I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/1

ODLOČBA št. 1482/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2007

o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe št. 2235/2002/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba št. 888/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 1998 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje sistemov posredne obdavčitve na notranjem trgu (Program Fiscalis) (3) (v nadaljevanju „Program 2002“) in Odločba št. 2235/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2002 o sprejetju programa Skupnosti za boljše delovanje davčnih sistemov na notranjem trgu (Program Fiscalis 2003–2007) (4) (v nadaljevanju „Program 2007“) sta pomembno prispevala k doseganju ciljev Pogodbe. Zato bi bilo ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Program, vzpostavljen s to odločbo (v nadaljevanju „Program“), bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(2)

Učinkovita, enotna in uspešna uporaba prava Skupnosti na področju notranjega trga je bistvena za delovanje sistemov obdavčitve, zlasti za zaščito nacionalnih finančnih interesov z bojem proti davčnim utajam in izogibanju plačila davkov, za preprečevanje izkrivljanja konkurence in za zmanjševanje bremen uprav in davkoplačevalcev. Da bi dosegli učinkovito, enotno in uspešno uporabo prava Skupnosti, bi morala Skupnost sodelovati z državami članicami. Uspešno in učinkovito sodelovanje med sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi državami članicami ter med njimi in Komisijo je pomembno za delovanje sistemov obdavčitve in boj proti goljufijam. Program bi tudi moral pomagati identificirati zakonodajo in upravne prakse, ki bi lahko ovirale sodelovanje, in možnosti odprave ovir za tako sodelovanje.

(3)

V podporo procesu pristopa držav kandidatk je treba zagotoviti praktična sredstva, s katerimi lahko davčne uprave navedenih držav od dneva svojega pristopa izvajajo celoten sklop nalog, predpisanih z zakonodajo Skupnosti. Zato bi moral biti Program odprt za države kandidatke. Podoben pristop bi moral veljati tudi za možne države kandidatke.

(4)

Vseevropski sistemi za varno računalniško komunikacijo in izmenjavo informacij, ki so financirani v okviru Programa 2007, so pomembni za krepitev sistemov obdavčitve znotraj Skupnosti in bi jih bilo treba še naprej financirati. Poleg tega bi moral Program omogočiti vključitev dodatnih sistemov za izmenjavo informacij, povezanih z davki, kakor je sistem nadzora gibanja trošarin (EMCS), ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov (6), ter katerega koli sistema, potrebnega za namene Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (7).

(5)

Izkušnje, ki si jih je pridobila Skupnost s programoma 2002 in 2007 kažejo, da povezovanje uradnikov iz različnih nacionalnih uprav v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, kakor so delovni obiski, seminarji, projektne skupine in večstranski nadzor, prispeva k doseganju ciljev takih programov. Navedene dejavnosti bi se zato morale nadaljevati. Še naprej bi bilo treba omogočiti oblikovanje novih vrst dejavnosti, da bi se lahko še bolj učinkovito odzvali na potrebe, ki se lahko pojavijo.

(6)

Izkušnje, pridobljene s programoma 2002 in 2007, kažejo, da lahko usklajen razvoj in izvajanje enotnega izobraževalnega programa precej pripomore k doseganju ciljev takih programov, zlasti pri doseganju visokega standarda razumevanja prava Skupnosti. V tem okviru bi bilo treba popolnoma raziskati možnosti, ki jih ponuja elektronsko učenje.

(7)	Uradniki, ki delujejo na področju obdavčitve, morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da lahko sodelujejo v Programu. Sodelujoče države bi morale biti odgovorne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov.

(8)	Ustrezno je omogočiti organiziranje nekaterih dejavnosti s sodelovanjem strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ali predstavniki mednarodnih organizacij.

(9)	Vmesna ocena Programa 2007 je potrdila, da bi morale biti informacije, ki izhajajo iz dejavnosti programa, na voljo vsem sodelujočim državam in Komisiji.

(10)	Čeprav glavno odgovornost za doseganje ciljev Programa nosijo sodelujoče države, je potrebno ukrepanje Skupnosti za uskladitev dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, ter tudi za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud.

(11)

Ker ciljev te odločbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(12)	Ta odločba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva, ki za proračunski organ v letnem proračunskem postopku predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(13)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Program Fiscalis 2013

1. Za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 se vzpostavi večletni akcijski program Skupnosti (Fiscalis 2013) (v nadaljevanju „Program“), katerega namen je izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu.

2. Dejavnosti Programa so:

(a)	komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij;

(b)	večstranski nadzor, kakor je določen v členu 2(4);

(c)	seminarji in projektne skupine;

(d)	delovni obiski;

(e)	usposabljanje in

(f)	druge podobne dejavnosti, potrebne za uresničitev ciljev Programa.

Udeležba pri dejavnostih iz točk (b) do (f) je prostovoljna.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te odločbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

„obdavčitev“ pomeni naslednje davke, ki jih uporabljajo sodelujoče države, kot so opredeljene v členu 3(1):

(a)	davek na dodano vrednost;

(b)	trošarine na alkohol in tobačne izdelke, kot tudi davke na energente in električno energijo, kakor jih določajo direktive 92/83/EGS (9), 95/59/ES (10) in 2003/96/ES (11);

(c)	davke na dohodek in premoženje, kakor so opisani v členu 1(2) Direktive 77/799/EGS (12);

(d)	davke na zavarovalne premije, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 76/308/EGS (13);

2.	„uprava“ pomeni javne organe in druga telesa v sodelujočih državah, ki so odgovorna za izvajanje obdavčitve ali dejavnosti, povezanih z davki;

3.	„uradnik“ pomeni člana uprave;

4.	„večstranski nadzor“ pomeni usklajeni nadzor davčnih obveznosti enega davčnega zavezanca ali več povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata dve ali več sodelujočih držav s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi, med katerimi je vsaj ena država članica.

Člen 3

Sodelovanje v Programu

1. „Sodelujoče države“ pomenijo države članice in države iz odstavka 2.

2. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav:

(a)	držav kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v ustreznem okvirnem sporazumu in sklepih pridružitvenega sveta, in

(b)	možnih držav kandidatk skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj s temi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti.

3. Sodelujoče države predstavljajo uradniki.

Člen 4

Cilji

1. Splošen cilj Programa je izboljšati pravilno delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s krepitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi upravami in uradniki.

2. Posebni cilji Programa so naslednji:

(a)

glede davka na dodano vrednost in trošarine:

(i)	zagotoviti uspešno, učinkovito in široko izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje;

(ii)	omogočiti uradnikom, da dosežejo visok standard razumevanja prava Skupnosti in njegovo izvajanje v državah članicah, in

(iii)

zagotoviti nenehno izboljšanje upravnih postopkov, da se upoštevajo potrebe, ki jih imajo uprave in davčni zavezanci, in sicer z razvijanjem in razširjanjem dobrih upravnih praks;

(b)

glede davka na dohodek in davka na premoženje:

(i)	zagotoviti uspešno in učinkovito izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje, vključno z izmenjavo dobrih upravnih praks, in

(ii)	omogočiti uradnikom, da dosežejo visok standard razumevanja prava Skupnosti in njegovega izvajanja v državah članicah.

(c)	glede davkov na zavarovalne premije izboljšati sodelovanje med upravami z zagotavljanjem boljše uporabe veljavnih predpisov;

(d)	glede držav kandidatk in možnih držav kandidatk zadovoljiti posebne potrebe teh držav, da lahko sprejmejo za pristop potrebne ukrepe na področju davčne zakonodaje in upravne usposobljenosti.

Člen 5

Delovni program in kazalniki

Komisija vsako leto oblikuje delovni program v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 17(2). Delovni program temelji na načrtu dejavnosti, ki so predvidene v zadevnem proračunskem letu, in na pričakovani razčlenitvi sredstev. Delovni program se objavi na spletni strani Komisije.

Delovni program vsebuje kazalnike za posebne cilje Programa, določene v členu 4(2), ki se uporabljajo za vmesno in končno oceno Programa v skladu s členom 19.

POGLAVJE II

DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA

Člen 6

Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij

1. Komisija in države članice zagotovijo delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

2. Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij vključujejo:

(a)	skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI);

(b)	sistem izmenjave podatkov s področja DDV (VIES);

(c)	sisteme trošarin;

(d)	sistem za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in

(e)	katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme za izmenjavo informacij, povezane z davki ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu iz člena 5.

3. Skupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave, ki so skupne vsem državam članicam.

Komisija sklene v imenu Skupnosti potrebne pogodbe, s katerimi se zagotovi operativnost teh komponent.

4. Neskupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij vključujejo nacionalne zbirke podatkov, ki so del teh sistemov, omrežne povezave med skupnostnimi in neskupnostnimi komponentami ter takšno programsko in strojno opremo, za katero vsaka država članica meni, da je ustrezna za popolno delovanje teh sistemov v vsej njeni upravi.

Države članice zagotovijo stalno delovanje neskupnostnih komponent ter njihovo interoperabilnost s skupnostnimi komponentami.

5. Komisija v sodelovanju z državami članicami usklajuje tiste vidike vzpostavitve in delovanja skupnostnih in neskupnostnih komponent in infrastrukture iz odstavka 2, ki so pomembni za zagotovitev stalnega delovanja, interoperabilnosti in stalnega izboljševanja. Države članice upoštevajo za ta namen določene časovne načrte in roke.

Člen 7

Večstranski pregledi

Sodelujoče države med večstranskimi pregledi, ki jih organizirajo same, izberejo tiste, katerih stroške krije Komisija v skladu s členom 14. Po vsakem tovrstnem pregledu se Komisiji predloži ocenjevalno poročilo.

Člen 8

Seminarji in projektne skupine

Komisija in sodelujoče države skupaj organizirajo seminarje in projektne skupine.

Člen 9

Delovni obiski

1. Sodelujoče države lahko organizirajo delovne obiske uradnikov. Delovni obiski niso daljši od enega meseca. Vsak delovni obisk je osredotočen na neko poklicno dejavnost in je primerno pripravljen, spremljan in nato tudi ocenjen s strani zadevnih uradnikov in uprav.

2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo dejansko vlogo v dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, povezanih z nalogami, ki jim jih je uprava gostiteljica zaupala v skladu s svojim pravnim sistemom.

3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika uprave gostiteljice. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne zaupnosti in preglednosti kot uradnike uprave gostiteljice.

