17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1342/2007

z dne 22. oktobra 2007

o upravljanju nekaterih omejitev za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov iz Ruske federacije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu „SPS“) je začel veljati 1. decembra 1997.

(2)	Člen 21(1) SPS določa, da trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki urejajo naslov III navedenega sporazuma, razen člena 15, in določbe sporazuma o količinski ureditvi.

(3)	Dne 26. oktobra 2007 sta Evropska skupnost in Ruska federacija sklenili tak sporazum o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (2) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“).

(4)	Treba je zagotoviti sredstva za izvajanje tega sporazuma znotraj Skupnosti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri prejšnjih sporazumih v zvezi s podobnim režimom.

(5)	Ustrezno je uvrstiti zadevne izdelke na podlagi kombinirane nomenklature (KN), določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi in o skupni carinski tarifi (3).

(6)	Treba je zagotoviti, da se preverja poreklo zadevnih izdelkov in se v ta namen vzpostavijo ustrezne metode upravnega sodelovanja.

(7)	Učinkovita uporaba Sporazuma zahteva uvedbo zahteve po uvoznem dovoljenju Skupnosti za sprostitev zadevnih izdelkov v prost promet v Skupnosti, skupaj s sistemom podeljevanja takih uvoznih dovoljenj Skupnosti.

(8)	Izdelkov, ki so bili dani v prosto cono ali uvoženi po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne bi smeli všteti v omejitve, določene za zadevne proizvode.

(9)	Da bi preprečili prekoračitev količinskih omejitev, je treba določiti postopek vodenja, na podlagi katerega pristojni organi držav članic ne bodo izdali uvoznih dovoljenj, dokler od Komisije ne dobijo potrdila, da so ustrezne količine še vedno na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.

(10)

Sporazum določa način sodelovanja med Rusko federacijo in Skupnostjo s ciljem preprečevanja izogibanja s pretovarjanjem, preusmerjanjem ali z drugimi sredstvi. Uvesti je treba posvetovalni postopek, s katerim bi bilo mogoče doseči dogovor z zadevno državo o ustreznem popravku zadevne količinske omejitve v primeru izogibanja določbam Sporazuma. Ruska federacija se je strinjala, da bo sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev hitre izvedbe morebitnih popravkov. Če dogovor ni dosežen v predvidenem roku, bi morala imeti Skupnost možnost, da naredi ustrezen popravek, kadar so na voljo jasni dokazi o izogibanju.

(11)

Od 1. januarja 2007 se za uvoz izdelkov v Skupnost, ki ga ureja ta uredba, zahteva dovoljenje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1872/2006 z dne 11. decembra 2006 o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo (4). Sporazum določa, da se navedeni uvoz odpiše od omejitev, ki jih ta uredba določa za 2007.

(12)	Zaradi jasnosti bi bilo zato treba Uredbo (ES) št. 1872/2006 nadomestiti s to uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Ta uredba se uporablja za uvoz jeklenih izdelkov, navedenih v Prilogi I in s poreklom iz Ruske federacije, v Skupnost.

2. Jekleni izdelki se uvrstijo v skupine izdelkov, navedene v Prilogi I.

3. Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti.

4. Postopki preverjanja porekla izdelkov iz odstavka 1 so določeni v poglavjih II in III.

Člen 2

1. Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ruske federacije v Skupnost veljajo letne količinske omejitve iz Priloge V. Za sprostitev izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Ruske federacije v prost promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu z določili člena 4.

Dovoljeni uvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so izdelki odpremljeni v državi izvoznici.

2. Da bi zagotovili, da količine, za katere so izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne presežejo skupnih količinskih omejitev za posamezno skupino izdelkov, pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja šele po potrditvi Komisije, da so v okviru količinskih omejitev za ustrezno skupino jeklenih izdelkov še na voljo količine za državo dobaviteljico, za katero so uvoznik ali uvozniki navedenim organom predložili vlogo. Pristojni organi držav članic so za namen te uredbe navedeni v Prilogi IV.

3. Uvoz proizvodov od 1. januarja 2007, za katerega je bilo zahtevano dovoljenje na podlagi Uredbe (ES) št. 1872/2006, se odpiše od ustreznih omejitev za 2007, ki so določene v Prilogi V.

4. Za namene te uredbe in od dneva njene uporabe se za pošiljke izdelkov šteje, da je bila odprema blaga opravljena na dan, ko je bilo blago naloženo na prevozno sredstvo, uporabljeno za izvoz.

Člen 3

1. Količinske omejitve iz Priloge V se ne uporabljajo za izdelke, dane v prosto cono ali prosto skladišče ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga).

2. Če se izdelki iz odstavka 1 kasneje sprostijo v prosti promet v nespremenjenem stanju ali po obdelavi ali predelavi, se uporablja člen 2(2), tako sproščeni izdelki pa se odpišejo od ustreznih količinskih omejitev iz Priloge V.

Člen 4

1. Za namene uporabe člena 2(2) pristojni organi držav članic pred izdajo uvoznih dovoljenj Komisijo uradno obvestijo o količinah v prejetih zahtevah za uvozna dovoljenja, ki so jim priloženi izvirniki izvoznih dovoljenj. Komisija nato v kronološkem vrstnem redu, v katerem je prejela uradna obvestila iz držav članic, potrdi, da so zahtevane količine na razpolago za uvoz.

2. Zahteve v uradnih obvestilih Komisiji so veljavne, če v vsakem primeru jasno določajo državo izvoznico, zadevno skupino izdelkov, količine za uvoz, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi bili izdelki sproščeni v prost promet.

3. Če je mogoče, Komisija organom držav članic potrdi celotno količino, navedeno v zahtevah, ki so bile uradno poslane za vsako skupino izdelkov. Poleg tega Komisija nemudoma stopi v stik s pristojnimi organi Ruske federacije, kadar zahteve v uradnih obvestilih presegajo omejitve, da bi dobila pojasnila in dosegla hitro rešitev.

4. Pristojni organi držav članic potem, ko so bili obveščeni, da določena količina med veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Take neizkoriščene količine se samodejno prenesejo na preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.

5. Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se pošljejo v elektronski obliki v okviru integriranega omrežja, vzpostavljenega v ta namen, razen kadar je iz nujnih tehničnih razlogov treba začasno uporabiti druga komunikacijska sredstva.

6. Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s poglavjem II.

7. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsakem preklicu že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih listin v primerih, ko pristojni organi Ruske federacije odvzamejo ali prekličejo ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa pristojni organi Ruske federacije obvestijo Komisijo ali pristojne organe države članice o umiku ali razveljavitvi izvoznega dovoljenja šele po uvozu izdelkov, na katere se dovoljenje nanaša, v Skupnost, se zadevne količine odpišejo od količinske omejitve za leto, v katerem so bili izdelki odpremljeni.

Člen 5

Za namene uporabe členov 3(3), 3(4) in 10(1) Sporazuma je Komisija pooblaščena, da naredi potrebne popravke.

Člen 6

1. Če Komisija na podlagi poizvedb, ki so bile opravljene v skladu s postopki iz poglavja III, ugotovi, da podatki, s katerimi razpolaga, dokazujejo, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Ruske federacije pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2, in če obstaja potreba po ustreznih popravkih, zahteva začetek posvetovanj, da bi tako dosegli dogovor o ustreznem popravku zadevnih količinskih omejitev.

2. Dokler se posvetovanja iz odstavka 1 ne končajo uspešno, lahko Komisija, v primeru jasnih dokazov o izogibanju, Rusko federacijo zaprosi, da sprejme potrebne previdnostne ukrepe, da bi zagotovila, da se popravijo količinske omejitve, dogovorjene na takih posvetovanjih, za leto, v katerem je bila vložena zahteva za posvetovanja ali za naslednje leto, če so količinske omejitve za tekoče leto že izkoriščene.

3. Če Skupnost in Ruska federacije ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, Komisija od količinskih omejitev odpiše ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Ruske federacije.

POGLAVJE II

NAČINI, KI SE UPORABLJAJO ZA UPRAVLJANJE KOLIČINSKIH OMEJITEV

ODDELEK 1

Uvrščanje

Člen 7

Uvrščanje izdelkov iz te uredbe temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), sprejeti z Uredbo (EGS) št. 2658/87.

Člen 8

Na pobudo Komisije ali države članice bo Oddelek za tarifno in statistično nomenklaturo Odbora za carinski zakonik, ustanovljen z Uredbo (EGS) št. 2658/87, skladno z določbami navedene uredbe nemudoma preučil vsa vprašanja v zvezi z uvrščanjem izdelkov, ki jih ureja ta uredba, v okviru kombinirane nomenklature, s ciljem, da se jih razvrsti v ustrezne skupine izdelkov.

Člen 9

Komisija Rusko federacijo obvesti o vseh spremembah kombinirane nomenklature (KN) in oznak TARIC v zvezi z izdelki iz te uredbe vsaj en mesec pred dnem začetka njihove veljavnosti v Skupnosti.

Člen 10

Komisija pristojne organe Ruske federacije obvesti o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z veljavnimi postopki v Skupnosti v zvezi z uvrstitvijo izdelkov, ki jih zajema ta uredba, in sicer najkasneje v enem mesecu po njihovem sprejetju. Takšna obvestila vključujejo:

(a)	opis zadevnih izdelkov;

(b)	ustrezno skupino izdelkov, oznako kombinirane nomenklature (oznako KN) in oznako TARIC;

(c)	razloge, zaradi katerih je bila taka odločitev sprejeta.

Člen 11

1. Če ima odločitev o uvrstitvi, ki je bila sprejeta v skladu z veljavnimi postopki Skupnosti, za posledico spremembo prakse uvrščanja ali spremembo skupine izdelkov katerega koli izdelka, ki ga zajema ta uredba, pristojni organi držav članic upoštevajo 30-dnevni rok od dneva uradnega obvestila Komisije, po izteku katerega začne taka odločitev učinkovati.

2. Za izdelke, ki so bili odpremljeni pred dnem začetka učinkovanja odločitve, še naprej velja prejšnja praksa uvrščanja, pod pogojem, da se je postopek uvoza zadevnega blaga začel v 60 dneh od dne začetka učinkovanja odločitve.

Člen 12

Če odločitev o uvrstitvi, ki je bila sprejeta v skladu z veljavnimi postopki Skupnosti iz člena 11, zajema skupino izdelkov, za katere velja količinska omejitev, Komisija po potrebi nemudoma skliče posvetovanja v skladu s členom 9, da bi dosegli dogovor o potrebnih popravkih ustreznih količinskih omejitev, predvidenih v Prilogi V.

Člen 13

1. Brez poseganja v katero koli drugo zadevno določbo in kadar se uvrstitev, navedeno v dokumentaciji, potrebni za uvoz izdelkov, ki jih zajema ta uredba, razlikuje od uvrščanja, ki so ga določili pristojni organi države članice, v katero naj bi se ti izdelki uvozili, je zadevno blago začasno predmet uvozne ureditve, ki se v skladu z določbami te uredbe zanje uporablja na podlagi uvrstitve, ki so jo določili navedeni organi.

2. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o primerih iz odstavka 1, pri čemer zlasti navedejo:

(a)	količine zadevnih izdelkov;

(b)	skupino izdelkov, navedeno na uvozni dokumentaciji in na tisti, ki jo zadržijo pristojni organi;

(c)	številko izvoznega dovoljenja in navedeno kategorijo.

3. Pristojni organi držav članic po novi uvrstitvi ne izdajo novega uvoznega dovoljenja za jeklene izdelke, za katere velja količinska omejitev Skupnosti, navedena v Prilogi V, dokler Komisija v skladu s postopkom iz člena 4 ne potrdi, da so količine, ki naj bi se uvozile, na razpolago.

4. Komisija obvesti zadevne države izvoznice o primerih iz tega člena.

Člen 14

V primerih iz člena 13 in tudi v primerih podobne narave, ki jih izpostavijo pristojni organi Ruske federacije, Komisija po potrebi začne posvetovanja z Rusko federacijo, da bi dosegli dogovor o uvrstitvi, ki se bo dokončno uporabljala za izdelke, ki so predmet razhajanj.

Člen 15

Komisija lahko v dogovoru s pristojnimi organi države članice uvoznice ali držav članic uvoznic in Ruske federacije v primerih iz člena 14 določi uvrstitev, ki se bo dokončno uporabljala za izdelke, ki so predmet razhajanj.

Člen 16

Kadar se razhajanj iz člena 13 ne da razrešiti v skladu s členom 14, Komisija po postopku iz člena 10 Uredbe (EGS) št. 2658/87 sprejme ukrep, ki določi uvrstitev blaga v kombinirani nomenklaturi.

ODDELEK 2

Sistem dvojne kontrole za upravljanje količinskih omejitev

Člen 17

1. Pristojni organi Ruske federacije izdajo izvozno dovoljenje za vse pošiljke jeklenih izdelkov, za katere veljajo količinske omejitve iz Priloge V, do količine navedenih omejitev.

2. Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 20 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.

Člen 18

1. Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II in med drugim potrjuje, da je bila zadevna količina izdelka odpisana od količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.

2. Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.

Člen 19

Izvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem so bili izdelki, na katere se nanaša izvozno dovoljenje, odpremljeni v smislu člena 2(4).

Člen 20

1. V obsegu, v katerem je Komisija v skladu s členom 4 potrdila, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevnih količinskih omejitev, pristojni organi države članice izdajo uvozno dovoljenje v roku največ desetih delovnih dni od dneva, ko uvoznik predloži izvirnik ustreznega izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje je treba predložiti najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi tistemu letu, v katerem je bilo blago, ki je zajeto v izvoznem dovoljenju, odpremljeno. Uvozna dovoljenja izdajo pristojni organi katere koli države članice, ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, in sicer v takem obsegu, kot ga je Komisija v skladu s postopkom iz člena 4 potrdila in v kakršnem so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.

2. Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od datuma izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo trajanje veljavnosti za največ nadaljnje štiri mesece.

3. Uvozna dovoljenja se sestavijo v skladu z obrazcem iz Priloge III in so veljavna na celotnem carinskem območju Skupnosti.

4. Izjava ali zahtevek uvoznika za pridobitev uvoznega dovoljenja vsebuje:

(a)	polno ime in naslov izvoznika;

(b)	polno ime in naslov uvoznika;

(c)	natančno poimenovanje blaga in oznako (oznake) TARIC;

(d)	državo porekla blaga;

(e)	državo odpreme;

(f)	ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov;

(g)	neto težo po oznakah KN;

(h)	vrednost CIF izdelkov na meji Skupnosti s tarifno številko KN;

(i)	po potrebi, datum plačila in dobave ter kopijo ladijskega tovornega lista in kupoprodajne pogodbe;

(j)	datum in številko izvoznega dovoljenja;

(k)	morebitno notranjo oznako, ki se uporablja za administrativne namene;

(l)	datum in podpis uvoznika.

5. Uvoznik ni dolžan uvoziti celotne količine, ki je navedena na uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.

6. Uvozno dovoljenje se lahko izda na elektronski način, če imajo zadevni carinski uradi do te listine dostop prek računalniške mreže.

Člen 21

Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih v izvoznih dovoljenjih, ki jih izdajo pristojni organi Ruske federacije, na podlagi katerih so bila uvozna dovoljenja izdana.

Člen 22

Uvozna dovoljenja ali enakovredne listine izdajo pristojni organi držav članic v skladu s členom 2(2) in brez diskriminacije med uvozniki v Skupnosti, ne glede na njihov sedež v Skupnosti in brez poseganja v izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določajo veljavna pravila.

Člen 23

1. Če Komisija ugotovi, da skupne količine iz izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Ruska federacija za določeno skupino izdelkov v katerem koli letu, presegajo količinsko omejitev, določeno za navedeno skupino izdelkov, je treba nemudoma obvestiti pristojne organe v državah članicah, da začasno prenehajo izdajati uvozna dovoljenja. V tem primeru Komisija takoj začne posvetovanja.

2. Pristojni organi države članice zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Ruske federacije, ki niso zajeti v izvoznih dovoljenjih, izdanih v skladu z določbami tega poglavja.

ODDELEK 3

Skupne določbe

Člen 24

1. Izvozno dovoljenje iz člena 17 in potrdilo o poreklu iz člena 2 lahko vsebujeta dodatne izvode, ki so kot taki ustrezno označeni. Izvirnik in kopije teh dokumentov so sestavljeni v angleškem jeziku.

2. Če so dokumenti iz odstavka 1 izpolnjeni na roko, morajo biti napisani s črnilom in tiskanimi črkami.

3. Izvozna dovoljenja ali enakovredne listine in potrdila o poreklu merijo 210 × 297 mm. Uporabi se bel brezlesni, klejen pisalni papir, ki tehta najmanj 25 g/m2. Vsi deli imajo v ozadju natisnjen vzorec giljoše, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

4. Pristojni organi držav članic kot veljavni dokument za namene uvoza v skladu z določbami te uredbe sprejmejo samo izvirnik.

5. Vsako izvozno dovoljenje ali enakovreden dokument in potrdilo o poreklu imata standardizirano zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njuno identifikacijo.

6. To številko sestavljajo naslednji elementi:

—

dve črki, ki označujeta državo izvoznico:

Ruska federacija

—

dve črki, ki označujeta namembno državo članico:

BE	=	Belgija
BG	=	Bolgarija
CZ	=	Češka
DK	=	Danska
DE	=	Nemčija
EE	=	Estonija
EL	=	Grčija
ES	=	Španija
FR	=	Francija
IE	=	Irska
IT	=	Italija
CY	=	Ciper
LV	=	Latvija
LT	=	Litva
LU	=	Luksemburg
HU	=	Madžarska
MT	=	Malta
NL	=	Nizozemska
AT	=	Avstrija
PL	=	Poljska
PT	=	Portugalska
RO	=	Romunija
SI	=	Slovenija
SK	=	Slovaška
FI	=	Finska
SE	=	Švedska
GB	=	Združeno kraljestvo,

—	enomestna številka, ki označuje kvotno leto in ustreza zadnji številki zadevnega leta, na primer „7“ za leto 2007,

—	dvomestna številka za označitev organa v državi izvoznici, ki je dokument izdal,

—	petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00001 do 99999, dodeljena določeni namembni državi članici.

Člen 25

Izvozno dovoljenje in potrdilo o poreklu se lahko izdata po odpremi izdelkov, na katere se nanašata. V takih primerih vsebujeta zaznamek „Issued retrospectively“ (izdano naknadno).

Člen 26

V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja ali potrdila o poreklu lahko izvoznik zaprosi pristojni organ, ki je izdal dokument, za dvojnik, ki se ga sestavi na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga izvoznik. Tako izdan dvojnik dovoljenja ali potrdila ima zaznamek „Duplicate“ (dvojnik).

Na dvojniku je datum izvirnika izvoznega dovoljenja ali potrdila.

ODDELEK 4

Uvozno dovoljenje skupnosti – enotni obrazec

Člen 27

1. Obrazci, ki jih morajo pristojni organi držav članic uporabiti za izdajo uvoznih dovoljenj iz člena 20, ustrezajo vzorcu uvoznega dovoljenja iz Priloge III.

2. Obrazci za uvozno dovoljenje in delna dovoljenja so sestavljeni v dveh izvodih, pri čemer se en izvod, ki nosi oznako „Izvod imetnika“ in številko 1, izda prosilcu, drugega, ki nosi oznako „Izvod za pristojni organ izdaje“ in številko 2 pa hrani organ, ki je dovoljenje izdal. Za upravne namene lahko pristojni organi priložijo dodatne izvode k obrazcu 2.

3. Obrazci so natisnjeni na belem brezlesnem pisalnem papirju in s težo od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 × 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (eno šestino palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani izvoda št. 1, ki je dovoljenje samo, imata v ozadju natisnjen tudi rdeči vzorec giljoše, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.

4. Za tiskanje obrazcev poskrbijo države članice. Obrazce lahko tiskajo tudi tiskarne, ki jih imenujejo države članice, v katerih imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarno imenovala država članica. Na vsakem obrazcu je navedeno ime in naslov ali oznaka tiskarne, ki omogoča njeno identifikacijo.

5. Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo določijo pristojni organi države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji prek integriranega omrežja, vzpostavljenega na podlagi člena 4.

6. Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.

7. Pristojni organi v polju 10 navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.

8. Oznake organov izdaje in organov odpisa se vtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami ali številkami, ki nastane s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje mora za zapis dodeljene količine uporabiti metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje z naknadnim vnašanjem številk ali oznak.

9. Na hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 je polje, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organi ob zaključku carinskih formalnosti bodisi pristojni upravni organi ob izdaji delnega dovoljenja. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora, namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju, druga polovica pa na dodatni strani. Kadar je dodatnih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.

10. Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici kakor dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi teh držav članic.

11. Pristojni organi zadevnih držav članic lahko, če je nujno, zahtevajo prevod vsebine dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov navedene države članice.

POGLAVJE III

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 28

Komisija priskrbi organom držav članic imena in naslove organov v Ruski federaciji, ki so pristojni za izdajanje potrdil o poreklu in izvoznih dovoljenj, skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo.

Člen 29

1. Naknadno preverjanje potrdil o poreklu ali izvoznih dovoljenj se izvaja naključno ali kadar pristojni organi držav članic utemeljeno dvomijo o verodostojnosti potrdila o poreklu ali izvoznega dovoljenja ali o točnosti podatkov glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

V takih primerih pristojni organi Skupnosti vrnejo pristojnim organom Ruske federacije potrdilo o poreklu ali izvozno dovoljenje ali kopije navedenih dokumentov in po potrebi navedejo vsebinske ali oblikovne razloge za poizvedbo. Če je bil predložen račun, se ta račun ali njegova kopija priloži potrdilu o poreklu ali izvoznemu dovoljenju ali njuni kopiji. Pristojni organi pošljejo vse informacije, ki so bile dane in vzbujajo sum, da so bili podatki na potrdilu ali dovoljenju netočni.

2. Za naknadna preverjanja izjav o poreklu se uporabljajo določbe iz odstavka 1.

3. Rezultati naknadnega preverjanja, ki je bilo opravljeno skladno z odstavkom 1, se najpozneje v treh mesecih posredujejo pristojnim organom Skupnosti. V obvestilu je navedeno, ali se sporno potrdilo, dovoljenje ali izjava nanaša na dejansko izvoženo blago in ali je v skladu s tem poglavjem blago primerno za izvoz v Skupnost. Pristojni organi Skupnosti smejo zahtevati kopije vse dokumentacije, ki je potrebna za popolno ugotavljanje dejstev, vključno in zlasti porekla blaga.

4. Če se na podlagi takih preverjanj odkrijejo zloraba ali večje nepravilnosti pri uporabi izjav o poreklu, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo. Komisija pošlje te informacije drugim državam članicam.

5. Naključna uporaba postopka iz tega člena ne predstavlja ovire za sprostitev zadevnih izdelkov v prost promet.

Člen 30

1. Če postopek preverjanja iz člena 29 ali informacije, ki so na razpolago pristojnim organom Skupnosti, pokažejo, da se določbe iz tega poglavja kršijo, navedeni organi od Ruske federacije zahtevajo, da opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se izvedejo take poizvedbe v zvezi s poslovanjem, ki je ali se zdi, da je v nasprotju z določbami tega poglavja. Rezultati teh poizvedb se sporočijo pristojnim organom Skupnosti, skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, ki omogočajo, da se ugotovi pravo poreklo blaga.

2. Na podlagi ukrepov v skladu določbami tega poglavja lahko pristojni organi Skupnosti izmenjajo s pristojnimi organi Ruske federacije vse podatke, ki jih štejejo za koristne pri preprečevanju kršitev določb tega poglavja.

3. Če se ugotovi, da so bile določbe tega poglavja kršene, Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev ponovnih primerov take kršitve.

Člen 31

Komisija usklajuje vse ukrepe, ki so jih sprejeli pristojni organi držav članic na podlagi določb tega poglavja. Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejeli, in o doseženih rezultatih.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Uredba (ES) št. 1872/2006 se razveljavi.

Člen 33

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

(2) Glej stran 52 tega Uradnega lista.

(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 733/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 1).

(4) UL L 360, 19.12.2006, str. 41.

