(1)

Evropska unija je ustanovila Solidarnostni sklad Evropske unije („Sklad“), da bi pokazala svojo solidarnost prebivalstvu območij, ki so jih prizadele nesreče.

(2)

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo Sklada do letne zgornje meje 1 milijarde EUR.

(3)

Uredba (ES) št. 2012/2002 vsebuje določbe, v skladu s katerimi se sklad lahko uporabi.

(4)

Nemčija in Francija sta posredovali vloge za uporabo Sklada v zvezi z dvema nesrečama, ki sta ju povzročila hudo neurje oziroma tropski ciklon –

(1)

Člen 17(1) Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Kazahstan (1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih dogovorih.

(2)

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Kazahstan o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (2), sklenjen 19. julija 2005, je prenehal veljati 31. decembra 2006. V letu 2007 so trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Kazahstanom urejali avtonomni ukrepi, vzpostavljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1870/2006 (3).

(3)

Obe pogodbenici nameravata skleniti nov sporazum za leto 2008 in prihodnja leta.

(4)

Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma je treba določiti količinske omejitve za leto 2008.

(5)

Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leto 2007, v veliki meri ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2008 določijo na enaki ravni kakor za leto 2007.

(6)

Treba je določiti način za upravljanje tega režima v Skupnosti tako, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno.

(7)

Treba je zagotoviti, da se preverja poreklo zadevnih izdelkov in se v ta namen vzpostavijo ustrezne metode upravnega sodelovanja.

(8)

Izdelkov, ki so bili dani v prosto cono ali uvoženi po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne bi smeli všteti v omejitve, določene za zadevne izdelke.

(9)

Za učinkovito uporabo te uredbe je treba uvesti zahtevo po uvoznem dovoljenju Skupnosti za sprostitev zadevnih izdelkov v prosti promet v Skupnosti.

(10)

Da bi preprečili prekoračitev teh količinskih omejitev, je treba določiti postopek vodenja, na podlagi katerega pristojni organi držav članic ne bodo izdali uvoznih dovoljenj, dokler od Komisije ne dobijo potrdila, da so ustrezne količine še na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve –

(1)

Člen 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3491/90 (1) določa znižanje uvoznih prelevmanov, ki se uporabljajo za uvoz riža s poreklom iz te države. Navedeno znižanje je na eni strani ustrezalo zneskom, določenim v ekujih, in na drugi znesku elementa zaščite dejavnosti iz člena 14(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 1418/76 z dne 21. junija 1976 o skupni ureditvi trga za riž (2).

(2)

Od sprejetja navedene ureditve so bile sprejete številne spremembe horizontalnih predpisov, ki se uporabljajo na tem področju, pri čemer pa Uredba (EGS) št. 3491/90 ni bila spremenjena. Elementi izračuna uvoznih dajatev iz člena 1 navedene uredbe se morajo uporabljati ob upoštevanju zadevnih horizontalnih pravil, to pa lahko ustvari tveganje za različne razlage.

(3)

Spremenljivi uvozni prelevmani so bili s 1. julijem 1995, po sprejetju Uredbe Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22. decembra 1994 o potrebnih prilagoditvah in prehodnih ukrepih v kmetijskem sektorju za uporabo sporazumov, sklenjenih med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, (3) spremenjeni v carine.

(4)

Pojem „znesek za zaščito dejavnosti“ je bil odpravljen s 1. julijem 2006 z Uredbo Sveta (ES) št. 797/2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1785/2003 z dne 22. maja 2006 v zvezi z uvoznim režimom za riž (4).

(5)

Mehanizem „switch-over“, ki je bil v kmetijsko-monetarni sistem Skupnosti uveden leta 1984, da bi preprečili, da se kmetijski menjalni tečaji gibljejo pod istimi pogoji kot menjalni tečaji, je bil odpravljen 1. februarja 1995 z Uredbo Sveta (ES) št. 150/95 z dne 23. januarja 1995 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3813/92 o obračunski enoti in menjalnih tečajih, ki jih je treba uporabljati za skupno kmetijsko politiko (5). Ko je bila Uredba (EGS) št. 3813/92 s 1. januarjem 1999 razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (6), so se cene in zneski, določeni v skupni kmetijski politiki (SKP) in izraženi v ekujih, istočasno zvišali z uporabo korekcijskega faktorja 1,207509, da so se tako učinki prilagoditve menjalnih tečajev, ki se uporabljajo v SKP, vrnili na realno raven; zneski iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 3491/90 so se od 1. februarja 1995 ponderirali z istim koeficientom 1,207509.