Člen 10

Usposabljanje

1. Sodelujoče države v sodelovanju s Komisijo omogočajo strukturirano sodelovanje med nacionalnimi organi za usposabljanje in uradniki, odgovornimi za usposabljanje v davčnih upravah, ter zlasti na naslednje načine:

(a)	z razvijanjem obstoječih programov usposabljanja in po potrebi novih programov zaradi oblikovanja enotnega okvira za usposabljanje uradnikov, da se jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja;

(b)	kadar je to ustrezno, z odprtjem usposabljanja na področju obdavčitve za uradnike iz vseh sodelujočih držav, če takšno usposabljanje sodelujoča država nudi svojim uradnikom;

(c)	kadar je to ustrezno, z razvijanjem potrebnih pripomočkov za enotno usposabljanje na davčnem področju.

2. Sodelujoče države, kadar je to ustrezno, vključijo skupaj razvite programe usposabljanja iz odstavka 1(a) v nacionalne programe usposabljanja.

Sodelujoče države zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev enotnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja, ter jezikovno usposabljanje, ki ga ti uradniki potrebujejo za pridobitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo v Programu.

Člen 11

Sodelovanje v dejavnostih v okviru Programa

Strokovnjaki, kot so predstavniki mednarodnih organizacij in uradniki tretjih držav, lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru Programa, kadar je to bistvenega pomena za uresničitev ciljev, določenih v členu 4.

Člen 12

Skupna uporaba informacij

Informacije, ki izhajajo iz dejavnosti iz člena 1(2), sodelujoče države in Komisija skupno uporabljajo, v kolikor taka skupna uporaba prispeva k doseganju ciljev Programa.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 13

Finančni okvir

1. Finančna sredstva za izvajanje Programa v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 156 900 000 EUR.

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Člen 14

Izdatki

1. Izdatke, potrebne za izvajanje Programa, krijejo Skupnost in sodelujoče države v skladu z odstavki 2 do 6.

2. Skupnost krije naslednje izdatke:

(a)	stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in tekoče stroške delovanja skupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz člena 6(3);

(b)	potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja, ki jih imajo uradniki iz sodelujočih držav v zvezi z večstranskimi pregledi, delovnimi obiski, seminarji in projektnimi skupinami;

(c)	organizacijske stroške, povezane s seminarji;

(d)	potne stroške in nadomestila za stroške bivanja za strokovnjake, ki sodelujejo pri dejavnostih iz člena 11;

(e)	stroške nabave, razvoja, namestitve in vzdrževanja sistemov ter modulov usposabljanja, kadar so skupni za vse sodelujoče države, in

(f)	stroške drugih dejavnosti iz člena 1(2)(f) do največ 5 % celotnih stroškov Programa.

3. Sodelujoče države sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (14) (v nadaljevanju „Finančna uredba“) določi pravila, ki se nanašajo na plačilo stroškov, in jih sporoči sodelujočim državam.

4. Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za upravljanje proračuna Programa v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 17(2).

5. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi Programa se lahko krijejo tudi stroški, povezani z dejavnostmi priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za upravljanje Programa in izpolnitev njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroški, povezani z informacijskimi omrežji za izmenjavo informacij, in vsi drugi stroški upravne in tehnične pomoči, ki lahko Komisiji nastanejo pri upravljanju Programa.

Delež upravnih stroškov načeloma ne sme preseči 5 % celotnih stroškov Programa, vključno z upravnimi stroški, dodeljenimi Komisiji.

6. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:

(a)	stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in tekoče stroške delovanja neskupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz člena 6(4) in

(b)	stroške, povezane z začetnim in nadaljevalnim izobraževanjem, vključno z jezikovnim izobraževanjem svojih uradnikov.

Člen 15

Uporaba Finančne uredbe

Finančna uredba se uporablja za vse donacije v smislu členov od 108 do 120 Finančne uredbe, odobrene na podlagi te odločbe. Zlasti se z upravičenci sklene predhodni pisni sporazum v smislu člena 108 Finančne uredbe in podrobnih pravil za njeno izvajanje, v katerem upravičenci izjavijo, da se strinjajo z revizijami Računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev. Takšne revizije se lahko opravijo brez predhodnega obvestila.

Člen 16

Finančni nadzor

Odločitve o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki temeljijo na tej odločbi, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, zlasti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Računskega sodišča.

POGLAVJE IV

DRUGE DOLOČBE

Člen 17

Odbor

1. Komisiji pomaga „Odbor Fiscalis“.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 18

Spremljanje

Komisija in sodelujoče države Program skupno in neprestano spremljajo.

Člen 19

Vmesna in končna ocena

1. Vmesna in končna ocena Programa se opravita pod odgovornostjo Komisije, z uporabo poročil iz odstavka 2 in morebitnih drugih ustreznih informacij. Program se oceni glede na cilje, določene v členu 4.

Vmesna ocena preuči rezultate, dosežene na polovici trajanja Programa glede na učinkovitost in uspešnost ter nadaljnjo ustreznost ciljev Programa in glede na učinek dejavnosti v okviru Programa. Prav tako oceni porabo sredstev in napredek pri spremljanju in izvajanju.

Končna ocena se osredotoči na učinkovitost in uspešnost dejavnosti v okviru Programa. Vmesna in končna ocena se objavita na spletni strani Komisije.

2. Sodelujoče države Komisiji predložijo naslednja ocenjevalna poročila:

(a)	do 31. marca 2011 vmesno ocenjevalno poročilo o ustreznosti, uspešnosti in učinkovitosti Programa in

(b)	do 31. marca 2014 končno ocenjevalno poročilo, ki se osredotoči na učinkovitost in uspešnost Programa.

3. Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 in morebitnih drugih ustreznih informacij predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naslednja poročila:

(a)	do 31. julija 2011 vmesno ocenjevalno poročilo in sporočilo o umestnosti nadaljevanja Programa, kateremu je po potrebi priložen ustrezen predlog, in

(b)	do 31. julija 2014 končno ocenjevalno poročilo.

Poročila se prav tako pošljejo v vednost Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 20

Razveljavitev

Odločba št. 2235/2002/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.

Vendar finančne obveznosti, povezane z ukrepi iz navedene odločbe do izpolnitve teh ukrepov še naprej ureja navedena odločba.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Člen 22

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. decembra 2007.

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL C 93, 27.4.2007, str. 1.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 22. novembra 2007.

(3) UL L 126, 28.4.1998, str. 1.

(4) UL L 341, 17.12.2002, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(6) UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

(7) UL L 157, 26.6.2003, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129).

(8) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9) Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

(10) Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L 291, 6.12.1995, str. 40). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

(11) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

(12) Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve (UL L 336, 27.12.1977, str. 15). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES.

(13) Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (UL L 73, 19.3.1976, str. 18). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(14) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/10

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1484/2007

z dne 14. decembra 2007

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)	Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)	Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. decembra 2007 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Z dnem 16. decembra 2007 se uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določijo v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 16. decembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 735/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 6). Uredba (ES) št. 1784/2003 bo 1. julija 2008 nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1816/2005 (UL L 292, 8.11.2005, str. 5).

PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporabljajo od 16. decembra 2007

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	0,00
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	0,00
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	0,00
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	0,00

(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

—	3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

—	2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.

PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

30.11.2007-13.12.2007

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)
	Navadna pšenica (1)	Koruza	Trda pšenica, visoke kakovosti	Trda pšenica srednje kakovosti (2)	Trda pšenica, nizke kakovosti (3)	Ječmen
Borza	Minneapolis	Chicago	—	—	—	—
Kotacija	262,47	110,33	—	—	—	—
Cena FOB ZDA	—	—	433,79	423,79	403,79	162,99
Premija za Zaliv	—	16,25	—	—	—	—
Premija za Velika jezera	15,30	—	—	—	—	—

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:	55,22 EUR/t
Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:	47,42 EUR/t

(1) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/20

UREDBA (ES) št. 1489/2007 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 29. novembra 2007

o spremembah Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij

(ECB/2007/18)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke (ECB/2001/13) z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (2) zahteva od monetarnih finančnih institucij (MFI), da poročajo četrtletne statistične podatke, razčlenjene po državah in po valutah. Zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k Evropski uniji jo je treba spremeniti.

(2)

Uredba (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke (ECB/2001/13) nalaga tudi obveznost poročanja četrtletnih podatkov o postavkah v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih na ozemljih držav članic, ki so sprejele euro. Zaradi upoštevanja sprejetja eura s strani nadaljnjih držav članic jo je treba spremeniti.

(3)

Nacionalnim centralnim bankam (NCB) je treba omogočiti, da v nekaterih situacijah posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja brez razlikovanja odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje. V primerih, kadar institucije za izdajo elektronskega denarja izpolnjujejo določene pogoje, je osnovni namen zbiranja statističnih podatkov po Uredbi (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke (ECB/2001/13) mogoče doseči, ne da bi se takim institucijam naložile statistične zahteve. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je, da s spremljanjem odobritev takih odstopanj zagotovi enake pogoje delovanja.

(4)	Treba je pojasniti pogoje, pod katerimi je treba delnice, ki jih izdajo MFI, razvrstiti kot vloge in ne kot kapital in rezerve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se spremeni, kot sledi:

V členu 1 se doda naslednji odstavek:

„V tej uredbi imata pojma ‚institucija za izdajo elektronskega denarja‘ in ‚elektronski denar‘ enak pomen kakor v členu 1(3) Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja (3).

V členu 2 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Brez poseganja v Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (4) in člen 2 Uredbe (ES) št. 1745/2003 Evropske centralne banke (ECB/2003/9) z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (5) lahko NCB, pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 4 Priloge III, odobrijo odstopanja posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev, določenih v odstavku 2 Priloge III, da bi odobrile ali po potrebi preklicale odstopanje. Katera koli NCB, ki odobri tako odstopanje, o tem obvesti ECB.

3.	Priloga I se spremeni v skladu s prilogama I in II k tej uredbi.

4.	Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.

5.	Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo IV k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 29. novembra 2007

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 4/2007 (ECB/2006/20) (UL L 2, 5.1.2007, str. 3).

(3) UL L 275, 27.10.2000, str. 39.“

(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(5) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.“

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se spremeni, kot sledi:

Del 1 se spremeni, kot sledi:

(a)

Oddelek I se spremeni, kot sledi:

(i)	Na koncu odstavka 4 se doda naslednji stavek: „Ta merila za zamenljivost vlog se uporabljajo tudi pri ugotavljanju, ali je treba obveznosti razvrstiti kot vloge, razen če za te obveznosti obstaja ločena kategorija.“

(ii)	Prvi stavek odstavka 5 se nadomesti z naslednjim: „Z namenom določitve zamenljivosti vlog v skladu s prejšnjim odstavkom in razvrstitve obveznosti kot vlog:“

(b)

Oddelek IV se spremeni, kot sledi:

(i)

Odstavek 6a se nadomesti z naslednjim:

„6a.