PRILOGA I

SA Ploščato valjani izdelki

SA1. Kolobarji

7208 10 00 00

7208 25 00 00

7208 26 00 00

7208 27 00 00

7208 36 00 00

7208 37 00 10

7208 37 00 90

7208 38 00 10

7208 38 00 90

7208 39 00 10

7208 39 00 90

7211 14 00 10

7211 19 00 10

7219 11 00 00

7219 12 10 00

7219 12 90 00

7219 13 10 00

7219 13 90 00

7219 14 10 00

7219 14 90 00

7225 30 30 10

7225 40 15 10

7225 50 20 10

7225 30 10 00

7225 30 90 00

SA2. Debela pločevina

7208 40 00 10

7208 51 20 10

7208 51 20 91

7208 51 20 93

7208 51 20 97

7208 51 20 98

7208 51 91 00

7208 51 98 10

7208 51 98 91

7208 51 98 99

7208 52 91 00

7208 52 10 00

7208 52 99 00

7208 53 10 00

7211 13 00 00

SA3. Drugi ploščato valjani izdelki

7208 40 00 90

7208 53 90 00

7208 54 00 00

7208 90 80 10

7209 15 00 00

7209 16 10 00

7209 16 90 00

7209 17 10 00

7209 17 90 00

7209 18 10 00

7209 18 91 00

7209 18 99 00

7209 25 00 00

7209 26 10 00

7209 26 90 00

7209 27 10 00

7209 27 90 00

7209 28 10 00

7209 28 90 00

7209 90 80 10

7210 11 00 10

7210 12 20 10

7210 12 80 10

7210 20 00 10

7210 30 00 10

7210 41 00 10

7210 49 00 10

7210 50 00 10

7210 61 00 10

7210 69 00 10

7210 70 10 10

7210 70 80 10

7210 90 30 10

7210 90 40 10

7210 90 80 91

7211 14 00 90

7211 19 00 90

7211 23 30 91

7211 23 80 91

7211 29 00 10

7211 90 80 10

7212 10 10 00

7212 10 90 11

7212 20 00 11

7212 30 00 11

7212 40 20 10

7212 40 20 91

7212 40 80 11

7212 50 20 11

7212 50 30 11

7212 50 40 11

7212 50 61 11

7212 50 69 11

7212 50 90 13

7212 60 00 11

7212 60 00 91

7219 21 10 00

7219 21 90 00

7219 22 10 00

7219 22 90 00

7219 23 00 00

7219 24 00 00

7219 31 00 00

7219 32 10 00

7219 32 90 00

7219 33 10 00

7219 33 90 00

7219 34 10 00

7219 34 90 00

7219 35 10 00

7219 35 90 00

7225 40 12 90

7225 40 90 00

SA4. Legirani izdelki

7226 20 00 10

7226 91 20 00

7226 91 91 00

7226 91 99 00

7226 99 70 10

SA5. Legirane plošče kvarto

7225 40 12 30

7225 40 40 00

7225 40 60 00

7225 99 00 10

SA6. Legirana hladno valjana in prevlečena pločevina

7225 50 80 00

7225 91 00 10

7225 92 00 10

7226 92 00 10

SB Podolgovati izdelki

SB1. Gredi

7207 19 80 10

7207 20 80 10

7216 31 10 00

7216 31 90 00

7216 32 11 00

7216 32 19 00

7216 32 91 00

7216 32 99 00

7216 33 10 00

7216 33 90 00

SB2. Jeklo za žice

7213 10 00 00

7213 20 00 00

7213 91 10 00

7213 91 20 00

7213 91 41 00

7213 91 49 00

7213 91 70 00

7213 91 90 00

7213 99 10 00

7213 99 90 00

7221 00 10 00

7221 00 90 00

7227 10 00 00

7227 20 00 00

7227 90 10 00

7227 90 50 00

7227 90 95 00

SB3. Drugi podolgovati izdelki

7207 19 12 10

7207 19 12 91

7207 19 12 99

7207 20 52 00

7214 20 00 00

7214 30 00 00

7214 91 10 00

7214 91 90 00

7214 99 10 00

7214 99 31 00

7214 99 39 00

7214 99 50 00

7214 99 71 00

7214 99 79 00

7214 99 95 00

7215 90 00 10

7216 10 00 00

7216 21 00 00

7216 22 00 00

7216 40 10 00

7216 40 90 00

7216 50 10 00

7216 50 91 00

7216 50 99 00

7216 99 00 10

7218 99 20 00

7222 11 11 00

7222 11 19 00

7222 11 81 00

7222 11 89 00

7222 19 10 00

7222 19 90 00

7222 30 97 10

7222 40 10 00

7222 40 90 10

7224 90 02 89

7224 90 31 00

7224 90 38 00

7228 10 20 00

7228 20 10 10

7228 20 10 91

7228 20 91 10

7228 20 91 90

7228 30 20 00

7228 30 41 00

7228 30 49 00

7228 30 61 00

7228 30 69 00

7228 30 70 00

7228 30 89 00

7228 60 20 10

7228 60 80 10

7228 70 10 00

7228 70 90 10

7228 80 00 10

7228 80 00 90

7301 10 00 00

PRILOGA II

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA III

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

PRILOGA IV

СПИСЪК НА КОМПЕТЕНТНИТЕ НАЦИОНАЛНИ ВЛАСТИ

LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES

SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ

LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER

LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN

PÄDEVATE RIIKLIKE ASUTUSTE NIMEKIRI

ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ

LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES

LISTE DES AUTORITÉS NATIONALES COMPÉTENTES

ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITA NAZIONALI

VALSTU KOMPETENTO IESTAŽU SARAKSTS

ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS

AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA

LISTA TA’ L-AWTORITAJIET KOMPETENTI NAZZJONALI

LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES

LISTA WŁAŚCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH

LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES

LISTA AUTORITĂȚILOR NAȚIONALE COMPETENTE

ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH ŠTÁTNYCH ORGÁNOV

SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA

FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER

BELGIQUE/BELGIË

Service public fédéral économie, PME, Classes Moyennes & Énergie

Direction générale du potentiel économique

Service licences

Rue de Louvain 44

B-1000 Bruxelles

Fax 32-2 548 65 70

Federale Overheidsdienst Economie, K.M.O., Middenstand en Energie

Algemene Directie Economisch Potentieel

Dienst Vergunningen

Leuvenseweg 44

B-1000 Brussel

Fax +32-2-5486570

БЪЛГАРИЯ

Министерство на икономиката и енергетиката

Дирекция „Регистриране, лицензиране и контрол“

ул. „Славянска“ № 8

1052 София

Факс: +35929815041

(Fax)

+35929804710

+35929883654

ČESKÁ REPUBLIKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Licenční správa

Na Františku 32

CZ-110 15 Praha 1

Fax: +420-22421 21 33

DANMARK

Erhvervs- og Byggestyrelsen

Økonomi- og Erhvervsministeriet

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø

Fax (45) 35 46 60 01

DEUTSCHLAND

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle

(BAFA)

Frankfurter Straße 29—35

D-65760 Eschborn 1

Fax + 49-6196-90 88 00

EESTI

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Harju 11

EE-15072 Tallinn

Faks: +372 6313 660

IRELAND

Department of Enterprise, Trade and Employment

Import/Export Licensing, Block C

Earlsfort Centre

Hatch Street

Dublin 2

Ireland

Fax (353-1) 631 25 62

ΕΛΛΑΔΑ

Υπουργείο Οικονομίας & Οικονομικών

Γενική Διεύθυνση Διεθνούς Οικονομικής Πολιτικής

Διεύθυνση Καθεστώτων Εισαγωγών-Εξαγωγών,

Εμπορικής Άμυνας

Κορνάρου 1

GR-105 63 Αθήνα

Φαξ (30) 210-328 60 94

ESPAÑA

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Secretaría General de Comercio Exterior

Subdirección General de Comercio Exterior de Productos Industriales

Paseo de la Castellana, 162

E-28046 Madrid

Fax (34) 913 49 38 31

FRANCE

Ministère de l'Économie, des Finances et de l'Emploi

Direction générale des entreprises

Sous-direction des biens de consommation

Bureau textile-importations

Le Bervil, 12 rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Fax + 33-1 53 44 91 81

ITALIA

Ministero del Commercio internazionale

Direzione generale per la politica commerciale e per la gestione del regime degli scambi

Viale America 341

I-00144 Roma

Fax + 39-6-59 93 22 35/59 93 26 36

KYΠPOΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Υπηρεσία Εμπορίου

Μονάδα Έκδοσης Αδειών Εισαγωγής/Εξαγωγής

Οδός Ανδρέα Αραούζου αρ. 6

CY-1421 Λευκωσία

Φαξ (357) 22-37 51 20

LATVIJA

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

LV-1519 Rīga

Fax: +371-728 08 82

LIETUVA

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-01104 Vilnius

Faksas +370-5 262 39 74

LUXEMBOURG

Ministère de l'Économie et du Commerce extérieur

Office des licences

BP 113

L-2011 Luxembourg

Fax +352 46 61 38

MAGYARORSZÁG

Magyar Kereskedelmi Engedélyezési Hivatal

Margit krt. 85.

HU-1024 Budapest

Fax: + 36-1-336 73 02

MALTA

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

MT-Valletta CMR02

Fax + 356-25-69 02 99

NEDERLAND

Belastingdienst/Douane centrale dienst voor in- en uitvoer

Postbus 30003, Engelse Kamp 2

NL-9700 RD Groningen

Fax + 31-50-523 23 41

ÖSTERREICH

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Außenwirtschaftsadministration

Abteilung C2/2

Stubenring 1

A-1011 Wien

Fax +43-1-7 11 00/83 86

POLSKA

Ministerstwo Gospodarki

Plac Trzech Krzyży 3/5

PL-00-507 Warszawa

Faks: (48-22) 693 40 21/693 40 22

PORTUGAL

Ministério das Finanças

Direcção-Geral das Alfândegas e dos Impostos

Especiais sobre o Consumo

Rua Terreiro do Trigo, Edifício da Alfândega de Lisboa

PT-1140-060 Lisboa

Fax: + 351-218 814 261

ROMÂNIA

Ministerul pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale

Direcția Generală Politici Comerciale

Str. Ion Câmpineanu, nr. 16

București, sector 1

Cod poștal 010036

Tel.: (40-21) 315 00 81,

Fax: (40-21) 315 04 54,

e-mail: clc@dce.gov.ro

SLOVENIJA

Ministrstvo za finance

Carinska uprava Republike Slovenije

Carinski urad Jesenice

Spodnji plavž 6C

SI-4270 Jesenice

Fax + 386-4-297 44 56

SLOVENSKO

Odbor obchodnej politiky

Ministerstvo hospodárstva

Mierová 19

SK-827 15 Bratislava 212

Fax + 421-2-48 54 31 16

SUOMI/FINLAND

Tullihallitus

PL 512

FI-00101 Helsinki

Faksi (+ 358-20) 492 28 52

Tullstyrelsen

PB 512

FI-00101 Helsingfors

Fax (+ 358-20) 492 28 52

SVERIGE

Kommerskollegium

Box 6803

S-113 86 Stockholm

Fax (46-8) 30 67 59

UNITED KINGDOM

Department of Trade and Industry

Import Licensing Branch

Queensway House — West Precinct

Billingham

UK-TS23 2NF

Fax: + 44-1642-36 42 69

PRILOGA V

KOLIČINSKE OMEJITVE

(v tonah)
Izdelki	Leto 2007	Leto 2008
SA. Ploščati izdelki
SA1. Kolobarji	1 042 090	1 035 000
SA2. Debela pločevina	270 820	275 000
SA3. Drugi ploščati izdelki	565 770	595 000
SA4. Legirani izdelki	94 860	105 000
SA5. Legirane plošče kvarto	20 460	25 000
SA6. Legirana hladno valjana in prevlečena pločevina	105 000	110 000
SB. Podolgovati izdelki
SB1. Gredi	55 800	55 000
SB2. Jeklo za žice	275 000	324 000
SB3. Drugi podolgovati izdelki	474 200	507 000
Opomba: SA in SB sta kategoriji izdelkov. SA1 do SA6 in SB1 do SB3 so skupine izdelkov.

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/24

UREDBA SVETA (ES) št. 1343/2007

z dne 13. novembra 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 1543/2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Sveta (ES) št. 1543/2000 (2), določa, da morata prvi program Skupnosti in prvo programsko obdobje zajemati obdobje od leta 2002 do 2006.

(2)

Uredba (ES) št. 1543/2000 se bo nadomestila z novo uredbo, zato da se izvajajo novi pristopi do upravljanja ribištev. Tak pristop vključuje prehod od upravljanja na podlagi staleža rib do upravljanja na podlagi flote in območja ter ekosistemskega pristopa. Da se zagotovi dosledno in sinhronizirano programiranje na ravni Skupnosti in nacionalni ravni, je treba do sprejetja navedene nove uredbe določiti drugo programsko obdobje, ki bo zajelo leti 2007 in 2008.

(3)	Uredbo (ES) št. 1543/2000 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1543/2000 se spremeni:

Člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. V skladu s postopkom, določenim v členu 9(2), Komisija določi, skladno z okvirom, opredeljenim v Prilogi I, minimalni program Skupnosti, ki zajema informacije, ki so nujno potrebne za znanstvena ovrednotenja, in razširjeni program Skupnosti, ki mora poleg informacij, ki jih vsebuje minimalni program, vključevati informacije, za katere je verjetno, da bodo precej izboljšale znanstvena ovrednotenja. Prvi program Skupnosti zajema leta od 2002 do vključno 2006, drugi program Skupnosti pa zajema leti 2007 in 2008.“

Člen 6(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica sestavi nacionalni program zbiranja in upravljanja podatkov. Prvo programsko obdobje zajema leta od 2002 do vključno 2006. Drugo programsko obdobje zajema leti 2007 in 2008. Program opisuje zbiranje podrobnih podatkov in obdelavo, ki je potrebna za izdelavo zbirnih podatkov v skladu z načeli iz člena 3. Podrobno opredeli povezave med temi podatki in programi Skupnosti, sestavljenimi v skladu s členom 5.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. novembra 2007

Za Svet

Predsednik

F. TEIXEIRA DOS SANTOS

(1) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 11. oktobra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 176, 15.7.2000, str. 1.

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1344/2007

z dne 16. novembra 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 17. novembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. novembra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 16. novembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	62,4
	MK	38,2
	TR	85,6
	ZZ	62,1
0707 00 05	JO	196,3
	MA	68,0
	TR	99,7
	ZZ	121,3
0709 90 70	MA	63,5
	TR	89,0
	ZZ	76,3
0805 20 10	MA	72,8
0805 20 10	ZZ	72,8
0805 20 30 , 0805 20 50 , 0805 20 70 , 0805 20 90	HR	39,6
	IL	68,7
	TR	77,2
	UY	98,5
	ZZ	71,0
0805 50 10	AR	73,2
	TR	102,3
	ZA	55,0
	ZZ	76,8
0806 10 10	BR	228,7
	TR	124,9
	US	285,7
	ZZ	213,1
0808 10 80	AR	91,9
	BR	82,0
	CA	95,9
	CL	86,0
	CN	97,1
	MK	33,9
	US	102,7
	ZA	81,3
	ZZ	83,9
0808 20 50	AR	49,3
	CN	56,8
	TR	105,2
	ZZ	70,4

(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ ZZ “ pomeni „drugega porekla“.

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/27

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1345/2007

z dne 15. novembra 2007

o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1) in zlasti člena 9(1)(a) uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene k Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba sprejeti ukrepe v zvezi z uvrščanjem blaga, navedenega v Prilogi k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 je določila splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Navedena pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali dodaja kombinirani nomenklaturi dodatne pododdelke in je določena s posebnimi določbami Skupnosti, z namenom uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)	V skladu z navedenimi splošnimi pravili je treba blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, uvrstiti pod oznako KN, navedeno v stolpcu 2, zaradi utemeljitev, navedenih v stolpcu 3 preglednice.

(4)

Primerno je zagotoviti, da se po določbah iz člena 12(6) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (2) imetnik lahko za obdobje treh mesecev še naprej sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic v zvezi z uvrstitvijo blaga v kombinirano nomenklaturo in ki niso v skladu z določbami te uredbe.

(5)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Blago, opisano v stolpcu 1 preglednice iz Priloge, se uvršča v kombinirano nomenklaturo pod oznako KN iz stolpca 2 preglednice.