(6)

Določbe Uredbe (EGS) št. 3491/90 bi bilo treba prilagoditi, da se natančno določijo elementi, ki jih je treba upoštevati za izračun uvoznih dajatev za riž s poreklom iz Bangladeša, uvožen v okviru navedene uredbe –

1.

člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:

(*1)   UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006.“;"

2.

člen 2(1) se spremeni:

3.

opomba pod črto 4 se nadomesti z naslednjim:

4.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(1)

Uredba (ES) št. 2015/2006 (3) določa ribolovne možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere globokomorske staleže rib za leti 2007 in 2008.

(2)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) se je na svojem izrednem zasedanju junija 2007 odločila razširiti priporočila glede prepovedi ribolova na oranžno sluzoglavko v urejevalnem območju NEAFC na drugo polovico leta 2007. Ta priporočila je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(3)

Pogoje, ki veljajo za ribolov v nekaterih conah, je treba pojasniti, da bi se zagotovila pravilna uporaba sporazuma z dne 19. decembra 1966 med Norveško, Dansko in Švedsko o skupnem dostopu do ribolova v Skagerraku in Kattegatu. Zato je potrebna sprememba.

(4)

Uredba (ES) št. 41/2007 (4) določa ribolovne možnosti za leto 2007 in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(5)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Islandijo 28. marca 2007 je bil sklenjen dogovor o kvotah za islandska plovila, ki lahko do 30. aprila 2007 črpajo iz kvote Skupnosti, dodeljene na podlagi sporazuma z vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije, in o kvotah za plovila Skupnosti, ki lovijo rdečega okuna v islandski izključni ekonomski coni, ki se lahko črpajo med julijem in decembrom. Ta dogovor je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(6)

Pogoje, ki veljajo za ribolov v nekaterih conah za več celotnih dovoljenih ulovov, je treba pojasniti za zagotovitev pravilne uporabe sporazuma z dne 19. decembra 1966 med Norveško, Dansko in Švedsko o skupnem dostopu do ribolova v Skagerraku in Kattegatu. Zato je potrebna sprememba.

(7)

Glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za vsakoletno upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot (5), je treba razjasniti znanstveni status nekaterih staležev.

(8)

V skladu s Uredbe (ES) št. 847/96 in če se pred 31. oktobrom leta, za katerega velja, izkoristi več kot 75 % previdnostnega celotnega dovoljenega ulova, lahko država članica, ki ima kvoto za stalež, za katerega je bil določen celotni dovoljeni ulov, zahteva povečanje celotnega dovoljenega ulova. Taka zahteva Nizozemske je bila upravičena glede celotnega dovoljenega ulova romba in gladkega romba v vodah ES con IIa in IV ter jo je treba izvajati.

(9)

V skladu s pisnimi posvetovanji med Skupnostjo in Ferskimi otoki je bil dosežen sporazum o dostopu do staleža sleda v vodah ES in mednarodnih vodah con ICES I in II. Ta dogovor je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(10)

V skladu s Protokolom k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Grenlandijo (6) je bila leta 2007 skupnosti vzhodne Grenlandije dodeljena dodatna količina grenlandske morske plošče. Ta dogovor je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(11)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na svojem izrednem zasedanju junija 2007 sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih v urejevalnem območju NEAFC za leto 2007 za rdečega okuna v mednarodnih vodah con ICES I in II. Ta priporočila je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(12)

Pojasniti je treba pogoje za nadomeščena ali odstranjena plovila v zvezi z dodelitvijo dodatnih dni za trajno ukinitev ribolovnih aktivnosti, ker je sklicevanje na nekatera plovila, za katera veljajo omejitve ribolovnega napora, napačno navedeno.