V primeru, da država pristopi k EU po 31. decembru 2007, morajo poročevalske enote od tega datuma poročati postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v tej novi državi članici, v skladu s tabelo 3 v delu 2.

Če iz podatkov, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke v razmerju do nasprotnih strank, rezidenčnih v kateri koli državi članici, ki ni sprejela eura, nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.“

(ii)

Odstavek 7a se nadomesti z naslednjim:

„7a.

V primeru, da država članica sprejme euro po 31. decembru 2007, morajo poročevalske enote od tega datuma poročati postavke nasproti valuti te nove sodelujoče države članice v skladu s tabelo 4 v delu 2.

V takih primerih se stolpec iz tabele 4 v delu 2, ki ustreza nekdanji valuti nove sodelujoče države članice, ne uporablja več.

V primeru, da država pristopi k EU po 31. decembru 2007, morajo poročevalske enote od tega datuma poročati postavke nasproti valuti te nove države članice v skladu s tabelo 4 v delu 2.

Če iz podatkov, zbranih na višji ravni agregiranja, izhaja, da so postavke nasproti valuti države članice, ki ni sprejela eura, nepomembne, se NCB lahko odloči, da ne bo zahtevala poročanja v zvezi s to državo članico. NCB obvesti svoje poročevalske enote o taki odločitvi.“

(iii)

Odstavek 9a se nadomesti z naslednjim:

„9a.

Kjer so postavke glede polj, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, nepomembne, vendar jih NCB kljub temu zbirajo, jih NCB lahko pošljejo ECB z odlogom dodatnega enega meseca od zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se postavke nanašajo. NCB se lahko odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot za spoštovanje tega roka.“

2.	V delu 2 se tabeli 3 in 4 nadomestita s tabelama iz Priloge II k tej uredbi.

V delu 3 se tabela spremeni, kot sledi:

(a)

V kategoriji sredstev 2 (posojila) se druga alinea po prvem odstavku nadomesti z naslednjim:

„—	vloge, kakor so opredeljene pod kategorijo obveznosti 9 (vloge)“.

(b)

V kategoriji obveznosti 9 (vloge):

(i)	Prvi stavek se nadomesti z naslednjim: „Zneski (delnice, vloge ali drugo), ki jih poročevalske enote dolgujejo upnikom in ki ustrezajo lastnostim, opisanim v odstavku 5 oddelka 1 v delu 1, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev ali delnic/enot SDT.“

(ii)

Za zadnjim odstavkom se dodajo naslednji odstavki:

„Delnice, ki jih izdajo MFI, se razvrstijo kot vloge in ne kot kapital in rezerve, če: (a) obstaja ekonomsko razmerje dolžnik-upnik med MFI izdajateljico in imetnikom (ne glede na kakršne koli lastninske pravice na teh delnicah); in (b) če je delnice mogoče zamenjati v gotovino ali odkupiti brez pomembnejših omejitev ali kazni. Odpovedni rok ne šteje za pomembnejšo omejitev.

Take delnice morajo dodatno izpolnjevati naslednje pogoje:

—	zadevne nacionalne regulativne določbe MFI izdajateljici ne dajejo brezpogojne pravice, da zavrne odkup svojih delnic,

—	delnice imajo ‚določeno vrednost‘, tj. v normalnih okoliščinah bodo v primeru odkupa izplačane po njihovi nominalni vrednosti, in

—

v primeru insolventnosti MFI imetniki njenih delnic pravno nimajo niti obveznosti, da poleg nominalne vrednosti delnic (tj. udeležba delničarjev v vpisanem kapitalu) krijejo neporavnane obveznosti, niti nobene druge velike dodatne obveznosti. Podreditev delnic kateremu koli drugemu instrumentu, ki ga izda MFI, ne pomeni velike dodatne obveznosti.

Odpovedni roki za zamenjavo takih delnic v gotovino se uporabljajo z namenom razvrstitve teh delnic v skladu z razčlenitvijo po odpovednem roku znotraj kategorije instrumentov ‚vloge‘. Ti odpovedni roki se uporabljajo tudi pri določitvi stopnje obveznih rezerv po členu 4 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9). Vse namenske delnice, povezane s posojili MFI, je treba razvrstiti kot obveznosti iz naslova vlog, z enako razčlenitvijo po prvotni zapadlosti kot osnovno posojilo, tj. kot ‚vloge z dogovorjeno zapadlostjo‘ ali ‚vloge na odpoklic z odpovednim rokom‘, odvisno od določb osnovne posojilne pogodbe v zvezi z zapadlostjo.

Kadar so v imetništvu MFI, mora MFI imetnica take delnice, ki jih izdajo MFI in so razvrščene kot vloge in ne kot kapital in rezerve, razvrstiti kot posojila na strani sredstev v svoji bilanci stanja.“

PRILOGA II

Tabeli 3 in 4 v delu 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se nadomestita z naslednjim:

„Tabela 3

Razčlenitev po državah

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno

Postavke bilance stanja

Vsaka druga sodelujoča država članica (tj. brez domačega sektorja) in vsaka druga država članica EU

Ostali svet (brez EU)

Država članica

OBVEZNOSTI

8.	Gotovina v obtoku

Vloge

od MFI

od ne-MFI

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Gotovina

Posojila

a.	odobrena MFI

b.	odobrena ne-MFI

Vrednostni papirji razen delnic

a.	izdani s strani MFI

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

b.	izdani s strani ne-MFI

4.	Delnice/enote SDT

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

Tabela 4 (1)

Razčlenitev po valutah

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno

Postavke bilance stanja

Vse valute skupaj

Euro

Valuta vsake druge države članice EU

Valute, ki niso valute držav članic EU, skupaj

Valuta države članice

Valuta države članice EU

Skupaj

USD

JPY

CHF

Preostale valute skupaj

OBVEZNOSTI

Vloge

Domače

od MFI

od ne-MFI

Druge sodelujoče države članice

od MFI

od ne-MFI

Ostali svet

do 1 leta

ii.	nad 1 letom

od bank

Četrtletni podatki iz tabele 2

b.	od ne-bank

10.	Delnice/enote SDT

11.	Izdani dolžniški vrednostni papirji

12.	Kapital in rezerve

13.	Preostale obveznosti

SREDSTVA

Posojila

Domača

a.	odobrena MFI

b.	odobrena ne-MFI

Druge sodelujoče države članice

a.	odobrena MFI

b.	odobrena ne-MFI

Ostali svet

do 1 leta

ii.	nad 1 letom

a.	odobrena bankam

Četrtletni podatki iz tabele 2

b.	odobrena ne-bankam

Vrednostni papirji razen delnic

Domači

a.	izdani s strani MFI

b.	izdani s strani ne-MFI

Druge sodelujoče države članice

a.	izdani s strani MFI

b.	izdani s strani ne-MFI

Ostali svet

a.	izdani s strani bank

Četrtletni podatki iz tabele 2

b.	izdani s strani ne-bank

Delnice/enote SDT

Domače

B.	Druge sodelujoče države članice

C.	Ostali svet

5.	Delnice in drugi lastniški kapital

6.	Osnovna sredstva

7.	Preostala sredstva

(1) ‚M‘: Zahteve za mesečne podatke, glej tabelo 1.“

PRILOGA III

„PRILOGA III

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE ZA MALE MFI, KI NISO KREDITNE INSTITUCIJE, IN NAČELA RAZVRSTITVE ZA POSAMEZNE INSTITUCIJE ZA IZDAJO ELEKTRONSKEGA DENARJA

Glede malih MFI, ki niso kreditne institucije, morajo NCB, ki se odločijo, da male MFI oprostijo polnih zahtev za poročanje, o tem obvestiti zadevne institucije, nadaljevati pa morajo vsaj z zbiranjem podatkov v zvezi s celotno bilanco stanja najmanj enkrat na leto, tako da se lahko spremlja obseg institucij ‚na repu‘.

V skladu s členom 2(4) lahko NCB posameznim institucijam za izdajo elektronskega denarja odobrijo odstopanja od zahtev za statistično poročanje, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

elektronski denar, ki ga izdajo, sprejema kot plačilo samo omejeno število podjetij, ki jih je mogoče jasno določiti po:

(i)	njihovi lokaciji v istih prostorih ali na drugem omejenem lokalnem območju; in/ali

(ii)	njihovem tesnem finančnem ali poslovnem razmerju z institucijo izdajateljico, kot je skupna lastniška, tržna ali distribucijska struktura,

četudi sta institucija izdajateljica in podjetje, ki sprejema njen elektronski denar, ustanovljena kot ločena pravna subjekta;

(b)	več kakor tri četrtine njihove celotne bilance stanja ni povezane z izdajo ali upravljanjem elektronskega denarja in obveznosti v zvezi z neporavnanim elektronskim denarjem ne presegajo 100 milijonov EUR.

Če posamezna institucija za izdajo elektronskega denarja, ki izpolnjuje pogoje, določene v odstavku 2, ni izvzeta iz zahtev za obvezne rezerve, se bo od nje zahtevalo, da poroča vsaj četrtletne podatke, potrebne za izračun osnove za obvezne rezerve, kakor je določeno v Prilogi II. Institucija se lahko odloči za mesečno poročanje omejenega niza podatkov o osnovi za obvezne rezerve.

Kadar koli je posamezni instituciji za izdajo elektronskega denarja odobreno odstopanje po odstavku 2, bo ECB za statistične namene zabeležila to institucijo na seznam MFI kot nefinančno družbo. Ta institucija bo obravnavana kot nefinančna družba tudi, kadar nastopa kot nasprotna stranka MFI. Institucija bo še naprej obravnavana kot kreditna institucija za namene zahtev Eurosistema glede obveznih rezerv.“

PRILOGA IV

Priloga V k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) se spremeni, kot sledi:

Odstavek 1a se nadomesti z naslednjim:

„1a.	Ne glede na odstavek 1 se prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 2 Priloge I začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega pristopa k EU.“

Odstavek 1b se nadomesti z naslednjim:

„1b.	Če se zadevna NCB odloči, da ne bo zahtevala prvega poročanja za nepomembne podatke, ki se začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu pristopa zadevne države članice ali držav članic k EU, se poročanje začne 12 mesecev po tem, ko NCB obvesti poročevalske enote, da zahteva podatke.“

Odstavek 1c se nadomesti z naslednjim:

„1c.	Ne glede na odstavek 1 se prvo poročanje v skladu s to uredbo v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki so sprejele euro, v tabeli 3 v delu 2 Priloge I začne s prvimi četrtletnimi podatki po dnevu njihovega sprejetja eura.“

4.	Odstavka 1d in 1e se črtata.

Odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:

„2a.