Člen 2

Na podlagi člena 12(6) Uredbe (EGS) št. 2913/92 se je za obdobje treh mesecev mogoče še naprej sklicevati na zavezujoče tarifne informacije, ki jih izdajo carinski organi držav članic in ki niso v skladu s to uredbo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. novembra 2007

Za Komisijo

László KOVÁCS

Član Komisije

(1) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 (UL L 286, 31.10.2007, str. 1).

(2) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

PRILOGA

Opis blaga

Uvrstitev

(oznaka KN)

Utemeljitev

(1)

(2)

(3)

Jojoba olje, ki je bilo kemično modificirano s hidrogeniranjem, vendar ne nadalje predelano (mešanica nasičenih estrov). Olje vsebuje manj kot 50 mas. % prostih maščobnih kislin.

Izdelek je v obliki prahu ali granul.

Izdelek se uporablja kot sestavina za izdelavo kozmetičnih proizvodov.

Izdelek je v izvirnem pakiranju z neto vsebino nad 1 kg.

1516 20 96

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 5(a) k poglavju 34 in besedilo oznak KN 1516 , 1516 20 in 1516 20 96 .

Tarifna številka 1515 (druge rastlinske masti in olja) posebej omenja jojoba olje in ga je zato treba obravnavati kot rastlinsko olje (glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1515 , točka 6).

Jojoba olje je bilo kemično modificirano in se zato ne more uvrstiti pod tarifno številko 1515 .

Čeprav ima izdelek voskaste lastnosti, je izključen iz tarifne številke 3404 (glej opombo 5(a) k poglavju 34 in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3404 , izključitve pod točko (b)).

Izdelek se uvršča pod tarifno številko 1516 , ki zajema hidrogenirana rastlinska olja.

Jojoba olje, ki je bilo kemično modificirano s hidrogeniranjem in nadalje teksturirano.

Izdelek, poznan pod imenom „estri jojoba olja“, je v obliki prahu, granul ali voskaste paste.

Izdelek se uporablja kot sestavina za izdelavo kozmetičnih proizvodov.

Izdelek ni užiten in se ne uporablja pri pripravi živil.

1518 00 99

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 5(a) k poglavju 34 in besedilo oznak KN 1518 00 in 1518 00 99 .

Jojoba olje je bilo kemično modificirano in se zato ne more uvrstiti pod tarifno številko 1515 .

Izdelek je bil nadalje obdelan (teksturiran), zato se ne more uvrstiti pod tarifno številko 1516 .

Izdelek se ne uporablja v prehrambenih proizvodih, ker ni užiten, zato ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 1517 .

Čeprav ima voskaste značilnosti, izdelek ni zajet pod tarifno številko 3404 (glej opombo 5(a) k poglavju 34).

Uvršča se pod tarifno številko 1518 , ki zajema neužitne pripravke iz različnih olj iz poglavja 15, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu.

Izdelek, pridobljen z interesterifikacijo/transesterifikacijo mešanice neobdelanega jojoba olja s hidrogeniranim jojoba oljem, ki mu nato sledi teksturiranje.

Izdelek je v obliki prahu ali granul.

Izdelek se uporablja kot sestavina za izdelavo kozmetičnih proizvodov.

Izdelek ni užiten in se ne uporablja pri pripravi živil.

1518 00 99

Uvrstitev opredeljujejo splošni pravili 1 in 6 za razlago kombinirane nomenklature, opomba 5(a) k poglavju 34 in besedilo oznak KN 1518 00 in 1518 00 99 .

Jojoba olje je bilo kemično modificirano in se zato ne more uvrstiti pod tarifno številko 1515 .

Izdelek je bil nadalje obdelan (teksturiran), zato se ne more uvrstiti pod tarifno številko 1516 .

Izdelek se ne uporablja v prehrambenih proizvodih, ker je neužiten, zato ga ni mogoče uvrstiti pod tarifno številko 1517 .

Čeprav ima voskaste značilnosti, izdelek ni zajet pod tarifno številko 3404 (glej opombo 5(a) k poglavju 34).

Zato se uvršča pod tarifno številko 1518 , ki zajema neužitne pripravke iz različnih olj iz poglavja 15, ki niso opredeljeni ali zajeti drugje.

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/30

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1346/2007

z dne 16. novembra 2007

o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v vodah NAFO 3LMNO s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2007 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. novembra 2007

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve

(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 9). Popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

(3) UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 898/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 22).

PRILOGA

Št.	71
Država članica	Španija
Stalež	GHL/N3LMNO
Vrsta	Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	NAFO 3LMNO
Datum	26.10.2007

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/32

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1347/2007

z dne 16. novembra 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 8

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1725/2003 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so 14. septembra 2002 še vedno obstajali.

(2)

Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 30. novembra 2006 izdala mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 8 – Poslovni odseki, v nadaljevanju „MSRP 8“. MSRP 8 določa pogoje za razkritje informacij o poslovnih odsekih podjetja. MSRP 8 zamenjuje mednarodni računovodski standard (MRS) 14 – Poročanje po odsekih.

(3)	Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da MSRP 8 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(4)	Uredbo (ES) št. 1725/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V Prilogo k Uredbi (ES) št. 1725/2003 se vstavi

„mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 8 – Poslovni odseki “, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Vsa podjetja začnejo uporabljati MSRP 8, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi, najpozneje z začetkom finančnega leta 2009.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. novembra 2007

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 261, 13.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 611/2007 (UL L 141, 2.6.2007, str. 49).

PRILOGA

MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA

MSRP 8

MSRP 8 — Poslovni odseki

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGS, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani IASB www.iasb.org“

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 8

Poslovni odseki

KLJUČNO NAČELO

Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da ocenijo naravo in finančne učinke poslovnih dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, ter gospodarsko okolje, v katerem posluje.

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP se uporablja za:

(a)

ločene ali posamezne računovodske izkaze podjetja:

(i)	s katerega dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali

(ii)	ki je svoje računovodske izkaze predložilo, ali je v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje katere koli vrste instrumentov na javnem trgu; in

(b)

konsolidirane računovodske izkaze skupine z obvladujočim podjetjem:

(i)	s katere dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali

(ii)	ki je svoje konsolidirane računovodske izkaze predložila, ali so v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje katere koli vrste instrumentov na javnem trgu.

Če se od podjetja ne zahteva uporaba tega MSRP in se podjetje odloči, da bo razkrilo podatke o odsekih, ki niso skladni s tem MSRP, teh podatkov ne sme opisati kot podatke o odsekih.

Če računovodsko poročilo vsebuje tako skupinske računovodske izkaze obvladujočega podjetja v skladu s tem MSRP kot tudi ločene računovodske izkaze obvladujočega podjetja, je treba informacije po odsekih predstaviti samo v skupinskih računovodskih izkazih.

POSLOVNI ODSEKI

Poslovni odsek je sestavni del podjetja:

(a)	ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške (vključno s prihodki in stroški, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli istega podjetja);

(b)	katerega poslovne rezultate redno pregleduje vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja podjetja, in

(c)	za katerega so na voljo ločeni finančni podatki.

Poslovni odsek lahko vključuje poslovne dejavnosti, za katere šele namerava pridobiti prihodke, na primer, zagonsko poslovanje je lahko poslovni odsek preden prinese kakršne koli prihodke.

Ni pa nujno, da je vsak del podjetja poslovni odsek ali del poslovnega odseka. Tako na primer sedež podjetja ali nekateri finančni oddelki, ki nimajo prihodkov oziroma imajo prihodke samo v izrednih primerih zaradi dejavnosti podjetja, niso poslovni odseki. Za potrebe tega MSRP načrti pozaposlitvenih zaslužkov podjetja niso poslovni odseki.

Izraz „vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve“ določa funkcijo, za katero ni nujno, da jo opravlja vodstveni delavec s posebnim nazivom. Njegova funkcija je, da razporeja vire in ocenjuje uspešnost poslovanja poslovnih odsekov podjetja. Vodstveni delavec podjetja, ki sprejema poslovne odločitve, je običajno generalni direktor ali glavni poslovodja, lahko pa je to tudi skupina izvršnih direktorjev ali drugih.

Za številna podjetja tri značilnosti poslovnih odsekov, navedene v odstavku 5, jasno določajo njihove poslovne odseke. Vendar pa lahko podjetje pripravi poročila, v katerih so njegove poslovne dejavnosti predstavljene na različne načine. Če vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, uporablja več kot en nabor informacij po odsekih, lahko drugi dejavniki kažejo na en sam nabor sestavnih delov, ki predstavljajo poslovne odseke podjetja, vključno z naravo poslovnih dejavnosti posameznega sestavnega dela, obstojem vodstvenih delavcev, ki so zanje odgovorni, in informacijami, predstavljenimi članom uprave.

Na splošno ima vsak poslovni odsek svojega vodjo, ki je neposredno odgovoren vodstvenemu delavcu, ki sprejema odločitve, in z njim vzdržuje redne stike ter se z njim pogovarja o poslovnih dejavnostih, finančnih rezultatih, napovedih ali načrtih za posamezen odsek. Izraz „vodja odseka“ določa funkcijo, za katero ni nujno, da jo opravlja vodstveni delavec s posebnim nazivom. Vodstveni delavec, ki sprejema odločitve, je lahko tudi vodja odseka za določene poslovne odseke. En vodstveni delavec je lahko vodja več kot enega poslovnega odseka. Če značilnosti, navedene v odstavku 5, veljajo za več kot en niz sestavnih delov organizacije, vendar pa obstaja samo en niz, za katerega so odgovorni vodje odseka, potem ta niz sestavnih delov predstavlja poslovne odseke.

10.

Značilnosti iz odstavka 5 lahko veljajo za dva ali več prekrivajočih se nizov sestavnih delov, za katere so odgovorni vodje. To strukturo včasih imenujemo matrica organizacije. Tako so na primer v nekaterih podjetjih nekateri vodje odgovorni za različne izdelke in storitve po vsem svetu, medtem ko so drugi vodje odgovorni za posebna geografska območja. Vodstveni delavec, ki sprejema odločitve, redno pregleduje poslovne rezultate obeh nizov sestavnih delov, finančne informacije pa so na voljo za oba. V takšnem primeru podjetje ob upoštevanju ključnih načel določi, kateri niz sestavnih delov predstavlja poslovne odseke.

ODSEKI, O KATERIH SE POROČA

11.

Podjetje ločeno sporoča informacije o posameznih poslovnih odsekih:

(a)	ki so bili določeni v skladu z odstavki 5–10 ali so rezultat združitve dveh ali več teh odsekov v skladu z odstavkom 12; in

(b)	ki presegajo količinske omejitve, določene v odstavku 13.

V odstavkih 14–19 so določeni drugi primeri, v katerih se ločeno sporočajo informacije o poslovnem odseku.

Merila združevanja

12.

Poslovni odseki s podobnimi ekonomskimi značilnostmi pogosto izkazujejo podobne dolgoročne finančne rezultate. Tako se na primer za dva poslovna odseka s podobnimi značilnostmi pričakujejo podobne povprečne dolgoročne bruto marže. Dva ali več poslovnih odsekov je mogoče združiti v en sam poslovni odsek, če je taka združitev skladna s ključnimi načeli tega MSRP, če imajo odseki podobne ekonomske značilnosti in če so si odseki podobni iz vseh naslednjih vidikov:

(a)	narava izdelkov in storitev;

(b)	narava proizvodnih postopkov;

(c)	vrsta ali skupina odjemalcev njihovih izdelkov in storitev;

(d)	metode, uporabljene pri distribuciji njihovih izdelkov in izvajanju storitev; in

(e)	po potrebi narava zakonodajnega okolja, na primer v bančništvu, zavarovalništvu ali javnih službah.

Količinske omejitve

13.

Podjetje ločeno sporoča informacije o posameznih poslovnih odsekih, ki izpolnjujejo katero koli od naslednjih količinskih omejitev:

(a)	njegovi izkazani prihodki od prodaje zunanjim odjemalcem in od poslov z drugimi odseki znašajo 10 % ali več celotnih prihodkov, zunanjih in notranjih, vseh odsekov;

(b)	absolutni znesek izkazanega poslovnega izida je najmanj 10 % višji od naslednjih absolutnih vrednosti: (i) sestavljeni izkazani dobiček vseh poslovnih odsekov, ki niso izkazali izgube in (ii) sestavljena izkazana izguba vseh poslovnih odsekov, ki so izkazali izgubo;

(c)	njegova sredstva znašajo 10 % ali več celotnih sredstev vseh poslovnih odsekov.

Poslovni odseki, ki ne dosegajo nobene količinske omejitve, se štejejo za odseke, o katerih se poroča in ki so izkazani ločeno, če vodstvo meni, da so informacije o odsekih koristne za uporabnike računovodskih izkazov.

14.

Podjetje lahko združi informacije o poslovnih odsekih, ki ne dosegajo količinskih omejitev, z informacijami o drugih poslovnih odsekih, ki ne dosegajo količinskih omejitev, za oblikovanje odseka, o katerem je treba poročati, samo v primeru, da imajo poslovni odseki podobne ekonomske značilnosti in imajo skupnih večino meril združevanja, navedenih v odstavku 12.

15.

Če znaša celotni zunanji prihodek, ki ga izkažejo odseki, o katerih se poroča, manj kot 75 % celotnih prihodkov podjetja, se kot odseke, o katerih se poroča, določi dodatne odseke (tudi če ne dosegajo meje 10 % v skladu z odstavkom 13), dokler ni najmanj 75 % celotnih prihodkov podjetja vključenih v odseke, o katerih se poroča.

16.