(13)

Pojasniti je treba odstopanje od zahtev glede klicanja po radiu iz Prilog IIA, IIB in IIC k Uredbi (ES) št. 41/2007 za plovila, opremljena s sistemi za spremljanje plovil, glede sporočil v zvezi z ribolovnim naporom.

(14)

Naslov Priloge IIB k Uredbi (ES) št. 41/2007 je treba popraviti, da se zagotovi usklajenost s področjem uporabe te priloge.

(15)

Označbo dolžine pasivnih orodij je treba spremeniti z 2,5 kilometra na 5 morskih milj, s čimer se zagotovi, da varnost pri upravljanju mrež ni zmanjšana, z upoštevanjem obstoječih pravil za označitev in istovetnost pasivnih ribolovnih orodij iz Uredbe Komisije (ES) št. 356/2005 z dne 1. marca 2005 o podrobnih pravilih za označitev in istovetnost pasivnih ribolovnih orodij in vlečnih mrež z gredjo (7) in nekaterih posebnih pravil glede uporabe zabodnih mrež.

(16)

Uredbo (ES) št. 2015/2006 in Uredbo (ES) št. 41/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

Priloge IA, IB, IIA, IIB, IIC in III k Uredbi (ES) št. 41/2007 se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi prag, pod katerim se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe in zato niso zavezani postopku uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Komisija je v številnih odločbah uporabila člena 87 in 88 Pogodbe in pri tem pojasnila zlasti pojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Komisija je tudi razložila svojo politiko v zvezi z zgornjo mejo pomoči de minimis, pod katero se lahko šteje, da se člen 87(1) ne uporablja, najprej v svojem sporočilu o pomočeh de minimis (3), potem pa še v Uredbi Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (4), ki jo s 1. januarjem 2007 nadomešča Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (5). Zaradi posebnih pravil, ki se uporabljajo v kmetijskem sektorju, in zaradi tveganja, da bi v tem sektorju celo nizki zneski pomoči lahko izpolnjevali merila člena 87(1) Pogodbe, je Uredba (ES) št. 69/2001 izključila kmetijski sektor iz svojega področja uporabe. Uredba (ES) št. 1998/2006 izključuje sektor kmetijske proizvodnje iz področja uporabe.

(3)

Vendar pa so z leti pridobljene izkušnje pokazale, da zelo nizki zneski pomoči, dodeljeni v kmetijskem sektorju, pod določenimi pogoji ne izpolnjujejo meril iz člena 87(1) Pogodbe, zato je Komisija določila pravila za dodeljevanje pomoči de minimis v navedenem sektorju v Uredbi Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (6). Navedena uredba, po kateri za skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene istemu podjetju, velja, da ne izpolnjuje vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe, če ne presega 3 000 EUR na upravičenca med katerim koli obdobjem treh let ali zbirnega zneska, ki je določen za vsako državo članico in je enak 0,3 % vrednosti letne proizvodnje kmetijskega sektorja, se nanaša na primarno proizvodnjo in tudi na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

(4)

Zaradi podobnosti med dejavnostmi predelave in trženja kmetijskih proizvodov na eni strani in industrijskimi dejavnostmi na drugi, so bile dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov vključene v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006, ki določa pomoči de minimis za industrijske dejavnosti. Zato so bile navedene dejavnosti izključene iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1860/2004. Zaradi jasnosti je treba Uredbo (ES) št. 1860/2004 preklicati in nadomestiti z novo uredbo, ki se uporablja le za sektor kmetijske proizvodnje.

