število vzrejnih gospodarstev; (ii) skupno število osnovnih gospodarstev; (iii) skupno število pomnoževalnih gospodarstev; (iv) število vzrejnih gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, in število dejansko vzorčenih vzrejnih gospodarstev; število gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, ki pa niso bila vzorčena, in razlog za to; (v) pripombe na splošno reprezentativnost programa vzorčenja vzrejnih gospodarstev; 2. proizvodna gospodarstva: (i) skupno število proizvodnih gospodarstev; (ii) skupno število gospodarstev s pujski od prasitve do odstavitve/tekačev; (iii) skupno število gospodarstev s pujski od prasitve do pitancev; (iv) število proizvodnih gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, in število dejansko vzorčenih proizvodnih gospodarstev; število gospodarstev, načrtovanih za vzorčenje, ki pa niso bila vzorčena, in razlog za to; (v) morebitne pripombe na splošno reprezentativnost programa vzorčenja proizvodnih gospodarstev;

(c)	število pridobljenih in analiziranih vzorcev za raziskavo o salmoneli: (i) iz vzrejnih gospodarstev; (ii) iz proizvodnih gospodarstev; (iii) iz gospodarstev, vzorčenih za raziskavo razširjenosti znotraj gospodarstva;

(d)	skupni rezultati raziskave o salmoneli: (i) razširjenost vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, na katerih je prisotna okužba s salmonelo in serovarji salmonele; (ii) izid raziskave razširjenosti znotraj gospodarstva;

(e)	seznam laboratorijev, pristojnih v raziskavi o salmoneli, za: (i) odkrivanje; (ii) serotipizacijo; (iii) tipiziranje fagov (če se izvaja);

(f)	število pridobljenih in analiziranih vzorcev za raziskavo o MRSA: (i) iz vzrejnih gospodarstev; (ii) iz proizvodnih gospodarstev;

(g)	skupni rezultati raziskave o MRSA: razširjenost vzrejnih gospodarstev in proizvodnih gospodarstev, na katerih je prisotna okužba z MRSA, odkrivanje in potrditev se izvede s PCR;

(h)	seznam laboratorijev, pristojnih v raziskavi o MRSA, za: (i) odkrivanje; (ii) PCR; (iii) Spa-tipizacijo; (iv) MLST-tipizacijo.

2.   Popolni podatki o vsakem vzorčenem gospodarstvu in ustrezni rezultati testiranja

Države članice predložijo rezultate raziskav o salmoneli in MRSA Komisiji v elektronski obliki kot neobdelane podatke, pri čemer uporabijo podatkovni katalog in zahteve za zbiranje podatkov, ki jih vzpostavi in zagotovi Komisija.

2.1.   Podatki o gospodarstvu

Naslednji podatki se zberejo v državah članicah in posredujejo Komisiji za vsako gospodarstvo, izbrano za vzorčenje:

(a)	oznaka gospodarstva;

(b)	tip proizvodnje gospodarstva: (i) notranja v primerjavi s „katero koli stopnjo proizvodnje na prostem“; (ii) osnovna, pomnoževalna, od prasitve do odstavitve, od prasitve do pitancev in od prasitve do tekačev;

(c)	velikost gospodarstva: število plemenskih prašičev, prisotnih ob vzorčenju (odrasli inventar);

(d)	politika nadomestitev: vsi kupljeni nadomeščeni plemenski prašiči; nekatere nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje ali vse nadomestitve plemenskih prašičev domače vzreje;

(e)	(prostovoljno:) klinični simptomi driske: so simptomi driske obstajali v 3 mesecih pred vzorčenjem?

2.2.   Podatki o vseh vzorcih, zbranih med raziskavo o salmoneli

Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsak vzorec, poslan v laboratorij v okviru raziskave o salmoneli:

(a)	oznaka vzorca;

(b)	oznaka laboratorija, vključenega v začetno analizo;

(c)	datum zbiranja vzorca;

(d)	datum začetka laboratorijske analize;

(e)	odkrivanje salmonele: kakovostni rezultat (pozitivni/negativni);

(f)	serotipizacija salmonele: odkriti serovar (lahko jih je več);

(g)	starost prašičev: vse mladice v primerjavi s plemenskimi prašiči mešane starosti;

(h)	spol: samo svinje; svinje in merjasci ali samo merjasci;

(i)	proizvodna stopnja: prasitev; parjenje, brejost (drugo?);

(j)	namestitev: tla z letvami (v celoti/delno); trda tla; globoka slama ali drugo;

(k)	prehrana: se prašiči v tej ogradi, na tem dvorišču ali v tej skupini krmijo izključno s krmnimi mešanicami;

(l)	krmni dodatki: ali je krmi dodano sredstvo proti zmanjšanju okužbe s salmonelo (npr. organska kislina, probiotična sredstva);

(m)	sistematična uporaba antibiotikov: se na kakršen koli način pri vseh živalih te skupine uporabljajo antibiotiki;

(n)	zadnji datum vnosa protimikrobnih sredstev v živali (v zadnjih štirih tednih).