Informacije o drugih poslovnih dejavnostih in poslovnih odsekih, o katerih se ne poroča, se združijo in razkrijejo v kategoriji „vsi ostali odseki“, ki je ločena od ostalih usklajevalnih postavk, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 28. Navedeni morajo biti tudi viri prihodkov, vključenih pod postavko „vsi ostali odseki“.

17.

Če vodstvo podjetja meni, da je poslovni odsek, ki je bil v prejšnjem obdobju opredeljen kot odsek, o katerem se poroča, še vedno pomemben, se v obravnavanem obdobju informacije o tem odseku še vedno sporočajo ločeno, čeprav ne izpolnjuje več meril poročanja v skladu z odstavkom 13.

18.

Če se poslovni odsek v obravnavanem obdobju opredeli kot odsek, o katerem se poroča, ker zadošča ustreznim količinskim omejitvam, je treba njegove podatke za prejšnje obdobje, predstavljene v primerjalne namene, prilagoditi, da je odsek, o katerem se po novem poroča, prikazan kot ločen odsek, čeprav v prejšnjem obdobju ni izpolnjeval meril poročanja v skladu z odstavkom 13, razen če zahtevane informacije niso na voljo in bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki.

19.

V nekaterih primerih obstaja praktična omejitev števila odsekov, o katerih se poroča, ki jih podjetje izkazuje ločeno; to omejitev je treba upoštevati, da ne bi informacije postale preveč podrobne. Čeprav ni določena natančna omejitev, bi moralo podjetje razmisliti, ali je že doseglo praktično omejitev, ko se število odsekov, o katerih se poroča, poveča nad deset, v skladu z odstavki 13–18.

RAZKRITJE

20.

21.

Za upoštevanje načela iz odstavka 20 podjetje razkrije naslednje informacije za vsako obdobje, za katero je predstavljen izkaz poslovnega izida:

(a)	splošne informacije, kot so opisane v odstavku 22;

(b)	informacije o poslovnemu izidu odseka, o katerem se poroča, vključno z določenimi prihodki in odhodki, vključenimi v izkaz uspeha odseka, o katerem se poroča, sredstvi odseka, obveznostmi odseka in podlagi za merjenje, kot je opisana v odstavkih 23–27; in

(c)	uskladitve celotnih prihodkov odseka, izkaz uspeha odseka, o katerem se poroča, sredstva odseka, obveznosti odseka in druge pomembne postavke odseka z ustreznimi zneski podjetja, kot so opisani v poglavju 28.

Za vsak datum, na katerega je predstavljena bilanca stanja, se zahtevajo uskladitve zneskov v bilanci stanja za odseke, o katerih se poroča, z zneski bilance stanja podjetja. Podatki za prejšnja obdobja se prilagodijo tako, kot je opisano v odstavkih 29 in 30.

Splošne informacije

22.

Podjetje mora razkriti naslednje splošne informacije:

(a)

dejavnike, uporabljene za določitev odsekov podjetja, o katerih se poroča, vključno s podlago organizacije (na primer, ali se je vodstvo odločilo organizirati podjetje na podlagi razlik med izdelki in storitvami, geografskih območij, zakonodajnih okolij ali kombinacije dejavnikov in ali so bili poslovni odseki združeni); in

(b)	vrste izdelkov in storitev, s katerimi odsek, o katerem se poroča, pridobiva prihodke.

Informacije o poslovnem izidu, sredstvih in obveznostih

23.

Podjetje poroča o merilih, ki jih uporablja za merjenje poslovnega izida in bilančne vsote za vsak posamezni odsek, o katerem se poroča. Podjetje poroča o merilih, ki jih uporablja za merjenje obveznosti za vsak posamezen odsek, o katerem se poroča, če se takšen znesek redno sporoča vodstvenemu delavcu, ki sprejema poslovne odločitve. Podjetje prav tako razkrije naslednje informacije za vsak poslovni odsek, o katerem se poroča, če so določeni zneski vključeni v merilo poslovnega izida odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, tudi če niso vključene v merilo poslovnega izida odseka:

(a)	o prihodkih od zunanjih odjemalcev;

(b)	o prihodkih od transakcij z drugimi poslovnimi odseki istega podjetja;

(c)	o obrestnih prihodkih;

(d)	o obrestnih odhodkih;

(e)	o depreciaciji in amortizaciji;

(f)	o pomembnih postavkah prihodkov in odhodkov, razkritih v skladu z odstavkom 86 MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov;

(g)	o deležu podjetja v poslovnem izidu pridruženih podjetij in skupnih naložb, obračunanem z uporabo kapitalske metode;

(h)	o odhodkih za davek iz dobička; in

(i)	o materialnih nedenarnih odhodkih, razen depreciacije in amortizacije.

Podjetje poroča o obrestnih prihodkih ločeno od obrestnih odhodkov za vsak odsek, o katerem se poroča, razen kadar večina prihodkov odseka prihaja iz naslova obresti in se vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja odseka in sprejemanju odločitev o razporejanju virov v ta odsek zanaša predvsem na čiste obrestne prihodke. V takšnem primeru lahko podjetje poroča o čistih obrestnih prihodkih odseka brez obrestnih odhodkov in to dejstvo tudi razkrije.

24.

Podjetje razkrije naslednje informacije za vsak poslovni odsek, o katerem se poroča, če so določeni zneski vključeni v merilo sredstev odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, tudi če niso vključene v merilo sredstev odseka:

(a)	znesek naložb v pridruženih podjetjih in skupnih naložbah, obračunanih z uporabo kapitalske metode; in

(b)	zneske dodatkov k dolgoročnim sredstvom (1), ki niso finančni instrumenti, odložene terjatve za davek, pozaposlitveni zaslužki (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev odstavki 54–58) ter pravice iz naslova zavarovalnih pogodb.

MERITEV

25.

Znesek posamezne postavke odseka, o kateri se poroča, je merilo, ki se poroča vodstvenemu delavcu, ki sprejema poslovne odločitve, za namene sprejemanja poslovnih odločitev o razporejanju virov po odsekih in ocenjevanju njihove uspešnosti poslovanja. Prilagoditve in izključitve, opravljene pri pripravi računovodskih izkazov in razporeditev prihodkov, stroškov in poslovnega izida, so vključene v določanje poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, samo če so vključene v meritev poslovnega izida odseka, ki jo uporablja vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve. Tako se za tak odsek poroča samo o tistih sredstvih in obveznostih, ki so vključene v meritve sredstev odseka in obveznosti odseka, ki jih uporablja vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve. Če so zneski pripisani poslovnemu izidu oziroma sredstvom ali obveznostim odseka, o katerem se poroča, bodo ti zneski razporejeni na razumni podlagi.

26.

Če vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, za ocenjevanje uspešnosti poslovanja odseka in odločanje o razporeditvi virov uporablja samo eno meritev poslovnega izida, sredstev in obveznosti odseka, se o poslovnemu izidu odseka, sredstvih ali obveznostih poroča v skladu s to meritvijo. Če vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, za ocenjevanje uspešnosti poslovanja odseka in odločanje o razporeditvi virov uporablja več kot eno meritev, se o poslovnemu izidu odseka, sredstvih ali obveznostih poroča v skladu s tistimi meritvami, za katere vodstvo meni, da so določene v skladu z načeli merjenja, ki so najbolj skladna s tistimi, ki se uporabljajo za merjenje ustreznih zneskov v računovodskih izkazih podjetja.

27.

Podjetje zagotovi pojasnilo meritev, ki jih uporablja za merjenje poslovnega izida, sredstev in obveznosti za vsak posamezen odsek, o katerem se poroča. Podjetje mora razkriti najmanj naslednje podatke:

(a)	osnovo za obračunavanje kakršnih koli poslov med odseki, o katerih se poroča.

(b)

naravo razlik med meritvami poslovnega izida odsekov, o katerih se poroča, in poslovnega izida podjetja pred odhodki iz naslova prihodkov ali odhodkov za davek na dobiček in ustavljenega poslovanja (če to ni jasno razvidno iz uskladitev, opisanih v odstavku 28). Te razlike vključujejo računovodske politike in politike razporejanja centralnih stroškov, ki so nujno potrebne za razumevanje informacij odseka, o katerem se poroča.

(c)

naravo razlik med meritvami sredstev odsekov, o katerih se poroča, in sredstev podjetja (če to ni jasno razvidno iz uskladitev, opisanih v odstavku 28). Te razlike vključujejo računovodske politike in politike razporejanja skupno uporabljenih sredstev, ki so nujno potrebne za razumevanje informacij odseka, o katerem se poroča.

(d)

naravo razlik med meritvami obveznosti odsekov, o katerih se poroča, in obveznostmi podjetja (če to ni jasno razvidno iz uskladitev, opisanih v odstavku 28). Te razlike vključujejo računovodske politike in politike razporejanja skupno uporabljenih obveznosti, ki so nujno potrebne za razumevanje informacij odseka, o katerem se poroča.

(e)	naravo kakršnih koli sprememb iz predhodnih obdobij v metodah merjenja, ki se uporabljajo za določanje poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, ter učinka, če obstaja, na te spremembe v meritvi poslovnega izida odseka.

(f)	naravo in učinek morebitnih asimetričnih razporeditev v odseke, o katerih se poroča. Podjetje lahko na primer razporedi stroške amortizacije na odsek, ne da bi na ta odsek razporedil povezana amortizacijska sredstva.

Uskladitve

28.

Podjetje mora zagotoviti uskladitev vseh naslednjih postavk:

(a)	Celotnih prihodkov odseka, o katerem se poroča, s prihodki podjetja.

(b)

Celotnih meritev poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, s poslovnim izidom podjetja pred stroški obdavčitve (davčni prihodki) in ustavljenim poslovanjem. Če pa podjetje na odseke, o katerih se poroča, razporedi postavke, kot so davčni stroški (davčni prihodki), lahko podjetje uskladi celoten znesek meritev poslovnega izida odseka s poslovnim izidom podjetja po teh postavkah.

(c)	Celotnih sredstev odseka, o katerem se poroča, s sredstvi podjetja.

(d)	Celotnih obveznosti odseka, o katerem se poroča, z obveznostmi podjetja, če se o obveznostih odseka poroča v skladu z odstavkom 23.

(e)	Celotnih zneskov odseka, o katerem se poroča, za vse ostale pomembne informacije, ki so razkrite v ustreznih zneskih podjetja.

Vse pomembne usklajevalne postavke so določene in opisane ločeno. Na primer, znesek posamezne prilagoditve, ki je potrebna za uskladitev poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, s poslovnim izidom podjetja, ki izhaja iz različnih računovodskih načel, se določi in opisuje ločeno.

Prevrednotenje predhodno izkazanih informacij

29.

Če podjetje spremeni strukturo svoje notranje organizacije na način, zaradi katerega se spremeni sestava odsekov, o katerih se poroča, se ustrezne informacije za pretekla obdobja, vključno z vmesnimi obdobji, prevrednotijo, razen če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki. Določitev, da zahtevane informacije niso na voljo ali da bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki, se opravi za vsako posamezno postavko razkritja. Po spremembi v sestavi odsekov, o katerih se poroča, podjetje razkrije, ali je prevrednotilo ustrezne postavke informacij po odsekih za predhodna obdobja.

30.

Če je podjetje spremenilo strukturo svoje notranje organizacije na način, zaradi katerega se spremeni sestava odsekov, o katerih se poroča, in če se informacije po odsekih za pretekla obdobja, vključno z vmesnimi obdobji, ne prevrednotijo, tako da odražajo spremembo, podjetje v letu, ki sledi spremembi, razkrije informacije po odsekih za tekoče obdobje tako po starih kot tudi po novih načelih delitve na odseke, razen če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki.

RAZKRITJA NA OBMOČJU CELOTNEGA PODJETJA

31.

Odstavki 32–34 veljajo za vsa podjetja, ki so predmet tega MSRP, vključno s tistimi podjetji, ki imajo en sam odsek, o katerem se poroča. Poslovne dejavnosti nekaterih podjetij niso organizirane na podlagi razlik v povezanih izdelkih in storitvah ali razlik v geografskih območjih poslovanja. Odseki takšnega podjetja, o katerih se poroča, lahko poročajo o prihodkih iz širokega obsega v glavnem različnih izdelkov in storitev ali pa več kot en odsek, o katerem se poroča, zagotavlja v glavnem enake izdelke in storitve. Podobno imajo lahko odseki takšnega podjetja, o katerih se poroča, sredstva v različnih geografskih območjih in poročajo o prihodkih od strank na različnih geografskih območjih ali pa več kot en odsek, o katerem se poroča, deluje na istem geografskem območju. Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 32–34, se sporočijo samo, če niso posredovane kot del informacij odseka, o katerem se poroča, kot to zahteva ta MSRP.

Informacije o izdelkih in storitvah

32.

Podjetje poroča o prihodkih zunanjih strank za vsak izdelek in storitev ali vsako skupino podobnih izdelkov in storitev, razen če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki, pri čemer pa mora to dejstvo razkriti. Zneski prihodkov, o katerih se poroča, temeljijo na finančnih podatkih, ki se uporabljajo za izdelavo računovodskih izkazov podjetja.

Informacije o geografskih območjih

33.