(5)

Glede na izkušnje Komisije je mogoče najvišji znesek pomoči s 3 000 EUR na upravičenca za obdobje treh let povečati na 7 500 EUR, zgornjo mejo 0,3 % letne vrednosti proizvodnje kmetijskega sektorja pa na 0,75 %, ne da bi to prizadelo trgovanje med državami članicami ali povzročilo izkrivljanje konkurence ali nevarnost njenega izkrivljanja in ne da bi za pomoči, dodeljene znotraj teh meja, veljal člen 87(1) Pogodbe, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni pogoji. To povečanje bo med drugim omogočilo, da se zmanjša administrativno breme. Pri tem se štejejo proračunska leta, kakor jih v zadevni državi članici uporablja podjetje. Triletno obdobje je treba obravnavati spremenljivo glede na vsak primer pomoči, kar pomeni, da je pri vsaki novi dodelitvi pomoči de minimis treba določiti skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene v zadevnem proračunskem letu ter v prejšnjih dveh proračunskih letih. Ukrepi pomoči, ki presegajo zgornjo mejo pomoči 7 500 EUR, se ne smejo razdeliti na več manjših delov, da bi lahko bili ti deli znotraj področja uporabe te uredbe.

(6)

Ta uredba se ne sme uporabljati za izvozne pomoči ali za pomoči, ki dajejo nacionalnim proizvodom prednost pred uvoženimi. Zlasti se ne sme uporabljati pomoči za financiranje vzpostavitve in delovanja distribucijske mreže v drugih državah. Pomoč za kritje stroškov udeležbe na komercialnih sejmih in stroškov študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na nov trg, običajno ni izvozna pomoč.

(7)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da so, takoj ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, države članice zavezane, da se vzdržijo sprejemanja vseh ukrepov, ki bi lahko tej ureditvi trga škodili ali odstopali od nje (7). Iz tega razloga se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoči, katerih višina je določena na podlagi cene ali količine proizvodov, ki se kupujejo ali dajejo na trg.

(8)

Zaradi transparentnosti, enakopravne obravnave in pravilne uporabe zgornjih meja de minimis je primerno, da države članice uporabljajo isti način izračuna. Za lažji izračun je primerno, da se zneski pomoči, ki se ne dodelijo v obliki denarnih subvencij, preračunajo v njihov bruto ekvivalent subvencije. Izračun ekvivalenta subvencije tistih transparentnih vrst pomoči, ki niso subvencije ali pomoči, plačljive v več obrokih, zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve. Za enotno, transparentno in enostavno uporabo pravil o državnih pomočeh je treba tržne obrestne mere za namene te uredbe šteti kot referenčne obrestne mere, ki jih občasno določi Komisija na podlagi objektivnih meril in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije ali na internetu. Vendar obstaja možnost, da bo treba najnižji obrestni meri dodati dodatne bazne točke zaradi zagotovljenih jamstev ali tveganja, povezanega z upravičencem.

(9)

Prav tako zaradi transparentnosti, enake obravnave in pravilne uporabe zgornje meje de minimis se ta uredba lahko uporablja le za transparentne pomoči de minimis. „Transparentna pomoč“ je pomoč, za katero je mogoče natančno in vnaprej izračunati bruto ekvivalent subvencije, ne da bi bilo treba izvesti analizo tveganja. Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede za subvencije, subvencionirane obrestne mere in limitirane davčne oprostitve. Pomoč v obliki posojil z ugodnimi obrestnimi merami je treba obravnavati kot transparentno pomoč de minimis, ko se bruto ekvivalent subvencije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v trenutku odobritve pomoči. Pomoč v obliki kapitalskih vložkov se ne sme obravnavati kot transparentna pomoč de minimis, razen če je skupni znesek vložkov javnega kapitala nižji od zgornje meje pomoči de minimis za posameznega upravičenca. Pomoč v obliki ukrepov investicijskega kapitala, kakor je navedena v smernicah o državnih pomočeh za spodbujanje naložb investicijskega kapitala v mala in srednje velika podjetja (8), se ne sme obravnavati kot transparentna pomoč de minimis, razen če v okviru zadevnega programa investicijskega kapitala dotok kapitala v vsako upravičeno podjetje ne presega zgornje meje pomoči de minimis za posameznega upravičenca.

(10)

Treba je zagotoviti pravno varnost za jamstvene sheme, ki ne morejo vplivati na trgovino in izkrivljati konkurence ter v zvezi s katerimi je na voljo zadosti podatkov, da se lahko zanesljivo ocenijo vsi morebitni učinki. Ta uredba mora zato določiti posebno jamstveno zgornjo mejo, osnovano na zajamčenem znesku posameznega posojila, kateremu je jamstvo namenjeno. To posebno zgornjo mejo je treba izračunati z uporabo metodologije, ki ocenjuje znesek državne pomoči, vključen v jamstvene sheme, ki pokrivajo posojila v korist perspektivnih podjetij. Ta posebna zgornja meja se zato ne sme uporabljati za ad hoc individualne pomoči, ki se dodelijo zunaj področja uporabe jamstvenih shem, niti za jamstva za transakcije, ki niso posojila, kot so na primer jamstva za transakcije lastniškega kapitala. Posebno zgornjo mejo je treba določiti na podlagi dejstva, da je ob upoštevanju limitirane mere (neto stopnja neplačil) v višini 13 %, kar pomeni najslabši možni scenarij za jamstvene sheme v Skupnosti, v zvezi z jamstvom v višini 56 250 EUR pa lahko sklepamo, da je bruto ekvivalent subvencije enak zgornji meji pomoči de minimis v znesku 7 500 EUR. To posebno zgornjo mejo je treba uporabiti samo za jamstva, ki pokrivajo do 80 % posojila. Metodologijo, ki jo Komisija odobri po priglasitvi na podlagi uredbe Komisije na področju državnih pomoči, lahko za namen ocene bruto ekvivalenta subvencije v jamstvu uporabijo tudi države članice, če odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstev in vrsto zadevnih transakcij, ki so jim jamstva namenjena, v okviru uporabe te uredbe.

(11)

Ta uredba se ne sme uporabljati za podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (9), ker je težavno določati bruto ekvivalent subvencije pomoči, dodeljene tej vrsti podjetij.

(12)

Pomoč de minimis je treba v skladu z načeli, ki urejajo pomoči iz člena 87(1) Pogodbe, šteti kot dodeljeno v trenutku, ko se pravica do prejema pomoči podeli podjetju na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima.

(13)

Da se prepreči izogibanje največjim intenzivnostim pomoči, predvidenim v različnih dokumentih Skupnosti, se poleg pomoči de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi takšno seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Skupnosti.

(14)

Ta uredba ne izključuje možnosti, da se ukrep, ki ga sprejme država članica, ne šteje kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe iz kakih drugih razlogov, ne pa na podlagi te uredbe, na primer v primeru kapitalskih vložkov ali jamstev, saj gre za ukrep, za katerega je bila sprejeta odločitev v skladu z načeli zasebnih investitorjev, ki delujejo v običajnih razmerah tržne ekonomije.

(15)

Dolžnost Komisije je, da zagotovi spoštovanje pravil, ki se uporabljajo za državno pomoč, in še zlasti, da pomoč, odobrena na podlagi pravil de minimis, izpolnjuje pogoje zadevnih pravil. V skladu z načelom sodelovanja iz člena 10 Pogodbe morajo države članice olajšati izpolnjevanje te naloge tako, da vzpostavijo potreben mehanizem, s katerim zagotovijo, da skupni znesek pomoči, odobrene v skladu s pravilom de minimis, ne presega zgornje meje 7 500 EUR na upravičenca ali skupnih zgornjih meja, ki jih določi Komisija na podlagi vrednosti proizvodnje kmetijskega sektorja. Zato morajo države članice pri dodeljevanju pomoči de minimis s sklicevanjem na to uredbo obvestiti zadevno podjetje o znesku pomoči in navesti, da gre za pomoč de minimis. Poleg tega mora zadevna država članica pred odobritvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči de minimis, ki jo je prejelo v zadevnem proračunskem letu in dveh prejšnjih proračunskih letih, ter skrbno preveriti, da nova pomoč de minimis ne bo presegla zgornje meje de minimis pomoči. Upoštevanje zgornjih meja se lahko preverja tudi v centralnem registru. V primeru jamstvenih shem, ki jih vzpostavi Evropski investicijski sklad, pa lahko slednji pripravi seznam upravičencev in od držav članic zahteva, da upravičence obvestijo o prejeti pomoči de minimis.