V prvih 12 mesecih poročanja se lahko pomembni podatki v zvezi s polji, ki ustrezajo državam članicam, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 2 Priloge I poročajo ECB z odlogom dodatnega enega meseca od zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB se lahko odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot za spoštovanje tega roka.“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/31

SKLEP št. 3/2007 PRIDRUŽITVENEGA SVETA EU-ALŽIRIJA

z dne 29. novembra 2007

o ustanovitvi pododborov Pridružitvenega odbora in Delovne skupine za socialne zadeve

(2007/835/ES)

PRIDRUŽITVENI SVET EU-ALŽIRIJA JE –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Predvideno je, da se območje proste trgovine med Evropsko unijo in Ljudsko demokratično republiko Alžirijo vzpostavi najpozneje do 31. avgusta 2017.

(2)	Odnosi EU z državami južnega Sredozemlja postajajo vse kompleksnejši zaradi izvajanja evro-mediteranskih sporazumov in nadaljevanja evro-mediteranskega partnerstva.

(3)	Z drugimi pridruženimi državami so bili za spremljanje izvajanja prednostnih nalog partnerstva in približevanja zakonodaje ustanovljeni pododbori pridružitvenih odborov.

(4)	Zaradi trajnostnega razvoja bi bilo treba v sektorske politike vključiti okolje.

(5)	Člen 98 Sporazuma predvideva ustanovitev delovne skupine ali organov, potrebnih za izvajanje Sporazuma, člen 76 Sporazuma pa predvideva ustanovitev delovne skupine za oceno izvajanja določb na področju socialnih zadev –

SKLENIL:

Edini člen

Pri Pridružitvenem odboru EU-Alžirija se ustanovijo delovna skupina in pododbori, navedeni v Prilogi I, ter sprejmejo se njihovi poslovniki, kot so določeni v Prilogi II.

Delovna skupina in pododbori delujejo pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poročajo po vsakem sestanku. Delovna skupina za socialne zadeve ter pododbori nimajo pristojnosti odločanja.

Pridružitveni odbor sprejme vse druge potrebne ukrepe za zagotovitev pravilnega delovanja delovne skupine in pododborov ter o tem obvesti Pridružitveni svet.

Pridružitveni svet lahko ustanovi druge pododbore ali skupine oziroma ukine obstoječe pododbore ali skupine.

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 29. novembra 2007

Za Pridružitveni svet

Predsednik

M. MEDELCI

(1) UL L 265, 10.10.2005, str. 2.

PRILOGA I

PRIDRUŽITVENI SPORAZUM EU-ALŽIRIJA

Delovna skupina za socialne zadeve in pododbori pri Pridružitvenem odboru

1.	Delovna skupina za socialne zadeve

2.	Pododbor za industrijo, trgovino in storitve

3.	Pododbor za promet, okolje in energetiko

4.	Pododbor za informacijsko družbo, raziskave, inovacije, izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

5.	Pododbor za kmetijstvo in ribištvo

6.	Pododbor za pravosodje in notranje zadeve

7.	Pododbor za carinsko sodelovanje

O vprašanjih v zvezi z demokratičnimi načeli in človekovimi pravicami se trenutno razpravlja na podlagi Pridružitvenega sporazuma v okviru političnega dialoga. Ko bodo ta vprašanja dosegla bolj poglobljeno raven dialoga, se bodo začela obravnavati v specifičnem okviru, in sicer v ad hoc pododboru.

PRILOGA II

POSLOVNIK

Delovne skupine EU-Alžirija za socialne zadeve

1. Sestava in predsedovanje

Delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije. Pogodbenici ji izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Delovna skupina deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Delovna skupina nima pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Naloga

Delovna skupina razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma na spodaj naštetih področjih. Ocenjuje zlasti napredek na področju približevanja, izvajanja in spoštovanja zakonodaje. Po potrebi razpravlja o sodelovanju na področju javne uprave. Delovna skupina prouči vsak problem, ki lahko nastane na spodnjih področjih, ter predlaga sprejetje morebitnih ukrepov:

(a)	zagotavljanje skladnosti z načelom, na podlagi katerega delavci z alžirskim državljanstvom v primerjavi z delavci, ki so državljani ene izmed držav članic, niso diskriminirani zaradi svojega državljanstva glede delovnih pogojev, plačila za opravljeno delo, odpuščanja;

(b)	izvajanje določb na področju socialnega varstva iz členov 68 do 71 Sporazuma;

(c)	dialog o socialnih zadevah v skladu s členom 72 Sporazuma, skupaj s pogoji za vključevanje narodne skupnosti, ki zakonito prebiva na ozemlju EU, ter njeno zaščito pred diskriminacijo in islamofobičnimi dejanji;

(d)	ukrepi sodelovanja na področju socialnih zadev iz člena 74 Sporazuma, zlasti izboljšati življenjske razmere, sistem socialnega varstva in zdravstveni sektor, ustvarjati delovna mesta ter okrepiti vlogo žensk v gospodarskem in socialnem razvoju.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Delovna skupina lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Delovne skupine.

Vsa sporočila, ki zadevajo Delovno skupino, se posredujejo sekretarjema Delovne skupine.

5. Sestanki

Delovna skupina se sestane, kadar to zahtevajo okoliščine. Sestanek se lahko skliče na podlagi zahteve, ki jo izrazi ena od pogodbenic, pristojni sekretar pa jo posreduje drugi pogodbenici. Na zahtevo za sestanek Delovne skupine sekretar druge pogodbenice odgovori v 15 delovnih dneh po njenem prejemu.

V posebej nujnih primerih se lahko sestanki Delovne skupine skličejo pred iztekom zgoraj navedenega roka, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vsako zahtevo za sklic sestanka se predloži v pisni obliki.

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka Delovne skupine.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Delovna skupina na sestanke povabi strokovnjake, ki ji zagotovijo potrebne specifične informacije.

Vsakega sestanka se udeleži predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Ljudske demokratične republike Alžirije, zato da se zagotovijo ustrezne povezave in usklajevanje s tekočimi in tudi s prihodnjimi projekti ter programi, ki jih financira EU, ter da se prednostnim nalogam, določenim med sestankom, nakloni potrebna podpora.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Delovne skupine se posreduje sekretarjema Delovne skupine.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar dnevni red pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Na začasni dnevni red se uvrstijo tiste točke, ki so bile sekretarjema predložene najpozneje 15 dni pred začetkom sestanka z zahtevami za uvrstitev na dnevni red. Dodatno dokumentacijo morata obe pogodbenici prejeti vsaj 7 dni pred sestankom. V izjemnih in/ali nujnih primerih ter pod pogojem, da se obe pogodbenici s tem strinjata, se lahko ti roki skrajšajo.

Delovna skupina sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Delovne skupine pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Delovne skupine, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Delovne skupine niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za industrijo, trgovino in storitve

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije. Pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

Pododbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma na spodaj naštetih področjih. Ocenjuje zlasti napredek na področju približevanja, izvajanja in spoštovanja zakonodaje. Po potrebi razpravlja o sodelovanju na področju javne uprave. Pododbor prouči vsak problem, ki lahko nastane na spodnjih področjih, ter predlaga sprejetje morebitnih ukrepov:

(a)	industrijsko sodelovanje, kakor je opredeljeno v členu 53 Pridružitvenega sporazuma;

(b)	trgovinska vprašanja, dostop do trgov; liberalizacija trgovine za industrijske ter kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode in ribiške proizvode;

(c)	storitve, vključno s finančnimi in bančnimi storitvami, ter pravica do opravljanja storitev (čezmejno zagotavljanje storitev, prisotnost na trgu, začasna prisotnost fizičnih oseb);

(d)	turizem in umetna obrt;

(e)	spodbujanje in varnost naložb;

(f)	varstvo potrošnikov;

(g)	tehnični predpisi, meroslovje, akreditacija, standardizacija, normalizacija, certificiranje, ugotavljanje skladnosti in nadzor trga;

(h)	konkurenčno pravo in državna pomoč;

(i)	pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine;

(j)	javna naročila;

(k)	poenostavitev poslovnih postopkov in običajev;

(l)	izobraževanje in usposabljanje v duhu podjetništva.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

Pododbor se sestane, kadar to zahtevajo okoliščine. Sestanek se lahko skliče na podlagi zahteve, ki jo izrazi ena od pogodbenic, pristojni sekretar pa jo posreduje drugi pogodbenici. Na zahtevo za sestanek Pododbora sekretar druge pogodbenice odgovori v 15 delovnih dneh po njenem prejemu.

V posebej nujnih primerih se lahko sestanki Pododbora skličejo pred iztekom zgoraj navedenega roka, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vsako zahtevo za sklic sestanka se predloži v pisni obliki.

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka Pododbora.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posreduje sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar dnevni red pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za promet, okolje in energetiko

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije. Pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

Pododbor razpravlja o izvajanju Pridružitvenega sporazuma na spodaj naštetih področjih. Ocenjuje zlasti napredek na področju približevanja, izvajanja in izvrševanja zakonodaje ter vključevanja okoljske politike v vsa področja Pridružitvenega sporazuma. Po potrebi razpravlja o sodelovanju na področju javne uprave. Pododbor prouči vsak problem, ki lahko nastane na spodnjih področjih, ter predlaga sprejetje morebitnih ukrepov:

(a)

na področju prometa: zlasti posodobitev in vzdrževanje infrastrukture (še posebej medsebojne povezave z drugimi omrežji), varnost in zaščita pomorskega in zračnega prometa, predvsem nadzor in upravljanje pristanišč, železnic, letališč in cestnih omrežij, spodbujanje inteligentnih prometnih sistemov ter uporaba informacijskih tehnologij pri vseh vrstah prevoza, razvijanje cestnih in železniških povezav s sosednjimi državami, izboljšanje intermodalnih sistemov prevoza ter krepitev regionalnega sodelovanja;

(b)

na področju okolja: zlasti zmogljivosti za varstvo okolja na prednostnih področjih, določenih v Pridružitvenem sporazumu (širjenje puščav, gospodarjenje z vodnimi viri in ravnanje z odpadki, zasoljevanje tal, nadzorovanje in preprečevanje industrijskega onesnaževanja, onesnaževanja morja in onesnaževanja v mestih, varstvo morskega okolja in biološke raznovrstnosti …), ter vključitev okoljskih vidikov v prednostne sektorje evro-mediteranskega partnerstva v skladu s trajnostnim razvojem. Na področju vode: zlasti infrastruktura, posodobitev, upravljanje vodnih virov in varen dostop do teh virov ter raziskave;

(c)

na področju energetike: dejavnosti sodelovanja na področju energetike in rudarstva, kot so določene v členu 61 Pridružitvenega sporazuma; začetek strateškega dialoga med EU in Alžirijo na področju energetike (predvsem memorandum o soglasju o oblikovanju strateškega partnerstva); spremljanje razvoja energetske infrastrukture, ki je v skupnem interesu, v sodelovanju z mednarodnimi in zasebnimi finančnimi institucijami; magrebski trg z električno energijo in njegovo povezovanje z notranjim trgom EU.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

V posebej nujnih primerih se lahko sestanki Pododbora skličejo pred iztekom zgoraj navedenega roka, če se s tem strinjata obe pogodbenici. Vsako zahtevo za sklic sestanka je treba predložiti v pisni obliki.