Podjetje poroča o naslednjih geografskih informacijah, razen če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki:

(a)

prihodki zunanjih strank, (i) ki jih je moč pripisati državi, kjer ima podjetje sedež, in (ii) ki jih je moč pripisati vsem tujim državam skupaj, od katerih podjetje prejema prihodke. Če so prihodki zunanjih strank, ki jih je moč pripisati posamezni tuji državi, pomembni, bodo ti prihodki razkriti ločeno. Podjetje razkrije osnovo za razporejanje prihodkov zunanjih strank na posamezne države;

(b)

dolgoročna sredstva (2), ki niso finančni instrumenti, odložene terjatve za davek, pozaposlitveni zaslužki in pravice iz naslova zavarovalnih pogodb (i) v državi, kjer ima podjetje sedež, in (ii) v vseh tujih državah skupaj, v katerih ima podjetje sredstva. Če so sredstva posamezne tuje države pomembna, bodo ta sredstva razkrita ločeno.

Zneski, o katerih se poroča, temeljijo na finančnih podatkih, ki se uporabljajo za izdelavo računovodskih izkazov podjetja. Če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki, se to dejstvo razkrije. Podjetje lahko poleg informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega odstavka, zagotovi tudi vmesne vsote geografskih podatkov o skupinah držav.

Informacije o pomembnejših strankah

34.

Podjetje zagotovi informacije o obsegu zanašanja na pomembnejše stranke. Če prihodki iz poslov z eno samo zunanjo stranko znašajo najmanj 10 % prihodkov podjetja, potem podjetje razkrije to dejstvo, celotni znesek prihodkov od posamezne stranke in identiteto odseka ali odsekov, ki poročajo o prihodkih. Podjetju ni treba razkriti identitete pomembnejše stranke ali zneska prihodkov od te stranke, o katerih poroča vsak posamezen odsek. Za namene tega MSRP se skupina podjetij, za katero podjetje, ki poroča, ve, da je pod skupnim nadzorom, šteje kot ena sama stranka, kot ena sama stranka pa se štejejo tudi vlada (nacionalna, državna, provincialna, teritorialna, lokalna ali tuja) in podjetja, za katera podjetje, ki poroča, ve, da so pod nadzorom te vlade.

PREHOD IN DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

35.

Podjetje mora uporabljati ta MSRP za letna računovodska poročila za obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali kasneje. Njegova uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta MSRP v računovodskih poročilih za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2009, mora to razkriti.

36.

Informacije po odsekih za predhodna leta, ki so izkazane kot primerljive informacije za začetno leto uporabe, se prilagodijo tako, da so skladne z zahtevami tega MSRP, razen če zahtevane informacije niso na voljo ali če bi bili stroški njihovega pridobivanja previsoki.

UMIK MRS 14

37.

Ta MSRP nadomešča MRS 14 Poročanje po odsekih.

(1) Za sredstva, razvrščena na podlagi predstavitve likvidnosti, so nekratkoročna sredstva tista, ki vključujejo zneske, za katere se pričakuje, da bodo poravnani kasneje kot v dvanajstih mesecih po datumu bilance stanja.

(2) Za sredstva, razvrščena na podlagi predstavitve likvidnosti, so nekratkoročna sredstva tista, ki vključujejo zneske, za katere se pričakuje, da bodo poravnani kasneje kot v dvanajstih mesecih po datumu bilance stanja.

Priloga A

Opredelitev pojma

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Poslovni odsek

Poslovni odsek je sestavni del podjetja:

(a)	ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške (vključno s prihodki in stroški, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli istega podjetja);

(b)	katerega poslovne rezultate redno pregleduje vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, da lahko na njihovi podlagi sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen odsek, in ocenjuje uspešnost poslovanja podjetja; in

(c)	za katerega so na voljo ločeni finančni podatki.

Priloga B

Spremembe drugih MSRP

Spremembe v tej prilogi veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali kasneje. Če podjetje uporabi ta MSRP za zgodnejše obdobje, te spremembe veljajo tudi za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih odstavkih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

Sklicevanje na MRS 14 Poročanje po odsekih se spremeni v MSRP 8 Poslovni odseki v naslednjih odstavkih:

—	odstavek 20 MRS 27 Skupinski in ločeni računovodski izkazi

—	odstavek 130(d)(i) MRS 36 Oslabitev sredstev.

V MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje se odstavek 41 spremeni,:

„41.

Podjetje mora v opombah razkriti naslednje informacije v obdobju, ko je bilo nekratkoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) razvrščeno med sredstva za prodajo ali prodano:

…

(d)	če je potrebno, odsek, o katerem se poroča, v katerem je predstavljeno nekratkoročno sredstvo (ali skupina za odtujitev) v skladu z MRS 14 Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki.“

V MSRP 6 Raziskovanje in vrednotenje mineralnih snovi se odstavek 21 spremeni:

„21.

Podjetje določi računovodsko usmeritev za razporejanje sredstev za raziskovanje in vrednotenje na enote, ki ustvarjajo denar, ali skupine, ki ustvarjajo denar, za namene ocenjevanja takšnih sredstev za oslabitev. Vsaka enota ali skupina enot, ki ustvarja denar, na katero je razporejeno sredstvo za raziskovanje in ocenjevanje, ni večja kot odsek, ki temelji na primarnem ali sekundarnem formatu poročanja podjetja poslovni odsek, določen v skladu z MRS 14 Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki. “

V MRS 2 Zaloge se odstavka 26 in 29 spremenita:

„26.	Podjetje lahko na primer zaloge, ki se uporabljajo v različnih področnih poslovnih odsekih, uporablja na drugačen način. Vendar pa razlika v geografski razporeditvi zalog (ali v zadevnih davčnih predpisih) sama po sebi ne zadostuje za upravičenost uporabe različnih metod obračunavanja stroškov.“

„29.

Zaloge se običajno delno odpišejo na čisto iztržljivo vrednost po posameznih postavkah. V nekaterih okoliščinah pa je to mogoče opraviti tudi po skupinah sorodnih ali povezanih postavk. To je lahko v primeru, če so postavke v zalogi izdelki iste vrste, imajo enak namen ali končno uporabo, se proizvajajo ali prodajajo na istih geografskih območjih in jih praktično ni mogoče ovrednotiti ločeno od drugih postavk v tej vrsti proizvodnje. Ni primerno delno odpisati zalog na podlagi njihove razvrstitve, na primer dokončanih izdelkov ali vseh zalog v posameznem industrijskem ali geografskem poslovnem odseku. Izvajalci storitev na splošno zbirajo stroške po posameznih storitvah, za katere obstajajo posebne prodajne cene. Zato je treba vsako takšno storitev obravnavati kot ločeno postavko.“

V MRS 7 Izkazi finančnega izida se odstavek 50 spremeni:

„50.

Dodatne informacije utegnejo biti za uporabnike pomembne, da bi razu¬meli finančni položaj in plačilno sposobnost podjetja. Razkritje takih in¬formacij skupaj s pojasnili vodstva se priporoča in lahko vključuje:

…

(d)	znesek finančnih tokov, ki izhajajo iz poslovnih, naložbenih in finančnih dejavnosti v vsakem industrijskem ali geografskem odseku, o katerem se poroča, (glej MRS 14 -Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki ).“

V MRS 19 Zaslužki zaposlenih se primer, ki pojasnjuje odstavek 115, spremeni:

„Primer, ki pojasnjuje člen 115

Podjetje opusti del poslovanja poslovni odsek in zaposleni opuščenega odseka ne bodo upravičeni do nadaljnjih zaslužkov …“

V MRS 33 Čisti dobiček na delnico se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Ta standard se uporablja za:

(a)

ločene ali posamezne računovodske izkaze podjetja:

(i)	s katerega navadnimi delnicami ali potencialnimi navadnimi delnicami se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali

(ii)	ki je svoje računovodske izkaze predložilo, ali je v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje navadnih delnic na javnem trgu; in

(b)

konsolidirane računovodske izkaze skupine z matičnim podjetjem:

(i)	s katerega navadnimi delnicami ali potencialnimi navadnimi delnicami se trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi); ali

(ii)	ki je svoje računovodske izkaze predložilo, ali je v postopku predložitve, komisiji za vrednostne papirje ali drugi upravni organizaciji z namenom izdaje navadnih delnic na javnem trgu.“

V MRS 34 Medletno računovodsko poročanje se odstavek 16 spremeni:

„16.

Podjetje mora v pojasnila svojih medletnih računovodskih izkazov vključiti najmanj naslednje informacije, če so bistvene in niso razkrite drugje v medletnem računovodskem poročilu. Informacije je treba običajno sporočiti za poslovno leto do danega datuma. Vendar lahko podjetje razkrije tudi vse dogodke ali posle, bistvene za razumevanje vsakokratnega medletnega obdobja:

…

(g)

naslednje odseke prihodki in poslovni izidi področnih ali območnih odsekov, odvisno, kateri predstavljajo za podjetje glavno izhodišče za poročanje po odsekih, informacije (v medletnem računovodskem poročilu podjetja se zahteva razkritje podatkov informacij po odsekih samo, če MRS 14, Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki zahteva, da podjetje razkrije podatke informacije po odsekih v svojih letnih računovodskih izkazih); :

(i)	prihodki od zunanjih strank, če so vključeni v merilo poslovnega izida odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, ali se mu ti podatki redno sporočajo kako drugače;

(ii)	prihodki od poslov z drugimi odseki, če so vključeni v merilo poslovnega izida odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema poslovne odločitve, ali se mu ti podatki redno sporočajo kako drugače;

(iii)

merilo poslovnega izkaza odseka;

(iv)	bilančna vsota, za katero je bila izvedena pomembna sprememba glede na znesek, razkrit v zadnjih letnih računovodskih izkazih;

(v)	opis razlik v primerjavi z zadnjimi letnimi računovodskimi izkazi na osnovi delitve na odseke ali na osnovi meritev poslovnega izida odseka;

(vi)

uskladitev celotnih meritev poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, s poslovnim izidom podjetja pred stroški obdavčitve (davčni prihodki) in ustavljenim poslovanjem. Če pa podjetje na odseke, o katerih se poroča, razporedi postavke, kot so davčni stroški (davčni prihodki), lahko podjetje uskladi celoten znesek meritev poslovnega izida odseka s poslovnim izidom podjetja po teh postavkah. Pomembne usklajevalne postavke se določijo posebej in so opisane v uskladitvi;

…“

MRS 36 Oslabitev sredstev se spremeni tako, kot je opisano v nadaljevanju.

Odstavek 80 se spremeni:

„80.

Za namen preskusa oslabitve se dobro ime, ki je pridobljeno v poslovni združitvi, od dneva prevzema dodeli vsaki prevzemnikovi denar ustvarjajoči enoti ali skupini takšnih enot, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve ne glede na to, ali so druga sredstva ali dolgovi prevzetega podjetja pripisana tem enotam ali skupinam enot. Vsaka enota ali skupina enot, kateri se dodeli dobro ime:

…

(b)	(b) ne sme biti večja od poslovnega odseka na podlagi primarne ali sekundarne oblike poročanja podjetja, kot določa MRS 14 Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki .“

Odstavek 129 se spremeni:

„129.

Podjetje, ki sporoča informacije po odsekih v skladu z MRS 14 Poročanje po odsekih MSRP 8 Poslovni odseki , mora za vsak odsek, o katerem poroča in ki temelji na primarni obliki poročanja podjetja, razkriti:“

V členu 130 se pododstavka (c)(ii) in (d)(ii) spremenita:

„130.

če podjetje sporoča informacije po odsekih v skladu z MRS 14 MSRP 8, vsak odsek, kateremu sredstvo pripada, na podlagi primarne oblike poročanja podjetja.“

„130.

(d) (ii)

znesek izgube zaradi oslabitve, ki je bil ugotovljen ali razveljavljen po vrstah sredstev in po odsekih, o katerih se poroča, na podlagi primarne oblike poročanja podjetja, kot je opredeljeno v MRS 14 MSRP 8; in“

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/44

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 1348/2007

z dne 9. novembra 2007

o prehodnih določbah za uporabo obveznih rezerv Evropske centralne banke po uvedbi eura na Cipru in Malti

(ECB/2007/11)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 19.1 in prve alinee člena 47.2 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju Uredbe Evropske centralne banke (ES) št. 1745/2003 z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9) (2),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (3),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (4) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Evropske centralne banke (ES) št. 2423/2001 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sprejetje eura na Cipru in Malti 1. januarja 2008 pomeni, da bodo od tega datuma kreditne institucije in podružnice kreditnih institucij na Cipru in Malti obvezniki za obvezne rezerve.

(2)	Vključitev teh subjektov v sistem obveznih rezerv Evropske centralne banke (ECB) zahteva sprejetje prehodnih določb za zagotovitev nemotene vključitve brez ustvarjanja nesorazmernega bremena za kreditne institucije v sodelujočih državah članicah, vključno s Ciprom in Malto.

(3)

Člen 5 Statuta v povezavi s členom 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti vsebuje obveznost držav članic, da na nacionalni ravni oblikujejo in izvajajo vse ustrezne ukrepe za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje, in za zagotovitev pravočasne priprave na sprejetje eura na področju statistike.

(4)	Glede na člene 3.5 in 4.7 Poslovnika Evropske centralne banke sta bila guvernerja centralnih bank Central Bank of Cyprus in Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta povabljena, da sodelujeta v postopku, ki vodi k sprejetju te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi imajo pojmi „institucija“, „obvezne rezerve“, „obdobje izpolnjevanja“, „osnova za obvezne rezerve“ in „sodelujoča država članica“ enak pomen kot v Uredbi (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9).

Člen 2

Prehodne določbe za institucije na Cipru in Malti

1. Z odstopanjem od člena 7 Uredbe (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9) bo za institucije na Cipru in Malti prehodno obdobje izpolnjevanja potekalo od 1. januarja 2008 do 15. januarja 2008.