(16)

Uredba (ES) št. 1860/2004 preneha veljati 31. decembra 2008. Ker bi morala ta uredba začeti veljati pred tem datumom, je treba razjasniti posledice, ki jih bo njena uporaba imela za pomoč, odobreno podjetjem v sektorju kmetijske proizvodnje na podlagi Uredbe (ES) št. 1860/2004.

(17)

Ob upoštevanju izkušenj Komisije in zlasti potrebe, da se njena politika državnih pomoči redno revidira, je primerno omejiti obdobje veljavnosti te uredbe. Če se ta uredba po izteku veljavnosti ne podaljša, je treba državam članicam zagotoviti šestmesečno prilagoditveno obdobje v zvezi z vsemi pomočmi de minimis, za katere velja ta uredba –

(a)

pomoči, katerih znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoči za dejavnosti, povezane z izvozom, torej pomoči, ki so neposredno vezane na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega mreže ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi;

(d)

pomoči, dodeljene podjetjem v težavah.

1.

„podjetja v sektorju kmetijske proizvodnje“: podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov;

2.

„kmetijski proizvodi“: proizvodi, navedeni v Prilogi I k Pogodbi, razen proizvodov ribištva in ribogojstva, ki jih obravnava Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 (10).

(1)

Nadomestilo iz člena 27 Uredbe (ES) št. 104/2000 se lahko pod določenimi pogoji odobri organizacijam proizvajalcev tuna v Skupnosti za količine tuna, dobavljene predelovalni industriji v koledarskem četrtletju, na katerega se nanašajo zabeležene cene, kadar povprečna prodajna cena četrtletja na trgu Skupnosti in uvozna cena z morebitnimi izravnalnimi dajatvami ne presegata 87 % proizvodne cene v Skupnosti za zadevni proizvod.

(2)

Analiza položaja na trgu Skupnosti je pokazala, da sta bili povprečna prodajna cena četrtletja na trgu in uvozna cena iz člena 27 Uredbe (ES) št. 104/2000 za belega tuna (Thunnus alalunga) med 1. januarjem in 31. marcem 2007 nižji od 87 % veljavne proizvodne cene v Skupnosti, določene z Uredbo Sveta (ES) št. 1969/2006 (2).

(3)

Upravičenost do nadomestila se določi na podlagi prodaj, katerih računi nosijo datume iz zadevnega četrtletja in ki so bile uporabljene za izračun povprečne mesečne prodajne cene v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 2183/2001 z dne 9. novembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o dodelitvi kompenzacijskih plačil za tuna, namenjene za predelovalno industrijo (3).

(4)

Znesek nadomestila v skladu s členom 27(2) Uredbe (ES) št. 104/2000 ne sme v nobenem primeru preseči razlike med sprožitvenim pragom in povprečno prodajno ceno zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti ali pavšalnega zneska, ki znaša 12 % tega praga.

(5)

Količine, upravičene do nadomestila, ne smejo za zadevno četrtletje v nobenem primeru preseči zgornjih mej, določenih v členu 27(3) Uredbe (ES) št. 104/2000.

(6)

Količine belega tuna (Thunnus alalunga), prodane in dobavljene predelovalni industriji s sedežem na carinskem območju Skupnosti, so bile v zadevnem četrtletju večje od prodanih in dobavljenih količin v istem četrtletju zadnjih treh ribolovnih let. Ker zadevne količine presegajo zgornjo mejo iz člena 27(3) Uredbe (ES) št. 104/2000, je treba omejiti skupno količino teh proizvodov, upravičenih do nadomestila.

(7)

V skladu z zgornjimi mejami iz člena 27(4) Uredbe (ES) št. 104/2000 za izračunavanje višine nadomestila, ki se odobri vsaki organizaciji proizvajalcev, je treba količine, upravičene do nadomestila, porazdeliti med zadevne organizacije proizvajalcev sorazmerno s proizvodnjo posamezne organizacije v istem četrtletju ribolovnih let 2004, 2005 in 2006.