2.3.   Dodatni podatki o vzorcih, zbranih med raziskavo o salmoneli za razširjenost znotraj gospodarstva

Naslednji dodatni podatki se zberejo v državah članicah za vsak posamezen vzorec, poslan v laboratorij v okviru vzorčenja za razširjenost znotraj gospodarstva:

(a)	oznaka zbirnega vzorca;

(b)	odkrivanje salmonele v vsakem posameznem vzorcu: kakovostni rezultat (pozitivni/negativni);

(c)	serotipizacija salmonele v vsakem posameznem vzorcu: odkriti serovar (lahko jih je več).

2.4.   Podatki o vzorcih, zbranih med raziskavo o MRSA

Naslednji podatki se zberejo v državah članicah za vsak vzorec, poslan v laboratorij:

(a)	oznaka vzorca;

(b)	oznaka/ime laboratorija, vključenega v odkrivanje;

(c)	datum zbiranja vzorca;

(d)	datum začetka laboratorijske analize;

(e)	rezultat odkrivanja MRSA (pozitivni/negativni);

(f)	oznaka/ime laboratorija, vključenega v PCR;

(g)	rezultat PCR;

(h)	oznaka/ime laboratorija, vključenega v Spa-tipizacijo;

(i)	rezultat Spa-tipizacije;

(j)	oznaka/ime laboratorija, vključenega v MLST-tipizacijo;

(k)	rezultat MLST-tipizacije.

PRILOGA II

NAJVEČJI FINANČNI PRISPEVEK SKUPNOSTI ZA DRŽAVE ČLANICE IZ ČLENA 5

Država članica	Najvišji celotni znesek za sofinanciranje analiz (EUR)
Belgija – BE	74 003
Bolgarija – BG	64 672
Češka – CZ	120 621
Danska – DK	114 829
Nemčija – DE	71 750
Estonija – EE	11 583
Irska – IE	53 732
Grčija – EL	48 584
Španija – ES	102 317
Francija – FR	102 317
Italija – IT	98 134
Ciper – CY	24 775
Latvija – LV	4 183
Litva – LT	17 053
Luksemburg – LU	14 801
Madžarska – HU	92 021
Malta – MT	0
Nizozemska – NL	107 786
Avstrija – AT	73 037
Poljska – PL	105 212
Portugalska – PT	67 889
Romunija – RO	126 734
Slovenija – SI	93 594
Slovaška – SK	66 924
Finska – FI	80 116
Švedska – SE	93 594
Združeno kraljestvo – UK	120 621
Skupaj	1 950 878

PRILOGA III

OVERJENO FINANČNO POROČILO O IZVAJANJU TEMELJNIH RAZISKAV O RAZŠIRJENOSTI SALMONELLE SPP. IN MRSA PRI ČREDAH PLEMENSKIH PRAŠIČEV

Obdobje poročanja:

—	… do … za raziskavo o salmoneli

—	… do … za raziskavo o MRSA

Izjava o stroških raziskave, ki so upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti:

Referenčna številka odločbe Komisije o finančnem prispevku Skupnosti:

…

…

Stroški v zvezi z naslednjimi nalogami	Število testov/opreme za bris	Skupni stroški testiranja, nastali med poročevalnim obdobjem (nacionalna valuta)
Bakteriološka preiskava za Salmonello spp.
Serotipizacija izolatov salmonele
Odkrivanje MRSA
Identifikacija MRSA s PCR
Spa-tipizacija MRSA
MLST-tipizacija MRSA
Brisi za testiranje MRSA

Izjava upravičenca

Potrjujem, da

—	so zgoraj navedeni stroški resnični, da so nastali med izvajanjem nalog po Odločbi 2008/55/ES in so bili bistveni za ustrezno izvajanje navedenih nalog,

—	so vsa dokazila o navedenih stroških na voljo za revizijo,

—	za ti raziskavi ni bil zahtevan noben drug finančni prispevek Skupnosti.

Datum:

Oseba, pristojna za finance:

Podpis: