27.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/1

(1)

Državljani EU obravnavajo mačke in pse kot domače živali, zato ni sprejemljivo uporabljati njihovega krzna in izdelkov iz takšnega krzna. Obstajajo dokazi o prisotnosti neoznačenega krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno v Skupnosti. Potrošniki so zato postali zaskrbljeni, da bi lahko kupili krzno mačk in psov ter izdelke, ki vsebujejo tako krzno. Evropski parlament je dne 18. decembra 2003 (3) sprejel izjavo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi trgovine takega krzna in izdelkov in zahteva ustavitev te trgovine, da bi se ponovno vzpostavilo zaupanje potrošnikov EU in prodajalcev na drobno. Na zasedanjih 17. novembra 2003 in 30. maja 2005 je Svet za kmetijstvo in ribištvo prav tako poudaril, da je treba čim prej sprejeti pravila o trgovini s krznom mačk in psov ter z izdelki, ki vsebujejo tako krzno.

(2)

Treba je pojasniti, da bi ta uredba morala vključevati samo krzno živalskih vrst domačih mačk in psov. Ker pa je znanstveno nemogoče razlikovati med krznom domačih mačk in krznom drugih podvrst divjih mačk, bi bilo treba v tej uredbi navesti tudi opredelitev pojma mačke kot „Felis silvestris“, ki vključuje tudi podvrste divjih mačk.

(3)

Kot odziv na zaskrbljenost potrošnikov je več držav članic sprejelo zakonodajo s ciljem preprečevanja proizvodnje in trženja krzna mačk in psov.

(4)

Določbe držav članic, ki urejajo trgovino, uvoz, proizvodnjo in označevanje krzna in krznenih izdelkov in katerih cilj je preprečiti dajanje v promet krzna mačk in psov ali drugo uporabo v komercialne namene, se razlikujejo. Nekatere države članice so sprejele popolno prepoved proizvodnje krzna iz mačk in psov, tako da so prepovedale vzrejo ali zakol takih živali za namene proizvodnje krzna, druge pa so sprejele omejitve proizvodnje in/ali uvoza krzna in izdelkov, ki vsebujejo tako krzno. V nekaterih državah članicah so bile uvedene zahteve za označevanje. Osveščanje državljanov o zadevi bo verjetno več držav članic spodbudilo k sprejetju nadaljnjih strogih ukrepov na nacionalni ravni.

(5)

Zato so določeni EU trgovci s krznom uvedli prostovoljen kodeks ravnanja za opustitev trgovanja s krznom mačk in psov ter z izdelki, ki vsebujejo tako krzno. Vendar se je izkazalo, da tak kodeks ni dovolj za preprečevanje uvoza in prodaje krzna mačk in psov, zlasti če trgovci s krznom trgujejo s krznom, pri katerem živalska vrsta izvora ni navedena in jo je težko prepoznati ali kupujejo izdelke, ki vsebujejo tako krzno, in se soočajo s tveganjem, da z zadevnimi izdelki ne morejo zakonito trgovati v eni ali več državah članicah ali da je trgovina v eni ali več držav članic pogojena z dodatnimi zahtevami, ki preprečujejo uporabo krzna mačk in psov.

(6)

Razlike med nacionalnimi ukrepi glede krzna mačk in psov ustvarjajo ovire za trgovino s krznom na splošno. Navedeni ukrepi ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga, saj obstoj različnih pravnih zahtev ovira proizvodnjo krzna na splošno in preprečuje, da bi krzno, ki je zakonito uvoženo v Skupnost ali proizvedeno v Skupnosti prosto krožilo znotraj Skupnosti. Različne pravne zahteve v različnih državah članicah povzročajo trgovcem s krznom dodatna bremena in stroške.

(7)

Poleg tega različne pravne zahteve v različnih državah članicah povzročajo zmedo v javnosti, kar samo po sebi ovira trgovino.

(8)

Ukrepi, določeni s to uredbo, bi morali zato uskladiti pravila v vseh državah članicah glede prepovedi prodaje, ponujanja za prodajo in distribucije krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno, ter tako preprečiti motnje notranjega trga glede vseh ostalih podobnih izdelkov.

(9)

Za odpravo trenutne razdrobljenosti notranjega trga je potrebno usklajevanje, pri čemer bi bila najučinkovitejši in najbolj sorazmeren instrument za preprečevanje ovir trgovini, ki jih povzročajo odstopanja v nacionalnih zahtevah, prepoved dajanja v promet ter uvoza v Skupnost in izvoza iz Skupnosti krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno.

(10)

Zahteva označevanja ne bi bila primerna za dosego istega rezultata, saj bi nesorazmerno obremenila industrijo oblačil, vključno s trgovci, specializiranimi za umetno krzno, in to bi bilo tudi nesorazmerno drago v primerih, ko krzno predstavlja le majhen del izdelka.

(11)

V Skupnosti ni tradicije vzreje mačk in psov za namene proizvodnje krzna, čeprav so bili opaženi nekateri primeri proizvodnje krzna mačk in psov. Dejansko se zdi, da velika večina izdelkov iz krzna mačk in psov v Skupnosti izvira iz tretjih držav. Za učinkovitejšo prepoved trgovine znotraj Skupnosti bi bilo zato treba prepovedati tudi uvoz istih izdelkov v Skupnost. Taka prepoved uvoza bi pomenila tudi odziv na skrbi, ki so jih izrazili potrošniki zaradi možnega vnosa krzna mačk in psov v Skupnost, zlasti, ker obstajajo znaki, da so navedene živali lahko rejene in zaklane na nehuman način.

(12)

Prepoved izvoza bi morala tudi zagotoviti, da se krzno mačk in psov ter izdelki, ki vsebujejo tako krzno, v Skupnosti ne proizvajajo za izvoz.

(13)

Vendar je primerno, da se zagotovi možnost omejenega odstopanja od splošne prepovedi dajanja v promet ter uvoza v Skupnost ali izvoza iz Skupnosti krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno. Takšen primer je na primer krzno mačk in psov, uvoženo in dano v promet za izobraževalne namene ali namene izdelave dermoplastičnih izdelkov.

(14)

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila glede javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali v zvezi z dajanjem v promet, uvozom in izvozom živalskih stranskih izdelkov, vključno s krznom mačk in psov. Zato je ustrezno pojasniti področje uporabe te uredbe, ki bi morala biti edini akt, ki se nanaša na dajanje v promet, uvoz in izvoz krzna mačk in psov v vseh fazah proizvodnje, vključno z neobdelanim krznom. Vendar pa ta uredba ne bi smela vplivati na obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 glede odstranjevanja krzna mačk in psov za namene, povezane z javnim zdravjem.

(15)

Ukrepe za prepoved uporabe mačk in psov za proizvodnjo krzna bi bilo treba enotno uveljavljati po vsej Skupnosti. Vendar se tehnike, ki se trenutno uporabljajo za prepoznavanje krzna mačk in psov, kot so test DNK, mikroskopija in masna spektrometrija MALDI-TOF, v različnih državah članicah razlikujejo. Primerno je, da se informacije o takih tehnikah dajo na voljo Komisiji, tako da so izvršni organi seznanjeni z inovacijami na tem področju in se lahko oceni možnost predpisa enotnih tehnik.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(17)

Zlasti bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da vzpostavi analitične metode za ugotavljanje živalske vrste izvora krzna in da izjemoma sprejme ukrepe, ki odstopajo od prepovedi iz te uredbe. Ker so ti ukrepi splošne narave in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe med drugim z dodajanjem novih nebistvenih določb, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(18)

Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se te izvajajo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Zlasti bi morale države članice, ki zasežejo pošiljke krzna mačk in psov na podlagi uporabe te uredbe, sprejeti zakonodajo, ki omogoča zaplenitev in uničenje takšnih pošiljk ter začasen ali trajen odvzem dovoljenja za uvoz oziroma izvoz zadevnim trgovcem. Države članice bi bilo potrebno spodbujati k uporabi kazenskih sankcij, kadar jim njihova nacionalna zakonodaja to omogoča.

(19)

Ker cilja te uredbe, in sicer odstranitve ovir za delovanje notranjega trga z usklajevanjem nacionalnih prepovedi glede trgovine s krznom mačk in psov in izdelkov, ki vsebujejo tako krzno, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

1.

„mačka“ pomeni žival vrste felis silvestris;

2.

„pes“ pomeni žival podvrste canis lupus familiaris;

3.

„dajanje v promet“ pomeni posedovati krzno mačke in/ali psa ali izdelek iz takšnega krzna za namen prodaje, kar vključuje ponujanje za prodajo, prodajo in distribucijo;

4.

„uvoz“ pomeni sprostitev v prosti promet v skladu s členom 79 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (6), z izjemo uvozov nekomercialne narave v skladu s členom 45(2)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (7);

5.

„izvoz“ pomeni izvozni postopek, ki omogoča iznos blaga Skupnosti s carinskega območja Skupnosti v skladu s členom 161 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

27.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/5

(1)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da Evropski parlament objavi poročilo o uporabi navedene Uredbe, vključno z – kjer je to primerno – morebitnimi spremembami sistema financiranja.

(2)

V resoluciji z dne 23. marca 2006 o evropskih političnih strankah (3) je Evropski parlament menil, da bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2004/2003, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih odkar je začela veljati v letu 2004, v številnih točkah izboljšati, vse s pomembnim ciljem, da se izboljša finančno stanje teh političnih strank in ustanov, ki so z njimi povezane.

(3)

Treba bi bilo oblikovati določbe o zagotovitvi finančne podpore političnim ustanovam na evropski ravni, saj lahko politične ustanove na evropski ravni, povezane s političnimi strankami na evropski ravni, s svojimi dejavnostmi podpirajo in pomagajo doseči cilje političnih strank na evropski ravni, zlasti s sodelovanjem v razpravi o vprašanjih evropske javne politike in procesu evropske integracije, tudi tako, da delujejo kot pobudniki novih idej, analiz in političnih možnosti. Ta finančna podpora bi morala biti zagotovljena v oddelku z naslovom „Parlament“ splošnega proračuna Evropske unije, kakor velja tudi za politične stranke na evropski ravni.

(4)

Pomemben cilj ostaja zagotoviti kar najširše sodelovanje državljanov v demokratičnem življenju Evropske unije. V tem okviru lahko mladinske politične organizacije igrajo posebno vlogo pri vzbujanju zanimanja in znanja o političnem sistemu Evropske unije med mladimi, s čimer bi aktivno spodbujali njihovo sodelovanje v demokratičnih dejavnostih na evropski ravni.

(5)

Za izboljšanje razmer za financiranje političnih strank na evropski ravni in za njihovo spodbujanje z zagotavljanjem ustreznega dolgoročnega finančnega načrtovanja bi bilo treba prilagoditi zahtevo o minimalnem sofinanciranju. Za politične ustanove na evropski ravni bi bilo treba zahtevati enak delež sredstev na podlagi sofinanciranja.

(6)

Z namenom nadaljnjega pospeševanja in spodbujanja evropskega značaja volitev v Evropski parlament bi bilo treba jasno določiti, da se proračunska sredstva, pridobljena iz splošnega proračuna Evropske unije, lahko uporabijo tudi za financiranje kampanj političnih strank na evropski ravni v okviru volitev v Evropski parlament, če to ne pomeni neposrednega ali posrednega financiranja nacionalnih političnih strank ali kandidatov. Politične stranke na evropski ravni so na volitvah v Evropski parlament dejavne predvsem zato, da poudarijo evropski značaj teh volitev. V skladu s členom 8 Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom (4), vsaka država članica ureja financiranje in omejevanje stroškov volitev v Evropski parlament s svojimi nacionalnimi predpisi. Nacionalno pravo velja tudi za stroške nacionalnih volitev in referendumov –

1.

v členu 2 se dodata naslednji točki:

2.

v členu 3 edini odstavek postane odstavek 1 in se dodata naslednja odstavka:

„2.   Politična ustanova na evropski ravni izpolnjuje naslednje pogoje:

3.   V okviru te uredbe se vsaka politična stranka in ustanova na evropski ravni sama odloči o oblikah medsebojne povezanosti v skladu z nacionalnim pravom, vključno z ustrezno stopnjo ločevanja med vsakdanjim upravljanjem ter strukturami odločanja političnih ustanov na evropski ravni na eni strani in politično stranko na evropski ravni, s katero je ustanova povezana, na drugi strani.“;

3.

člen 4 se spremeni:

4.

v členu 5 se dodajo naslednji odstavki:

„4.   Odstavek 2 se smiselno uporablja za politične ustanove na evropski ravni.

5.   Če politična stranka na evropski ravni, s katero je povezana politična ustanova na evropski ravni, izgubi svoj status, se zadevno politično organizacijo na evropski ravni izključi iz financiranja po tej uredbi.

6.   Če Evropski parlament ugotovi, da kateri od pogojev iz člena 3(2)(c) ni več izpolnjen, se zadevno politično ustanovo na evropski ravni izključi iz financiranja po tej uredbi.“;

5.

členi 6, 7 in 8 se nadomestijo z:

„Člen 6

Obveznosti glede financiranja

1.   Politična stranka na evropski ravni in politična ustanova na evropski ravni:

2.   Politična stranka na evropski ravni in politična ustanova na evropski ravni ne smeta sprejeti:

3.   Politične stranke na evropski ravni lahko sprejemajo prispevke nacionalnih političnih strank, ki so članice politične stranke na evropski ravni, ali od fizične osebe, ki je član politične stranke na evropski ravni. Politične stranke na evropski ravni lahko sprejemajo prispevke nacionalnih političnih strank ali fizičnih oseb, ki ne smejo preseči 40 % letnega proračuna te stranke na evropski ravni.

4.   Politične ustanove na evropski ravni lahko sprejemajo prispevke nacionalnih političnih ustanov, ki so članice politične ustanove na evropski ravni, ter političnih strank na evropski ravni. Ti prispevki ne smejo preseči 40 % letnega proračuna te politične ustanove na evropski ravni in ne smejo izhajati iz sredstev, ki so bila politični stranki na evropski ravni v skladu s to uredbo dodeljena iz splošnega proračuna Evropske unije.

Dokazno breme nosi zadevna politična stranka na evropski ravni.

Člen 7

Prepoved financiranja

1.   Financiranje političnih strank na evropski ravni iz splošnega proračuna Evropske unije ali iz katerega koli drugega vira se ne sme uporabljati za neposredno ali posredno financiranje drugih političnih strank, zlasti nacionalnih strank ali kandidatov. Te nacionalne politične stranke in kandidate še naprej ureja nacionalna zakonodaja.

2.   Financiranje političnih ustanov na evropski ravni iz splošnega proračuna Evropske unije ali katerega koli drugega vira se ne sme uporabiti za neposredno ali posredno financiranje političnih strank ali kandidatov bodisi na evropski bodisi na nacionalni ravni ali ustanov na nacionalni ravni.

Člen 8

Vrste odhodkov

Brez poseganja v financiranje političnih ustanov se sredstva, prejeta iz splošnega proračuna Evropske unije v skladu s to uredbo, lahko uporabijo samo za odhodke, ki so neposredno povezani s cilji, navedenimi v političnem programu iz člena 4(2)(b).

Ti odhodki zajemajo administrativne odhodke in odhodke za tehnično pomoč, sestanke, raziskave, čezmejne dejavnosti, študije, informiranje in objave.