2. Osnova za obvezne rezerve bo za prehodno obdobje izpolnjevanja za vsako institucijo na Cipru in Malti opredeljena glede na elemente njene bilance stanja na 31. oktober 2007. Institucije na Cipru in Malti bodo sporočile svojo osnovo za obvezne rezerve centralni banki Central Bank of Cyprus oziroma centralni banki Bank Ċentrali ta' Malta/Central Bank of Malta v skladu z okvirom ECB za poročanje denarne in finančne statistike, kakor je določen v Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13). Institucije na Cipru in Malti, za katere velja odstopanje po členu 2(2) Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13), bodo izračunale osnovo za obvezne rezerve za prehodno obdobje izpolnjevanja na podlagi svoje bilance stanja na 30. september 2007.

3. Za prehodno obdobje izpolnjevanja bo obvezne rezerve posamezne institucije na Cipru in Malti izračunala bodisi ta institucija bodisi za njo pristojna nacionalna centralna banka. Oseba, ki bo izračunala obvezne rezerve, bo izračun predložila drugi osebi in ji dala na voljo dovolj časa, da ga bo le-ta lahko preverila in predlagala popravke. Izračunane obvezne rezerve, vključno z morebitnimi popravki, bosta obe osebi potrdili najkasneje 11. decembra 2007. Če stranka, ki je bila obveščena, ne bo potrdila zneska obveznih rezerv do 11. decembra 2007, se bo štelo, da priznava, da se izračunani znesek uporabi za prehodno obdobje izpolnjevanja.

4. Členi 3(2) do (4) se uporabljajo mutatis mutandis za institucije na Cipru, tako da lahko te institucije za svoje začetno obdobje izpolnjevanja iz svoje osnove za obvezne rezerve izključijo obveznosti do institucij na Cipru in Malti, čeprav se v času izračuna obveznih rezerv te institucije še ne bodo nahajale na seznamu institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9).

Členi 3(2) do (4) se uporabljajo mutatis mutandis za institucije na Malti, tako da lahko te institucije za svoje začetno obdobje izpolnjevanja iz svoje osnove za obvezne rezerve izključijo obveznosti do institucij na Cipru in Malti, čeprav se v času izračuna obveznih rezerv te institucije še ne bodo nahajale na seznamu institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9).

Člen 3

Prehodne določbe za institucije v drugih sodelujočih državah članicah

1. Obstoj prehodnega obdobja izpolnjevanja za institucije na Cipru in Malti ne bo vplival na obdobje izpolnjevanja, ki velja za institucije v drugih sodelujočih državah članicah na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9).

2. Institucije v drugih sodelujočih državah članicah se lahko odločijo, da bodo iz svojih osnov za obvezne rezerve za obdobji izpolnjevanja od 12. decembra 2007 do 15. januarja 2008 in od 16. januarja 2008 do 12. februarja 2008 izključile vse obveznosti do institucij na Cipru in Malti, čeprav se v času izračuna obveznih rezerv te institucije še ne bodo nahajale na seznamu institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9).

3. Institucije v drugih sodelujočih državah članicah, ki želijo izključiti obveznosti do institucij na Cipru in Malti, bodo za obdobji izpolnjevanja od 12. decembra 2007 do 15. januarja 2008 in od 16. januarja 2008 do 12. februarja 2008 izračunale svoje obvezne rezerve na podlagi svoje bilance stanja na 31. oktober 2007 oziroma 30. november 2007 in sporočile tabelo v skladu z opombo (5) v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13), v kateri bodo institucije na Cipru in Malti že prikazane kot obvezniki sistema obveznih rezerv ECB.

To ne bo vplivalo na obveznost institucij, da sporočijo statistične informacije za ti obdobji v skladu s Tabelo 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13), v kateri bodo institucije na Cipru in Malti še vedno prikazane kot banke v kategoriji „Ostali svet“.

Tabele je treba sporočiti v skladu z roki in postopki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13).

4. Za obdobja izpolnjevanja, ki se začnejo v decembru 2007 ter januarju in februarju 2008, bodo institucije v drugih sodelujočih državah članicah, za katere velja odstopanje po členu 2(2) Uredbe (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) in ki želijo izključiti obveznosti do institucij na Cipru in Malti, izračunale svoje obvezne rezerve na podlagi svoje bilance stanja na 30. september 2007 in sporočile tabelo v skladu z opombo (5) v Tabeli 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13), v kateri bodo institucije na Cipru in Malti že prikazane kot obvezniki sistema obveznih rezerv ECB.

To ne bo vplivalo na obveznost institucij, da sporočijo statistične informacije za ta obdobja v skladu s Tabelo 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13), v kateri bodo institucije na Cipru in Malti še vedno prikazane kot banke v kategoriji „Ostali svet“.

Tabele je treba sporočiti v skladu z roki in postopki, določenimi v Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13).

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Če ta uredba ne vsebuje posebnih določb, se uporabljajo določbe uredb (ES) št. 1745/2001 (ECB/2003/9) in (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13).

V Frankfurtu na Majni, 9. novembra 2007

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 134/2002 (UL L 24, 26.1.2002, str. 1).

(2) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.

(3) UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(4) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(5) UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 4/2007 (ECB/2006/20) (UL L 2, 5.1.2007, str. 3).

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/47

DIREKTIVA 2007/63/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. novembra 2007

o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2)(g) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politike Skupnosti o boljši pripravi zakonodaje, zlasti tiste, ki ju urejata sporočili Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovoma „Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“ z dne 14. novembra 2006 in „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“ z dne 24. januarja 2007, poudarjajo pomen zmanjševanja upravnih obremenitev, ki jih za podjetja določa obstoječa zakonodaja, kot bistveni element za izboljšanje njihove konkurenčnosti in za doseganje ciljev lizbonske agende.

(2)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/56/ES z dne 26. oktobra 2005 o čezmejnih združitvah kapitalskih družb (3) določa oprostitev obveznosti, da načrt združitve preverijo neodvisni strokovnjaki in da pripravijo poročilo za delničarje družb, ki so vključene v združitev, če se vsi delničarji strinjajo, da takšno poročilo ni potrebno.

(3)	Direktiva Sveta 78/855/EGS (4) o združitvi delniških družb ne vsebuje nobene podobne oprostitve glede načrta združitve, medtem ko Direktiva Sveta 82/891/EGS (5) o delitvi delniških družb prepušča državam članicam, da zagotovijo ali ne takšno oprostitev glede poročila o načrtu delitve.

(4)

Ni razloga, da se zahteva takšna proučitev za delničarje s strani neodvisnega strokovnjaka, če se vsi delničarji strinjajo, da je ne potrebujejo. Nobena sprememba direktiv 78/855/EGS in 82/891/EGS, ki dovoljuje take dogovore delničarjev, ne bi smela posegati v sisteme varovanja interesov upnikov vključenih družb, ki jih vzpostavijo države članice v skladu s tema direktivama, ali v predpise, ki zagotavljajo obveščanje zaposlenih v vključenih družbah.

(5)	Direktivi 78/855/EGS in 82/891/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen te direktive je sprememba direktiv 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb.

Člen 2

Direktiva 78/855/EGS se spremeni:

1.	v členu 10 se doda naslednji odstavek: „4. Proučitev načrta združitve in strokovno poročilo se ne zahtevata, če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v združitev, s tem strinjajo.“;

v členu 11(1) se točka (e) nadomesti z:

„(e)	po potrebi poročila, predvidena v členu 10.“

Člen 3

Direktiva 82/891/EGS se spremeni:

v členu 9(1) se točka (e) nadomesti z:

„(e)	po potrebi poročila, predvidena v členu 8.“;

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1. Proučitev načrta delitve in poročilo izvedenca, kakor je predvideno v členu 8(1), se ne zahtevata, če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v delitev, s tem strinjajo.

2. Države članice lahko dovolijo neuporabo člena 7 in člena 9(1)(c) in (d), če se vsi delničarji in imetniki drugih vrednostih papirjev z glasovalno pravico vseh družb, vključenih v delitev, s tem strinjajo.“.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2008. Komisiji takoj posredujejo besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 13. novembra 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL C 175, 27.7.2007, str. 33.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 11. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 22. oktobra 2007.

(3) UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

(4) Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 295, 20.10.1978, str. 36). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137).

(5) Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 378, 31.12.1982, str. 47).

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/49

ODLOČBA SVETA

z dne 9. oktobra 2007

o razveljavitvi Odločbe 2006/125/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Združenem kraljestvu

(2007/738/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 104(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je z Odločbo Sveta 2006/125/ES (1), ki je sledila priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe, sprejel odločitev, da v Združenem kraljestvu obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je opozoril, da je bil javnofinančni primanjkljaj v proračunskem letu 2004/2005 (2) 3,2 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, hkrati pa je bruto javnofinančni dolg znašal 40,8 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

(2)

Svet je 24. januarja 2006 v skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (3) po priporočilu Komisije predložil priporočilo, naslovljeno na Združeno kraljestvo, v skladu s katerim mora Združeno kraljestvo odpraviti stanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do konca leta 2006/2007. Priporočilo je bilo objavljeno.

(3)	V skladu s členom 104(12) Pogodbe je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, ko je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta odpravljen.

(4)

V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi, Komisija zagotavlja podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in pred 1. oktobrom, v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (4). Ker so bili podatki, sporočeni marca 2007 za proračunsko leto 2006/2007, vladne napovedi, je Združeno kraljestvo v okviru svojega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem predložilo dodatno obvestilo. V tem obvestilu, ki je bilo prejeto 16. julija 2007, so navedeni rezultati za leto 2006/2007, kar je Komisiji omogočilo oceno proračunskega razvoja v Združenem kraljestvu, ob upoštevanju priporočila Sveta, da se najpozneje do leta 2006/2007 odpravi čezmerni javnofinančni primanjkljaj.

(5)

Na podlagi podatkov, ki jih je po sporočilu Združenega kraljestva 16. julija 2007 zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 8g(1) Uredbe (ES) št. 3605/93, in spomladanske napovedi služb Komisije za leto 2007 je mogoče ugotoviti naslednje:

—	javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 3,2 % BDP v letu 2005/2006 na 2,7 % v letu 2006/2007, pod referenčno vrednostjo primanjkljaja 3 % BDP. To je nekoliko pod napovedjo v višini 2,8 % BDP iz posodobljene različice programa Združenega kraljestva za konvergenco iz decembra 2005,

—

fiskalna konsolidacija v letu 2006/2007 je bila posledica povečanja deleža prihodkov v višini 0,4 odstotne točke BDP, zlasti višjih prihodkov iz naslova davka na dobiček pravnih oseb. Skupni javnofinančni odhodki med letoma 2005/2006 in 2006/2007 so naraščali skladno z nominalnim BDP, čeprav je bila kapitalska poraba nižja od tiste, ki je bila napovedana v programu za konvergenco iz decembra 2005, tekoči odhodki pa so bili višji. V primerjavi z letom 2005/2006, v katerem je vračunan znesek enkratne transakcije zmanjšal primanjkljaj za 0,3 % BDP, znaša izboljšanje strukturnega salda (tj. ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) v letu 2006/2007 po ocenah 0,7 % BDP,

—

za leto 2007/2008 se v skladu z napovedjo primanjkljaja, ki je bila objavljena v proračunu iz marca 2007, v spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2007 pričakuje nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 2,6 % BDP, ki izhaja iz povečanja deleža prihodkov, natančneje davčne obremenitve, ki pa je skorajda v celoti izravnano s povečanjem deleža izdatkov. Ta delež primanjkljaja je višji od uradne napovedi primanjkljaja v višini 2,3 % BDP iz posodobljene različice programa za konvergenco iz decembra 2006 zaradi popravka prihodkov iz davka na dobiček pravnih oseb navzdol. Za leto 2008/2009 spomladanska napoved ob nespremenjeni politiki predvideva nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 2,4 % BDP. To kaže, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod zgornjo mejo 3 % BDP. V strukturnem smislu se predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjšal za 0,2 odstotne točke BDP v letu 2007/2008 in ob nespremenjeni politiki za 0,3 odstotne točke v letu 2008/2009. To kaže na razmeroma skromno gibanje prihodnje konsolidacije glede na napovedano ugodno gospodarsko okolje,

—

javni dolg se je povečal z 39,6 % BDP v letu 2004/2005 na 42,5 % v letu 2006/2007. V skladu s spomladansko napovedjo služb Komisije za leto 2007 se pričakuje, da se bo delež dolga povečal na okoli 43,9 % do konca marca 2009, vendar bo ostal precej pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Za zaustavitev povečanja deleža dolga bo potrebna nadaljnja krepitev fiskalnega položaja, ki presega napovedi za leto 2008/2009.

(6)	Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj v Združenem kraljestvu odpravljen, zato bi bilo treba Odločbo 2006/125/ES razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj v Združenem kraljestvu odpravljen.

Člen 2

Odločba 2006/125/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

V Luxembourgu, 9. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

F. TEIXEIRA DOS SANTOS

(1) UL L 51, 22.2.2006, str. 14.

(2) V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 so ustrezni proračunski podatki za Združeno kraljestvo opredeljeni glede na proračunsko leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca.

(3) UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

(4) UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/51

SKLEP SVETA

z dne 22. oktobra 2007

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki

(2007/739/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s členom 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum o partnerstvu in sodelovanju o vzpostavitvi partnerstva med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi (1) (v nadaljnjem besedilu „SPS“) je začel veljati 1. decembra 1997.

(2)	Člen 21(1) SPS določa, da trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki urejajo naslov III, razen člena 15, in določbe sporazuma o količinski ureditvi.

(3)	V letih od 1995 do 2006 so trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki urejali sporazumi med pogodbenicama SPS. Zato je ustrezno skleniti nov sporazum, ki upošteva razvoj v odnosih med pogodbenicama.