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka Pododbora.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posreduje sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za informacijsko družbo, raziskave, inovacije, izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije. Pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

(a)

razvoj institucionalnih zmogljivosti ter raziskave na področju znanosti, tehnologije in inovacij, vključno s tem, da se v industriji in MSP uporabijo izsledki raziskav na področju znanosti in tehnologije v povezavi z izvajanjem sporazuma o sodelovanju Ljudske demokratične republike Alžirije v okvirnemu programu RTR, tehnološkimi inovacijami, prenosom novih tehnologij in širjenjem znanja ter sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju z EU;

(b)	sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in informacijskih tehnologij;

(c)	reforme na področjih izobraževanja, usposabljanja, tudi poklicnega usposabljanja in mladine, vključno z izboljšanjem dostopa ženskega dela prebivalstva do izobraževanja;

(d)	sodelovanje na področju kulture in v avdiovizualnem sektorju;

(e)	sodelovanje državljanov, raziskovalcev, študentov in alžirskih organizacij v programih Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter v ustreznih programih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;

(f)	politike in predpisi za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka Pododbora.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posredujejo sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsako sestanek. Pristojni sekretar dnevni red pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za kmetijstvo in ribištvo

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije. Pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

(a)	posodobitev in prestrukturiranje sektorjev kmetijstva, ribištva in gozdarstva;

(b)	trgovina s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi in ribiškimi proizvodi (vključno s posodobitvijo tržnih poti/distribucijskih kanalov);

(c)	kmetijsko sodelovanje in razvoj podeželja;

(d)	veterinarske in fitosanitarne zadeve, predvsem posodobitev živilske zakonodaje;

(e)	ohranjanje naravnih virov in gospodarno upravljanje s temi viri, vključno s staležem rib in ohranjanjem okolja, zlasti morskega;

(f)	sodelovanje v okviru sistema hitrega obveščanja EU.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posreduje sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar dnevni red pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za pravosodje in notranje zadeve

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije; obe pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

(a)

gibanje oseb:

—	izvajanje člena 83 Pridružitvenega sporazuma o gibanju oseb, pri čemer je treba proučiti možnosti poenostavitve postopkov za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje za nekatere kategorije oseb;

—	sodelovanje iz člena 84 Pridružitvenega sporazuma na področju preprečevanja in nadzorovanja nezakonitega priseljevanja; sporazumi o ponovnem sprejemu;

(b)	pravosodno in pravno sodelovanje (v civilnih in kazenskih zadevah) ter policijsko sodelovanje;

(c)	sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, terorizmu, pranju denarja, drogam in odvisnosti od drog, rasizmu, ksenofobiji ter islamofobiji;

(d)	sodelovanje v boju proti korupciji.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posreduje sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

POSLOVNIK

PODODBORA EU-ALŽIRIJA

za carinsko sodelovanje

1. Sestava in predsedovanje

Pododbor je sestavljen iz predstavnikov Evropske skupnosti in njenih držav članic ter predstavnikov Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije; obe pogodbenici mu izmenično predsedujeta.

2. Vloga

Pododbor deluje pod vodstvom Pridružitvenega odbora in mu poroča po vsakem sestanku. Pododbor nima nobene pristojnosti odločanja, vendar lahko Pridružitvenemu odboru predloži predloge.

3. Delovna področja

(a)	pravila o poreklu;

(b)	splošni carinski postopki, carinska nomenklatura, carinska vrednost;

(c)	tarifni režimi;

(d)	carinsko sodelovanje.

Zgornji seznam ni izčrpen, zato lahko Pridružitveni odbor vanj vključi še druga področja, tudi horizontalne narave, npr. statistiko.

Pododbor lahko razpravlja o vprašanjih, ki zadevajo eno, več ali vsa našteta področja.

4. Sekretariat

Uradnik Komisije Evropskih skupnosti in uradnik Vlade Ljudske demokratične republike Alžirije skupaj opravljata funkcijo stalnih sekretarjev Pododbora.

Vsa sporočila, ki zadevajo Pododbor, se posredujejo sekretarjema Pododbora.

5. Sestanki

Pogodbenici se dogovorita o času in kraju vsakega sestanka.

Sestanke sklicuje pristojni sekretar po dogovoru s predsednikom. Predsednik je pred vsakim sestankom obveščen o predvideni sestavi delegacij obeh pogodbenic.

Če se obe pogodbenici s tem strinjata, lahko Pododbor na sestanke povabi strokovnjake, ki mu zagotovijo potrebne specifične informacije.

6. Dnevni red sestankov

Vse zahteve za uvrstitev točk na dnevni red sestankov Pododbora se posreduje sekretarjema Pododbora.

Predsednik pripravi začasni dnevni red za vsak sestanek. Pristojni sekretar ga pošlje drugemu sekretarju najpozneje 10 dni pred začetkom sestanka.

Pododbor sprejme dnevni red na začetku vsakega sestanka.

7. Zapisnik

Oba sekretarja sestavita in potrdita zapisnik po vsakem sestanku. Sekretarja Pododbora pošljeta izvod zapisnika, vključno s predlogi Pododbora, sekretarjema in predsedniku Pridružitvenega odbora.

8. Javnost sestankov

Če ni določeno drugače, sestanki Pododbora niso javni.

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/44

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. septembra 2007

v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES

(Zadeva COMP/E-2/39.143 – Opel)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4277)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2007/836/ES)

(1)

Ta odločba, sprejeta v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1), je naslovljena na družbo General Motors Europe (v nadaljevanju „GME“) in se nanaša na zagotavljanje tehničnih informacij za popravilo vozil blagovnih znamk Opel in Vauxhall.

(2)

Tehnične informacije so sestavljene iz podatkov, postopkov in navodil, ki so potrebni za pregled, popravilo in zamenjavo neustreznih/pokvarjenih/izrabljenih delov motornega vozila ali za odpravo okvar katerih koli sistemov vozila. Vključujejo sedem glavnih kategorij:

—	osnovne parametre (dokumentacijo o vseh referenčnih vrednostih in nastavljenih vrednostih v zvezi z vozilom, ki jih je mogoče izmeriti, na primer nastavitve navora, meritve reže med zavorno oblogo in bobnom, hidravlični in pnevmatski tlak),

—	načrte in opise faz popravil in vzdrževanja (servisni priročniki, tehnični dokumenti, kot so načrti dela, opisi orodij, ki se uporabljajo za določeno popravilo, in načrti, kot so vezalni načrti ali hidravlika),

—	preizkušanje in diagnosticiranje (vključno s šiframi za diagnosticiranje napak/odpravljanje napak, programsko opremo in drugimi potrebnimi informacijami za diagnosticiranje napak na vozilih) – veliko teh informacij, vendar ne vse, je vsebovanih v specializiranih elektronskih orodjih,

—

šifre, programsko opremo in druge informacije, ki so potrebne za reprogramiranje, ponovno nastavljanje ali ponovni zagon električnih krmilnih enot (ECU – „electronic control units“), nameščenih na vozilu. Ta kategorija je povezana s prejšnjo, saj se z istimi elektronskimi orodji pogosto diagnosticira napako in nato prek električnih krmilnih enot izvede prilagoditve, potrebne za njeno odpravo,

—

informacije o rezervnih delih, vključno s katalogi rezervnih delov s šiframi in opisi, in metode identifikacije vozil (to je podatki, povezanimi z določenim vozilom, ki serviserjem omogočajo identifikacijo posameznih šifer za dele, nameščene med sestavo vozila, in identifikacijo ustreznih šifer za skladne prvotne nadomestne dele za zadevno vozilo),

—	posebne informacije (pozive kupcem k vračilu vozil in obveščanje o pogostih napakah),

—	gradivo za usposabljanje.

(3)	Komisija je postopek sprožila decembra 2006 in GME poslala predhodno oceno, v kateri je izrazila predhodno stališče, da sporazumi GME z njegovimi partnerji, ki izvajajo poprodajne storitve, zbujajo skrbi glede skladnosti s členom 81(1) Pogodbe ES.

(4)

Kakor je razvidno iz predhodne ocene Komisije, GME verjetno ni objavil določenih vrst tehničnih informacij o popravilih še dolgo po koncu prehodnega obdobja, določenega v Uredbi Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (2). Poleg tega v trenutku, ko je Komisija sprožila preiskavo, GME še vedno ni vzpostavil učinkovitega sistema, ki bi neodvisnim serviserjem omogočal dostop do tehničnih informacij o popravilih in bi bil ločen od drugih storitev. Čeprav je GME med preiskavo Komisije izboljšal dostopnost do svojih tehničnih informacij, so se zdele informacije, na voljo neodvisnim serviserjem, še vedno nepopolne.

(5)

Predhodna ocena je pokazala, da sta ustrezna trga, na katera vpliva zadevna praksa, trg za zagotavljanje storitev popravila in vzdrževanja osebnih avtomobilov ter trg za zagotavljanje tehničnih informacij serviserjem. Pooblaščene mreže Opel/Vauxhall so imele zelo velike tržne deleže na prvem od teh trgov, na drugem trgu pa je bil GME edini dobavitelj, ki je lahko ponujal vse tehnične informacije, ki jih potrebujejo serviserji njegovih vozil Opel/Vauxhall.

(6)

Sporazumi GME o servisnih storitvah in distribuciji rezervnih delov zahtevajo, da člani pooblaščene mreže izvajajo vse storitve popravil, povezane z blagovno znamko, in delujejo kot trgovci na debelo z rezervnimi deli. Ker GME neodvisnim serviserjem ni zagotovil ustreznega dostopa do tehničnih informacij, je Komisija zaskrbljena, da bi se lahko morebitni negativni učinki, ki nastanejo zaradi takšnih sporazumov, še povečali, s čimer bi se izključila podjetja, ki bi bila pripravljena in zmožna ponujati storitve popravil prek drugačnega poslovnega modela.

(7)

V skladu s predhodnim sklepom Komisije je bilo ugotovljeno, da ureditev GME za zagotavljanje tehničnih informacij neodvisnim serviserjem ne ustreza potrebam neodvisnih serviserjem bodisi glede obsega razpoložljivih informacij bodisi glede njihove dostopnosti in da bi lahko takšna praksa skupaj s podobnimi praksami drugih proizvajalcev avtomobilov prispevala k zmanjšanju tržnega deleža neodvisnih serviserjev. To bi lahko znatno škodovalo potrošnikom v smislu precejšnjega zmanjšanja izbire rezervnih delov, višjih cen popravil, manjše izbire servisnih delavnic, morebitnih vprašanj glede varnosti in pomanjkanja dostopa do inovativnih servisnih delavnic.

(8)

Ker GME neodvisnim serviserjem poleg tega očitno ni zagotovil ustreznega dostopa do tehničnih informacij, to lahko povzroči, da sporazumi z njegovimi partnerji, ki izvajajo poprodajne storitve, ne bi bili obravnavani v skladu z izjemo, ki jo dopušča Uredba (ES) št. 1400/2002, saj v skladu s členom 4(2) Uredbe takšna izjema ne velja, če dobavitelj motornih vozil neodvisnim izvajalcem noče omogočiti dostopa do kakršnih koli tehničnih informacij, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z ustrezno programsko opremo, ali usposabljanja, ki so potrebni za popravljanje in vzdrževanje teh motornih vozil. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 26 Uredbe, se pogoji za dostop ne smejo razlikovati med pooblaščenimi in neodvisnimi izvajalci.

(9)	Komisija je sprejela predhodno stališče, da zaradi pomanjkljivega dostopa do tehničnih informacij o popravilih ni verjetno, da bi se za sporazume med GME in pooblaščenimi serviserji upoštevala določba člena 81(3).

(10)	GME je 9. februarja 2007 Komisiji ponudil zaveze, da bi upošteval njene pomisleke glede konkurence iz predhodne ocene.

(11)

V skladu s temi zavezami je načelo, ki določa obseg informacij, ki jih je treba posredovati, načelo nediskriminacije med neodvisnimi in pooblaščenimi serviserji. Tako bo GME omogočil, da bodo vse tehnične informacije, orodja, oprema, programska oprema in usposabljanje, ki jih GME zagotavlja ali se v njegovem imenu zagotavljajo pooblaščenim serviserjem v vsaki državi članici EU ter so potrebni za popravljanje in vzdrževanje vozil Opel/Vauxhall, na voljo tudi neodvisnim serviserjem.

(12)

Zaveze določajo, da „tehnične informacije“ v smislu člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1400/2002 zajemajo vse informacije, zagotovljene pooblaščenim serviserjem za Opel/Vauxhall za popravljanje in vzdrževanje motornih vozil blagovne znamke Opel/Vauxhall. Konkretni primeri vključujejo programsko opremo, šifre napak in druge parametre, skupaj s posodobitvami, potrebnimi za delo z električnimi krmilnimi enotami, namenjenimi uvedbi ali ponovni vzpostavitvi nastavitev, ki jih priporoča GME, metode identifikacije vozil, kataloge rezervnih delov, praktične rešitve, ki so posledica izkušenj in se nanašajo na težave, ki so značilne za določen model ali serijo, ter pozive kupcem k vračilu vozil ali druga obvestila, ki določajo popravila, ki se lahko brezplačno opravijo v pooblaščeni servisni mreži.

(13)	Dostop do orodij zajema dostop do elektronskih diagnostičnih in drugih orodij za popravila, vključno s povezano programsko opremo in njenimi periodičnimi posodobitvami ter poprodajnimi storitvami za takšna orodja.

(14)

V uvodni izjavi 26 Uredbe je jasno določeno, da v skladu s členom 4(2) ni treba, da bi GME neodvisnim serviserjem zagotovil tehnične informacije, ki bi tretji osebi omogočile, da obide ali onemogoči vgrajene protivlomne naprave in/ali rekalibrira (3) elektronske naprave ali nedovoljeno posega v naprave, ki omejujejo hitrost motornega vozila. Kljub temu se GME zavezuje, da bo neodvisnim serviserjem omogočil neomejen dostop do tovrstnih informacij, pod pogojem, da od GME pridobijo ustrezno potrdilo o usposobljenosti (4). Takšno potrdilo bo neodvisnim serviserjem izdano nemudoma po zaključku usposabljanja.

(15)

Če bi se GME v prihodnosti skliceval na izjemo v uvodni izjavi 26 kot razlog, zaradi katerega nekaterih tehničnih informacij ne bi razkril neodvisnim serviserjem, bi se tako zavezal, da bo poskrbel, da bo količina nerazkritih informacij omejena na stopnjo, ki je potrebna za zagotavljanje zaščite, opisane v uvodni izjavi 26, ter da pomanjkanje zadevnih informacij neodvisnim serviserjem ne bo preprečevalo izvajanja del na napravah, ki niso naštete v uvodni izjavi 26, še zlasti dela na napravah, kot so električne krmilne enote za upravljanje motorjev, zračne zaščitne blazine, zatezniki varnostnih pasov ali elementi centralnega zaklepanja.

(16)	Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1400/2002 določa, da morajo biti tehnične informacije na voljo sorazmerno s potrebami neodvisnih serviserjev. To zajema pošiljanje ločenih informacij in oblikovanje cen, pri katerih se upošteva, v kakšnem obsegu neodvisni serviserji uporabljajo te informacije.

(17)

V skladu s tem načelom zaveze določajo, da bo GME na spletno stran s tehničnimi informacijami vključil vse tehnične informacije, povezane z modeli, ki so bili dani na trg po letu 1996, in zagotovil, da bodo vse posodobljene tehnične informacije vedno na voljo na zadevni spletni strani ali vsaki spletni strani, ki bi jo zamenjala. Poleg tega bo GME poskrbel, da bo spletna stran vedno dosegljiva brez težav in bo zmeraj opremljena z enako uspešnimi metodami, kot se uporabljajo za zagotavljanje tehničnih informacij članom pooblaščenih mrež za vozila Opel/Vauxhall. Kadar GME ali družba, ki GME zastopa, da na voljo tehnično informacijo pooblaščenim serviserjem v določenem jeziku EU, bo GME zagotovil, da se ta jezikovna različica nemudoma objavi na spletni strani s tehničnimi informacijami.

(18)

Kar zadeva katalog rezervnih delov v elektronski obliki, ki trenutno ni dostopen na spletni strani s tehničnimi informacijami, se šteje, da bo GME izpolnil svoje obveznosti, če bo to informacijo objavil na spletni strani s tehničnimi informacijami do 31. decembra 2007. Kratkoročno bo težava odpravljena tako, da bo katalog na voljo preko storitev klicnega centra GME, ki bo neodvisnim serviserjem na njihovo zahtevo po telefaksu nemudoma poslal zahtevane strani v katerem koli jeziku, v katerem je katalog pooblaščenim serviserjem na voljo. Ta storitev bo na voljo za 1 EUR na stran (+ 3,9 % za stroške obdelave), veljale pa bodo lokalne cene klicev.

(19)

Kar zadeva vezalne načrte, bo GME na spletni strani s tehničnimi informacijami objavil vse načrte, ki so bili izdelani v digitalnem formatu ali so bili v digitalni format pretvorjeni z namenom, da bi jih uporabljali pooblaščeni serviserji za vozila Opel/Vauxhall v EU. Ostali načrti, ki se nanašajo na določene modele (5), dane na trg po 1. januarju 1997 in ki ne obstajajo v digitalnem formatu, bodo za neodvisne serviserje na voljo preko storitev klicnega centra GME. Takšne storitve klicnih centrov se bodo izvajale v vseh jezikih, ki so potrebni, da se preprečita neposredna ali posredna diskriminacija med neodvisnimi serviserji in pooblaščenimi serviserji za vozila Opel/Vauxhall, ob upoštevanju pogojev, pod katerimi takšni pooblaščeni serviserji pridobijo dostop do vezalnih načrtov. Vezalni načrti bodo nemudoma poslani po telefaksu v najmanjših možnih paketih, ki jih povprečni neodvisni serviser potrebuje za izvedbo popravila in pod enakimi pogoji, kot se zagotavljajo pooblaščenim serviserjem za vozila Opel/Vauxhall. GME se zavezuje, da bo v obdobju veljavnosti zavez omogočal pogoje, ki trenutno veljajo za nedigitalizirane vezalne načrte.

(20)

Kar zadeva dostop do spletne strani s tehničnimi informacijami, se GME strinja, da bo za dostop zagotovil sorazmerno razčlenitev na urno, dnevno, tedensko, mesečno in letno časovno okno, in sicer s cenami 4 EUR na uro, 30 EUR na dan, 100 EUR na teden, 300 EUR na mesec in 3 700 EUR na leto. Pri prvi uporabi spletne strani s tehničnimi informacijami se bo zaračunala enkratna registracijska taksa v višini 15 EUR in 3,9-odstotna taksa za stroške obdelave. Dostop do programske opreme Tech1/Tech2 SWDL („Diagnostic Tester Software Download“ – prenos programske opreme za diagnostično testiranje) bo na voljo z letno naročnino na spletno stran s tehničnimi informacijami ali s plačilom posamezne mesečne naročnine v višini 100 EUR. GME bo v času veljave zavez ohranil to strukturo cen dostopa in ne bo povišal cen za več kot povprečno stopnjo inflacije v EU.

(21)

Zaveze GME veljajo ne glede na trenutne ali prihodnje zahteve, določene z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo, ki bi lahko razširila področje uporabe tehničnih informacij, ki jih mora GME zagotoviti neodvisnim izvajalcem, in/ali določala ugodnejše načine za zagotavljanje takšnih informacij.

(22)

Za razrešitev vsake pritožbe, ki jo sproži neodvisni serviser glede dostopa do tehničnih informacij, bo GME imenoval razsodnika v okviru GME. Po prejemu pritožbe neodvisnega serviserja, takšen razsodnik neodvisnemu serviserju najpozneje v treh tednih od prejema celotne dokumentacije pošlje odziv GME. Če se pritožnik ne strinja z odgovorom GME, se GME zavezuje, da bo sprejel mehanizem arbitraže za reševanje sporov, povezanih z zagotavljanjem tehničnih informacij, v katerem lahko vsaka stranka spora imenuje po enega izvedenca, oba izvedenca pa se lahko nato skupaj odločita še za imenovanje tretjega. Kraj arbitraže je država članica, v kateri ima sedež stranka, ki zahteva mediacijo. Jezik arbitražnega postopka bo uradni jezik kraja arbitraže. Arbitraža ne vpliva na pravico do vložitve tožbe na pristojnem nacionalnem sodišču.

(23)	V Odločbi se ugotavlja, da zaradi zavez ni več razlogov za ukrepanje s strani Komisije. Zaveze bodo zavezujoče do 31. maja 2010.

(24)	Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je izdal pozitivno mnenje 9. julija 2007.

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 411/2004, UL L 68, 6.3.2004, str. 1.

(2) UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(3) Tj. spremeni prvotne nastavitve električnih krmilnih enot drugače, kot priporoča GME.

(4) Cene potrdila o usposabljanju bodo enake za pooblaščene in neodvisne serviserje in GME se zavezuje, da jih bo ohranjal na isti ravni, dokler bodo veljale zaveze. Usposabljanje bo vključevalo (i) dva dni usposabljanja pod vodstvom inštruktorja (cena se giblje med 115 EUR in 230 EUR na dan, odvisno od nacionalnega trga) in (ii) enodnevno usposabljanje o Tech2 na internetu (cena se giblje med 30 EUR in 50 EUR na dan, spet odvisno od zadevnih nacionalnih trgov). Usposabljanje bo izvajala „GM Academy“.

(5) V proizvodnji sta samo dva od teh modelov (Agila in Movano) in za oba se lahko vezalni načrti, ki se nanašajo na njune različne izvedbe, dane na trg od leta 2002, dobijo na spletni strani s tehničnimi informacijami. Za edina modela, za katera je mogoče načrte dobiti le preko storitev klicnega centra GME (Arena in Sintra), je bila proizvodnja ukinjena leta 1999 oziroma leta 2001. Kar zadeva ostale modele, spletna stran s tehničnimi informacijami vsebuje vezalne načrte za izvedbe vozil, dane na trg od leta 2002 (Astra-G, Frontera-B, Zafira-A) ali od leta 2003 (Speedster).

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/48

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 30. novembra 2007

o izvajanju Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sprejetjem strateških smernic za obdobje 2008–2013

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5822)

(Besedila v angleškem, bolgarskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku so edina verodostojna)

(2007/837/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (1) in zlasti člena 18 Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija mora določiti strateške smernice, ki določajo okvir za posredovanje Sklada v povezavi z večletnim načrtovanjem programov v obdobju 2008–2013.

(2)	Smernice morajo določiti prednostne naloge ter v skladu s členom 15(4) Odločbe št. 575/2007/ES posebne prednostne naloge, ki državam članicam, ki niso vključene v Kohezijski sklad, omogočajo, da pri projektih, ki jih sofinancira Sklad, povečajo sofinanciranje prispevka Skupnosti na 75 %.

(3)	Za Dansko v skladu s členom 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ta odločba ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(4)	Irska je v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložila uradno obvestilo dne 6. septembra 2005, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi Odločbe št. 575/2007/ES.

(5)

Združeno kraljestvo je v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložilo uradno obvestilo dne 27. oktobra 2005, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi Odločbe št. 575/2007/ES.

(6)

Ukrepi, določeni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem skupnega odbora „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ustanovljenim s členom 56 Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (2) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Smernice, ki določajo prednostne naloge in posebne prednostne naloge večletnega načrtovanja programov za obdobje 2008–2013, so opredeljene v Prilogi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

V Bruslju, 30. novembra 2007

Za Komisijo

Franco FRATTINI

Član Komisije

(1) UL L 144, 6.6.2007, str. 45.

(2) UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

PRILOGA

Spodaj navedene strateške smernice je treba obravnavati v okviru bolj učinkovitega upravljanja migracijskih tokov na vseh ravneh, kar se je začelo z zasedanjem Evropskega sveta v Tampereju leta 1999, vključno s skupno politiko vračanja in bojem proti nezakonitemu priseljevanju.

Države članice bi morale pri pripravi osnutkov svojih večletnih programov ciljati na razpoložljiva sredstva tega Sklada za tri od štirih spodaj navedenih prednostnih nalog, kar bi jim omogočilo določiti najučinkovitejšo razporeditev finančnih sredstev, ki so jim dodeljena v skladu z njihovimi potrebami:

PREDNOSTNA NALOGA 1: Podpora za razvoj strateškega pristopa držav članic k upravljanju vračanja.

To vključuje razvoj integriranega upravljanja vračanja v vseh njegovih razsežnostih. V skladu s členom 3(2) Odločbe št. 575/2007/ES mora integrirano upravljanje vračanja temeljiti na celoviti oceni stanja glede potencialnih povratnikov v državo članico in svoje države izvora ter na izzivih glede predvidenih ukrepov, določiti cilje za taka dejanja in predvideti serijo več ukrepov, ki se osredotočajo na učinkovito ter trajnostno vračanje, vključno s pripravami, izvrševanjem in spremljanjem odstranitev.

V okviru te prednostne naloge se prispevek Skupnosti lahko poveča na 75 % za integrirane načrte vračanja, ki vključujejo naslednje posebne prednostne naloge:

1.	programe za prostovoljno vračanje;

2.	spodbude v gotovini in ukrepe, namenjene posebnemu položaju ranljivih povratnikov;

načrte integriranega vračanja, ki podpirajo vračanje državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki niso vključeni v sporazume Skupnosti o ponovnem sprejemu ali dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu v države izvora, prejšnjega prebivališča ali tranzita, zaradi česar je sodelovanje na področju vračanja še posebej težavno.

PREDNOSTNA NALOGA 2: Podpora za sodelovanje med državami članicami pri upravljanju vračanja.

To vključuje pripravo in izvedbo integriranih načrtov vračanja, pa tudi sodelovanje na določenih področjih integriranega upravljanja vračanja, kot so priprave, izvrševanje in spremljanje skupnih letalskih odstranitev ter skupnih odstranitev po kopnem.

V okviru te prednostne naloge se prispevek Skupnosti lahko poveča na 75 % za projekte, ki vključujejo naslednjo posebno prednostno nalogo:

—

integrirane načrte vračanja, ki so bili oblikovani in bodo tudi izvedeni v sodelovanju z drugimi državami članicami, ter, kjer je primerno, z agencijo FRONTEX, nevladnimi organizacijami in/ali mednarodnimi organizacijami, z namenom združevanja različnih spretnosti, izkušenj in sredstev organov držav članic ter, kjer je primerno, drugih vključenih organizacij.

PREDNOSTNA NALOGA 3: Podpora za posebna inovativna (med)narodna orodja za upravljanje vračanja.

To vključuje vzpostavitev ali izboljšanje svetovanja in ukrepov glede informacij o vračanju, ukrepov za ponovno vključevanje povratnikov v države povratka, načinov sodelovanja s konzularnimi službami in/ali službami za priseljevanje, vključno z usposabljanjem in ukrepi, s katerimi se bodo pridobile informacije o nedokumentiranih državljanih tretjih držav ali osebah brez državljanstva.

V okviru te prednostne naloge se prispevek Skupnosti lahko poveča na 75 % za projekte, ki vključujejo naslednji posebni prednostni nalogi:

1.	projekte, ki predlagajo posebej inovativne načine in postopke informiranja ter svetovanja potencialnim povratnikov glede stanja v državah povratka in/ali druge inovativne pobude za povečanje števila prostovoljnih povratnikov s spoštovanjem dostojanstva zadevnih posameznikov;

2.	projekte, ki preizkušajo metode dela, da se pospeši proces dokumentiranja povratnikov v sodelovanju s konzularnimi organi in službami za priseljevanje.

PREDNOSTNA NALOGA 4: Podpora za standarde Skupnosti in najboljše prakse glede upravljanja vračanja.

To vključuje uporabo obstoječih in prihodnjih skupnih standardov, ki so navedeni v uvodnih izjavah 13 in 14 Odločbe št. 575/2007/ES, in pospeševanje (med)narodnih najboljših praks ter načinov sodelovanja z ustreznimi organi drugih držav članic, na primer z uporabo omrežja ICONET.

V okviru te prednostne naloge se prispevek Skupnosti lahko poveča na 75 % za projekte, ki vključujejo naslednji posebni prednostni nalogi:

1.	ocene in misije, s katerimi se meri napredek programov, orodij in procesov vračanja;

2.	ukrepe, sprejete na nacionalni ravni, s katerimi se zagotovi pravično in učinkovito izvajanje splošnih standardov vračanja, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti glede vračanja, vključno z usposabljanjem izvajalcev.

15.12.2007

Uradni list Evropske unije

L 330/51

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. decembra 2007

o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini na Poljskem

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6597)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/838/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(3) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2) in zlasti člena 10(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (3) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)

Po izbruhih visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 na Poljskem je bila Odločba 2006/415/ES nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/816/ES z dne 10. decembra 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini na Poljskem.

(3)	Ker je na Poljskem prišlo do ponovnih izbruhov bolezni, je treba prilagoditi meje zaprtih območij in trajanje ukrepov ter pri tem upoštevati epidemiološko stanje.

(4)	Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepe, predvidene s to odločbo, je treba na naslednji seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ponovno pregledati –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/415/ES se spremeni v skladu z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. decembra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 33). Popravljena različica v (UL L 195, 2.6.2004, str. 12).

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3) UL L 164, 16.6.2006, str. 51. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2007/816/ES (UL L 326, 12.12.2007, str. 32).

PRILOGA

Priloga k Odločbi 2006/415/ES se spremeni:

Naslednje besedilo nadomesti vnos za Poljsko v delu A:

ISO oznaka države

Država članica

Območje A

Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

„PL

POLAND

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

PŁOCKI

01419

Protection zone:

Municipality of Brudzeń Duży:

Główina

Gorzechówko

Gorzechowo

Myśliborzyce

Rembielin

Rokicie

Siecień

Siecień Rumunki

Strupczewo Duże

Uniejewo

Więcławice

Municipality of Nowy Duninów:

Karolewo

Nowa Wieś

Nowy Duninów

14.1.2008

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

ŻUROMIŃSKI

01437

Protection zone:

Municipality of Bieżuń:

Bieżuń

Dźwierzno

Karniszyn

Karniszyn Parcele

Kobyla Łąka

Kocewo

Myślin

Sadłowo

Sadłowo Parcele

Strzeszewo

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

WŁOCŁAWSKI

00418

Protection zone:

Municipality of Włocławek:

Skoki Duże

Skoki Małe

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

ELBLĄSKI

02804

Protection zone:

Municipality of Godkowo:

Dąbkowo

Krykajny

Łępno

Nowe Wikrowo

Olkowo

Piskajny

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

PŁOCKI

01419

Surveillance zone:

Municipality of Brudzeń Duży:

Bądkowo

Bądkowo Jeziorne

Bądkowo Kościelne

Bądkowo Podlasie

Bądkowo Rochny

Biskupice

Brudzeń Duży

Brudzeń Mały

Cegielnia

Cierszewo

Izabelin

Janoszyce

Karwosieki Cholewice

Kłobukowo

Krzyżanowo

Lasotki

Murzynowo

Noskowice

Parzeń

Parzeń Janówek

Patrze

Radotki

Robertowo

Sikórz

Sobowo

Suchodół

Turza Mała

Turza Wielka

Wincentowo

Winnica

Zdziębórz

Żerniki

Municipality of Stara Biała:

Brwilno Górne

Kobierniki

Kowalewko

Ludwikowo

Mańkowo

Maszewo Duże

Srebrna

Ulaszewo

Wyszyna

Municipality of Nowy Duninów:

Brwilno Dolne

Brzezinna Góra

Duninów Duży

Grodziska

Jeżowo

Kamion

Kobyla Góra

Środoń

Stary Duninów

Studzianka

Wola Brwileńska

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

SIERPECKI

01427

Surveillance zone:

Municipality of Mochowo:

Będorzyn

Grodnia

Łukoszyn

Łukoszyno Biki

Municipality of Rościszewo:

Lipniki

Ostrów

Polik

Rzeszotary Nowe

Rzeszotary Zawady

Września

Municipality of Zawidz:

Jaworowo Kolonia

Jaworowo Kłódź

Jaworowo Lipa

Jaworowo Próchniatka

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

ŻUROMIŃSKI

01437

Surveillance zone:

Municipality of Bieżuń:

Adamowo

Bielawy Gołuskie

Dąbrówki

Gołuszyn

Mak

Małocin

Pełki

Pozga

Sławęcin

Stanisławowo

Stawiszyn Łaziska

Stawiszyn Zwalewo

Trzaski

Wilewo

Władysławowo

Municipality of Żuromin:

Będzymin

Chamsk

Dębsk

Franciszkowo

Kruszewo

Młudzyno

Olszew

Poniatowo

Żuromin

Municipality of Lutocin:

Chromakowo

Elżbiecin

Felcyn

Jonne

Lutocin

Mojnowo

Nowy Przeradz

Obręb

Parlin

Przeradz Mały

Przeradz Wielki

Seroki

Swojęcin

Zimolza

Municipality of Siemiątkowo:

Antoniewo

Dzieczewo

Nowa Wieś

Nowopole

Siciarz

Sokołowy Kąt

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

MŁAWSKI

01413

Municipality of Radzanów:

Zgliczyn Glinki

Zgliczyn Kościelny

Zgliczyn Witowy

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

WŁOCŁAWSKI

00418

Surveillance zone:

Municipality of Włocławek:

Dąb Mały

Dąb Polski

Dąb Wielki

Dobiegniewo

Jazy

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

LIPNOWSKI

00408

Municipality of Dobrzyń nad Wisłą:

Chalin

Chudzewo

Dobrzyń Nad Wisłą

Kamienica

Łagiewniki

Lenie Wielkie

Michałkowo

Mokówko

Mokowo

Płomiany

Ruszkowo

Wierznica

Wierzniczka

Municipality of Tłuchowo:

Trzcianka

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

ELBLĄSKI

02804

Municipality of Godkowo:

Burdajny

Dobry

Godkowo

Gwiździny

Klekotki

Kwitajny Wielkie

Lesiska

Nawty

Osiek

Plajny

Podągi

Skowrony

Swędkowo

Szymbory

Ząbrowiec

Zimnochy

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

LIDZBARSKI

02809

Municipality of Orneta:

Augustyny

Bażyny

Bogatyńskie

Chwalęcin

Dąbrówka

Drwęczno

Gieduty

Karkajny

Klusajny

Krzykały

Lejławki Małe

Lejławki Wielkie

Orneta

Osetnik

Ostry Kamień

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

OSTRÓDZKI

02815

Municipality of Miłakowo:

Głodówko

Gudniki

Rożnowo

Stolno

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

BRANIEWSKI

02802

Municipality of Wilczęta:

Bardyny

Gładysze

Jankówko

Kolonia Wilczęta

Spędy

Tatarki

Municipality of Płoskinia:

Stygajny“

Naslednje besedilo nadomesti vnos za Poljsko v delu B:

ISO oznaka države

Država članica

Območje B

Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

„PL

POLAND

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

PŁOCKI

01419

Areas others than listed in Area A

14.1.2008

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

PŁOCK

01462

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

PLOŃSKI

01420

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

CIECHANOWSKI

01402

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

MŁAWSKI

01413

Areas others than listed in Area A

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

GOSTYNIŃSKI

01404

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

SIERPECKI

01427

Areas others than listed in Area A

MAZOWIECKIE VOIVODSHIP

01400

ŻUROMIŃSKI

01437

Areas others than listed in Area A

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

WŁOCŁAWSKI

00418

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

LIPNOWSKI

00408

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

WŁOCŁAWEK

00464

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

BRODNICKI

00402

Municipality of:

Górzno

Świedziebnia

KUJAWSKO-POMORSKIE VOIVODSHIP

00400

RYPIŃSKI

00412

Municipalities of:

Rogowo

Rypin

Skrwilno

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

DZIAŁDOWSKI

02803

Municipalities of:

Działdowo

Działdowo city

Iłowo-Osada

Lidzbark

Płośnica

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

ELBLĄSKI

02804

Municipalities of:

Godkowo (areas other than listed in Area A)

Młynary

Pasłęk

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

BRANIEWSKI

02802

Municipalities of:

Pieniężno

Płoskinia (areas other than listed in Area A)

Wilczęta (areas other than listed in Area A)

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

LIDZBARSKI

02809

Municipalities of:

Lidzbark Warmiński

Lubomino

Orneta (areas other than listed in Area A)

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

OLSZTYŃSKI

02814

Municipalities of:

Barczewo

Dobre Miasto

Dywity

Gierzwałt

Jonkowo

Olsztynek

Purda

Stawiguda

Świątki

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

OLSZTYN

02862

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

OSTRÓDZKI

02815

Municipalities of:

Dąbrówno

Gietrzwałd

Małdyty

Miłakowo (areas other than listed in Area A)

Morąg

WARMIŃSKO-MAZURSKIE VOIVODSHIP

02800

NIDZICKI

02811“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 330

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 15. december 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET
	*	Odločba št. 1482/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe št. 2235/2002/ES	1
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 1483/2007 z dne 14. decembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	8
		Uredba Komisije (ES) št. 1484/2007 z dne 14. decembra 2007 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. decembra 2007	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1485/2007 z dne 14. decembra 2007 o vpisu nekaterih imen v Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Carne de Bísaro Transmontano ali Carne de Porco Transmontano (ZOP), Szegedi szalámi ali Szegedi téliszalámi (ZOP), Pecorino di Filiano (ZOP), Cereza del Jerte (ZOP), Garbanzo de Fuentesaúco (ZGO), Lenteja Pardina de Tierra de Campos (ZGO), Λουκούμι Γεροσκήπου (Loukoumi Geroskipou) (ZGO), Skalický trdelník (ZGO))	13
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1486/2007 z dne 14. decembra 2007 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Olives noires de Nyons (ZOP))	15
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1487/2007 z dne 14. decembra 2007 o prepovedi ribolova na atlantskega sleda v coni ICES IV severno od 53° 30′ S s plovili, ki plujejo pod zastavo Nemčije	16
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1488/2007 z dne 14. decembra 2007 o prepovedi ribolova na sluzoglavko v conah ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV (vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav) s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske	18
	*	Uredba (ES) št. 1489/2007 Evropske centralne banke z dne 29. novembra 2007 o spremembah Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2007/18)	20

	Popravki
*	Popravek Sklepa Sveta 2007/787/ES z dne 29. novembra 2007 o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Državo Izrael na drugi strani, da se upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (UL L 317, 5.12.2007)	60
*	Popravek Sklepa političnega in varnostnega odbora EUPM/3/2007 z dne 30. novembra 2007 o imenovanju vodje misije/policijskega komisarja Policijske misije Evropske unije (EUPM) v Bosni in Hercegovini (BiH) (UL L 329, 14.12.2007)	60
*	Popravek Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Demokratično republiko Sao Tome in Principe in Evropsko skupnostjo (UL L 205, 7.8.2007)	60

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	168,9
	MA	95,9
	TN	157,6
	TR	121,3
	ZZ	135,9
0707 00 05	JO	237,0
	MA	47,6
	TR	99,6
	ZZ	128,1
0709 90 70	JO	149,8
	MA	58,4
	TR	105,9
	ZZ	104,7
0709 90 80	EG	359,4
0709 90 80	ZZ	359,4
0805 10 20	AR	13,6
	AU	10,4
	BR	25,6
	TR	68,8
	ZA	39,5
	ZW	19,3
	ZZ	29,5
0805 20 10	MA	73,0
0805 20 10	ZZ	73,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	IL	68,5
	TR	73,7
	ZZ	71,1
0805 50 10	EG	81,3
	IL	82,7
	MA	119,9
	TR	110,8
	ZZ	98,7
0808 10 80	AR	79,2
	CA	97,8
	CN	98,4
	MK	30,1
	US	92,4
	ZZ	79,4
0808 20 50	AR	71,4
	CN	58,9
	US	109,9
	ZZ	80,1

Št.	88
Država članica	Nemčija
Stalež	HER/4AB.
Vrsta	atlantski sled (Clupea harengus)
Cona	IV severno od 53°30′ S
Datum	27.11.2007

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet in Komisija
	2007/834/ES, Euratom
*	Sklep Sveta in Komisije z dne 22. novembra 2007 o stališču Skupnosti v upravnem odboru Mednarodnega znanstveno-tehnološkega centra glede pristopa Švicarske konfederacije k Sporazumu o ustanovitvi Mednarodnega znanstveno-tehnološkega centra, ki so ga sklenile Združene države Amerike, Japonska, Ruska federacija ter kot ena stranka Evropska skupnost za atomsko energijo in Evropska gospodarska skupnost	29
	Svet
	2007/835/ES
*	Sklep št. 3/2007 Pridružitvenega sveta EU-Alžirija z dne 29. novembra 2007 o ustanovitvi pododborov Pridružitvenega odbora in Delovne skupine za socialne zadeve	31
	Komisija
	2007/836/ES
*	Odločba Komisije z dne 13. septembra 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES (Zadeva COMP/E-2/39.143 – Opel) (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 4277)	44
	2007/837/ES
*	Odločba Komisije z dne 30. novembra 2007 o izvajanju Odločbe št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sprejetjem strateških smernic za obdobje 2008–2013 (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 5822)	48
	2007/838/ES
*	Odločba Komisije z dne 13. decembra 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini na Poljskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6597) ( 1 )	51

Št.	87
Država članica	Portugalska
Stalež	ALF/3X14-
Vrsta	Sluzoglavka (Beryx spp.)
Območje	Vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v conah ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XII in XIV
Datum	24.11.2007


	(1) Besedilo velja za EGP