Odhodki političnih strank na evropski ravni lahko zajemajo tudi financiranje kampanj, ki jih politične stranke na evropski ravni izvajajo v okviru volitev v Evropski parlament, na katerih sodelujejo, kakor je to zahtevano v členu 3(1)(d). V skladu s členom 7 se s temi proračunskimi sredstvi ne sme neposredno ali posredno financirati nacionalnih političnih strank ali kandidatov.

Ti odhodki se ne uporabljajo za financiranje referendumskih kampanj.

V skladu s členom 8 Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami pa vsaka država članica ureja financiranje in omejevanje stroškov za vse stranke in kandidate na volitvah v Evropski parlament s svojimi nacionalnimi predpisi.“;

6.

v členu 9 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z:

„1.   Proračunska sredstva za financiranje političnih strank na evropski ravni in političnih ustanov na evropski ravni se določijo po letnem proračunskem postopku in se izvajajo v skladu s Finančno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami.

Izvedbene postopke te uredbe določi odredbodajalec.

2.   Vrednotenje premičnin in nepremičnin ter njihova amortizacija se izvedeta v skladu z določbami, ki veljajo za institucije, kakor je določeno v členu 133 Finančne uredbe.

3.   Nadzor nad finančnimi sredstvi, odobrenimi s to uredbo, se izvaja v skladu s Finančno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami.

Nadzor se izvaja tudi na podlagi letnega poročila, ki ga izda zunanji neodvisni revizor. To poročilo se v šestih mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta pošlje Evropskemu parlamentu.“;

7.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Preglednost

Evropski parlament na svoji spletni strani, v rubriki, ustvarjeni v ta namen, skupaj objavi naslednje dokumente:

8.

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z:

„2.   Sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije ne smejo presegati 85 % tistih stroškov politične stranke ali politične ustanove na evropski ravni, ki so upravičeni do financiranja. Dokazno breme nosi zadevna politična stranka na evropski ravni.“;

9.

člen 12 se nadomesti z:

„Člen 12

Ovrednotenje

Evropski parlament do 15. februarja 2011 objavi poročilo o uporabi te uredbe in o financiranih dejavnostih. Poročilo mora navesti, kjer je primerno, spremembe, ki jih je treba uvesti v sistem financiranja.“.

27.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/9

(1)

Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (1) med drugim določa pravila glede financiranja političnih strank na evropski ravni iz splošnega proračuna Evropske unije.

(2)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 2004/2003 določa, da Evropski parlament objavi poročilo o uporabi navedene uredbe, v katerem lahko po potrebi priporoči spremembe obstoječega sistema financiranja.

(3)

V resoluciji z dne 23. marca 2006 o evropskih političnih strankah (2) je Evropski parlament ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od začetka njene veljavnosti leta 2004, menil, da je bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2004/2003 v nekaterih točkah izboljšati.

(4)

Pravila, ki določajo financiranje političnih strank na evropski ravni, bi bilo treba prilagoditi, da bi bolj upoštevala posebne razmere, v katerih delujejo politične stranke, vključno s spreminjajočimi se političnimi izzivi in programi s proračunskimi posledicami, ki jih politične stranke pri pripravi svojih letnih delovnih programov in proračuna ne morejo predvideti. V ta namen bi bilo treba omogočiti omejeno možnost prenosa finančnih sredstev iz enega leta v prvo četrtletje naslednjega leta.

(5)

Da bi okrepili zmogljivosti dolgoročnega finančnega načrtovanja strank, upoštevali iz leta v leto spreminjajoče se finančne potrebe in stranke spodbudili, da se ne zanašajo zgolj na javno financiranje, bi političnim strankam na evropski ravni morali dovoliti oblikovanje omejenih finančnih rezerv na osnovi lastnih sredstev, pridobljenih iz drugih virov kot splošnega proračuna Evropske unije. Navedena odstopanja od pravila o neprofitnosti, bi morala biti izjema in ne bi smela pomeniti precedensa.

(6)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3) bi se zato morala ustrezno spremeniti –