(4)	Sporazum bi bilo treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

1. Sporazum med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki se odobri v imenu Skupnosti.

2. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Skupnost zavezujoč.

V Luxembourgu, 22. oktobra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

RUSKA FEDERACIJA

na drugi strani,

ki sta pogodbenici tega sporazuma, STA SE –

KER je Sporazum med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (1) začel veljati 1. decembra 1997;

KER pogodbenici želita spodbuditi urejen in uravnotežen razvoj trgovine z jeklom med Evropsko skupnostjo (v nadaljnjem besedilu „Skupnostjo“) in Rusko federacijo (v nadaljnjem besedilu „Rusijo“);

KER člen 21 SPS določa, da trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki iz nekdanje Evropske skupnosti za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu „ESPJ“) urejajo naslov III, razen člena 15, in določbe sporazuma;

KER je ta sporazum tisti iz člena 21 SPS;

OB UPOŠTEVANJU procesa vstopa Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) in podpore Skupnosti vključevanju Rusije v mednarodni trgovinski sistem;

KER so v letih 1995–2006 trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki urejali sporazumi; ker je ustrezno skleniti nov sporazum, ki upošteva razvoj v odnosih med pogodbenicama;

KER bi moralo ta sporazum spremljati sodelovanje med pogodbenicama na področju jeklarske industrije, vključno z ustrezno izmenjavo podatkov v okviru kontaktne skupine za premog in jeklo, predvidene v Protokolu 1 k SPS –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Ta sporazum se uporablja za trgovino z jeklenimi izdelki iz nekdanje ESPJ.

2. Za trgovino z jeklenimi izdelki iz Priloge I lahko veljajo količinske omejitve.

3. Za trgovino z jeklenimi izdelki, ki niso navedeni v Prilogi I, ne veljajo količinske omejitve.

4. Za jeklene izdelke na področjih, ki jih ne ureja ta sporazum, se uporabljajo ustrezne določbe SPS.

Člen 2

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta vzpostavili in v obdobju veljavnosti tega sporazuma ohranili ureditev, ki določa količinske omejitve iz Priloge II za izvoz izdelkov iz Priloge I iz Rusije v Skupnost. Za tak izvoz velja sistem dvojne kontrole, kakor je določen v Protokolu A, ki je priložen k temu sporazumu.

2. Pogodbenici se strinjata, da se uvoz izdelkov, vključenih v Prilogo I, iz Rusije v Skupnost v obdobju od 1. januarja 2007 do dne začetka veljavnosti tega sporazuma odšteje od količinskih omejitev iz Priloge II.

3. Uvoz količin, ki presegajo tiste, ki so navedene v Prilogi II, se dovoli, če jeklarska industrija Skupnosti ne more zadovoljiti notranjega povpraševanja, rezultat tega pa je pomanjkljiva ponudba enega ali več izdelkov iz Priloge I. Na zahtevo katere koli pogodbenice se takoj začnejo posvetovanja za določitev stopnje pomanjkanja na podlagi objektivnih dokazov. Skupnost po končanih posvetovanjih sproži notranje postopke za povečanje količinskih omejitev iz Priloge II.

4. V primeru, da države kandidatke za članstvo v Evropski uniji pristopijo k Evropski uniji pred njegovim prenehanjem veljavnosti, pogodbenici sporazumno povečata količinske omejitve iz Priloge II.

Člen 3

1. Za dajanje izdelkov iz Priloge I, uvoženih na carinsko območje Skupnosti, v prost promet, se zahteva predložitev uvoznega dovoljenja, ki so ga izdali pristojni organi države članice na podlagi predložitve izvoznega dovoljenja, ki so ga izdali organi Rusije, in dokazila o poreklu v skladu z določbami Protokola A, ki je priložen k temu sporazumu.

2. Za uvoz izdelkov iz Priloge I na carinsko območje Skupnosti ne veljajo količinske omejitve iz Priloge II, pod pogojem, da jih spremlja izjava, da so namenjeni za ponovni izvoz iz Skupnosti v enakem stanju ali po obdelavi v okviru upravnega sistema nadzora, ki obstaja v Skupnosti.

3. Dovoli se prenos dela količinskih omejitev, ki ni bil porabljen v prvem koledarskem letu, do ustreznih količinskih omejitev za naslednje koledarsko leto v višini do 7 % ustrezne količinske omejitve iz Priloge II za zadevno skupino izdelkov za leto, v katerem ni bila porabljena. Rusija obvesti Skupnost najpozneje do 31. marca naslednjega leta, ali namerava uporabiti to določbo.

4. Do 7 % količinske omejitve za določeno skupino izdelkov se lahko prenese na drugo skupino ali več skupin znotraj iste kategorije izdelkov, kar pomeni znotraj kategorije SA ali SB. Ob tem so dovoljeni prenosi med kategorijami SA in SB do 25 000 ton. Poleg tega se lahko med SA in SB prenese naslednjih 25 000 ton, če se tako dogovorita pogodbenici. Če Rusija zahteva prenos teh dodatnih 25 000 ton, jo Skupnost v razumnem času obvesti o svoji odločitvi, po možnosti v roku 60 dni od dne prejema te zahteve. Takšni prenosi se v koledarskem letu lahko zgodijo enkrat. Morebitni popravek količinskih omejitev zaradi prenosa velja le za tekoče koledarsko letu. Rusija obvesti Skupnost najpozneje do 1. marca, ali namerava uporabiti to določbo.

Člen 4

1. Da bi bil sistem dvojne kontrole čim bolj učinkovit in da bi čim bolj zmanjšali možnosti zlorab in izogibanja:

—	organi Skupnosti do 28. dne v mesecu obvestijo organe Rusije o uvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali v preteklem mesecu,

—	ruski organi do 28. dne v mesecu obvestijo Skupnost o izvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali v preteklem mesecu.

V primeru večjih razhajanj in ob upoštevanju časovnih dejavnikov v zvezi s takimi podatki lahko katera koli pogodbenica zahteva posvetovanja, ki se začnejo takoj.

2. Brez poseganja v odstavek 1 in z namenom zagotovitve učinkovite uporabe tega sporazuma se Skupnost in Rusija strinjata, da bosta naredili vse, kar je treba, da bi preprečili izogibanje določbam sporazuma, preiskali in sprejeli vse potrebne zakonske in/ali upravne ukrepe proti izogibanju, zlasti v obliki pretovarjanja, preusmerjanja, lažnih deklaracij glede države ali kraja porekla, ponarejanja dokumentov, lažnih deklaracij glede količin, opisa ali uvrstitve blaga. V skladu s tem se Skupnost in Rusija strinjata, da bosta sprejeli potrebne predpise in upravne postopke, ki omogočajo učinkovite ukrepe proti takemu izogibanju, kar vključuje sprejetje pravno zavezujočih prisilnih ukrepov proti zadevnim izvoznikom in/ali uvoznikom.

3. Če bi Skupnost na podlagi podatkov, ki so ji na voljo, menila, da je prišlo do izogibanja določbam tega sporazuma, lahko zahteva posvetovanja z Rusijo, ki se začnejo takoj.

4. Dokler se posvetovanja iz odstavka 3 ne končajo uspešno, Rusija kot previdnostni ukrep, če tako zahteva Skupnost, sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se v primeru, kadar obstajajo zadostni dokazi o izogibanju določbam, popravijo količinske omejitve, o katerih sta se pogodbenici dolžni dogovoriti po posvetovanjih iz odstavka 3, za koledarsko leto, v katerem je bila predložena zahteva za posvetovanja iz odstavka 3, ali za naslednje leto, če je omejitev za navedeno koledarsko leto izčrpana.

5. Če pogodbenici med posvetovanji iz odstavka 3 ne dosežeta vzajemno zadovoljive rešitve, ima Skupnost pravico:

(a)	odpisati ustrezne količine glede na količinske omejitve po Sporazumu, kadar obstaja dovolj dokazov, da uvoz izdelkov iz Sporazuma, ki so po poreklu iz Rusije, pomeni izogibanje določbam tega sporazuma;

(b)	zavrniti uvoz zadevnih izdelkov, kadar obstaja dovolj dokazov o napačnem deklariranju količin, opisa ali uvrstitve.

6. Pogodbenici se strinjata, da bosta v celoti sodelovali pri preprečevanju in učinkovitem obravnavanju težav, ki izhajajo iz izogibanja določbam tega sporazuma.

Člen 5

1. Skupnost količinskih omejitev, določenih na podlagi tega sporazuma za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I v Skupnost, ne razporedi na regionalne deleže.

2. Pogodbenici sodelujeta, da bi preprečili nenadne in škodljive spremembe tradicionalnih trgovinskih tokov v Skupnost. Če bi nastopila nenadna in škodljiva sprememba tradicionalnih trgovinskih tokov (vključno z regionalno koncentracijo ali izgubo tradicionalnih strank), ima Skupnost pravico, da zahteva posvetovanja za zadovoljivo razrešitev problema. Taka posvetovanja se začnejo takoj.

3. Rusija si prizadeva zagotoviti, da se uvoz izdelkov iz Priloge I v Skupnost med letom čim bolj enakomerno razporedi. Pri nenadnem in škodljivem povečanju uvoza ima Skupnost pravico, da zahteva posvetovanja za zadovoljivo razrešitev problema. Taka posvetovanja se začnejo takoj.

4. Poleg obveznosti iz odstavka 3 in kadar dovoljenja, ki jih izdajajo ruski organi, dosežejo 90 % količinskih omejitev za zadevno koledarsko leto, lahko katera koli pogodbenica zahteva posvetovanja o količinskih omejitvah za zadevno leto. Taka posvetovanja se začnejo takoj. Dokler izid posvetovanj še ni poznan, lahko ruski organi še naprej izdajajo izvozna dovoljenja za izdelke iz Priloge I, če ne presežejo količin, navedenih v Prilogi II.

Člen 6

1. Kadar se kateri koli izdelek iz Priloge I uvaža v Skupnost iz Rusije pod pogoji, ki povzročajo ali pretijo, da bodo povzročili znatno škodo proizvajalcem podobnih izdelkov v Skupnosti, Skupnost Rusiji predloži vse ustrezne podatke, da bi poiskali rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe pogodbenici. Pogodbenici nemudoma začneta posvetovanja.

2. Če na posvetovanjih iz odstavka 1 ni dosežen dogovor v 30 dneh od predložitve zahteve Skupnosti za posvetovanja, lahko Skupnost uporabi pravico do ukrepanja v smislu zaščitnih ukrepov v skladu z določbami SPS.

3. Določbe člena 18 SPS se uporabljajo ne glede na določbe tega sporazuma.

Člen 7

1. Uvrstitev izdelkov, ki jih zajema ta sporazum, temelji na tarifni in statistični nomenklaturi Skupnosti, v nadaljnjem besedilu „kombinirani nomenklaturi“ ali s kratico „KN“. Spremembe kombinirane nomenklature (KN), sprejete v skladu s postopki, ki veljajo v Skupnosti v zvezi z izdelki iz Priloge I, ali odločitve v zvezi z uvrstitvijo blaga nimajo za posledico zmanjšanja količinskih omejitev izdelkov, navedenih v Prilogi II.

2. Poreklo izdelkov, ki jih zajema ta sporazum, se ugotavlja v skladu s pravili, ki veljajo v Skupnosti. Rusijo se obvesti o morebitnih spremembah teh pravil o poreklu, kar pa nima za posledico zmanjšanja količinskih omejitev iz tega sporazuma. Postopki za nadzor porekla zgoraj navedenih izdelkov so določeni v Protokolu A, ki je priložen k temu sporazumu.

Člen 8

1. Brez poseganja v redno izmenjavo podatkov o izvoznih in uvoznih dovoljenjih iz člena 4(1) se pogodbenici strinjata, da si bosta v ustreznih presledkih izmenjevali razpoložljive statistične podatke o trgovini z izdelki iz Priloge I, ob upoštevanju najkrajših obdobij, v katerih se pripravijo zadevni podatki, ki obsegajo izvozna in uvozna dovoljenja, izdana v skladu s členom 3, ter statistične podatke o uvozu in izvozu za zadevne izdelke.

2. V primeru večjega razhajanja med izmenjanimi podatki lahko katera koli pogodbenica zahteva posvetovanja.

Člen 9

1. Brez poseganja v določbe o posvetovanjih, predvidenih za posebne okoliščine v prejšnjih členih, se posvetovanja na zahtevo katere koli pogodbenice skličejo zaradi reševanja kakršnih koli težav, ki nastanejo pri uporabi tega sporazuma. Posvetovanja potekajo v duhu sodelovanja in z željo po uskladitvi razhajanj med pogodbenicama.

2. Kadar ta sporazum določa takojšnji začetek posvetovanj, se pogodbenici obvežeta, da bosta uporabili vsa razumna sredstva, da to zagotovita.

3. Vsa druga posvetovanja urejajo naslednje določbe:

—	o vsaki zahtevi za posvetovanja se pisno obvesti drugo pogodbenico,

—	kadar je to primerno, zahtevi v razumnem času sledi poročilo, ki navaja razloge za posvetovanja,

—	posvetovanja se začnejo v roku enega meseca od datuma zahteve,

—	pogodbenici si prizadevata doseči obojestransko sprejemljivo rešitev v roku enega meseca od začetka pogajanj, razen kadar tega roka pogodbenici sporazumno ne podaljšata.

Člen 10

1. Ta sporazum začne veljati na dan podpisa. V veljavi je do 31. decembra 2008, ob upoštevanju morebitnih sprememb, o katerih se pogodbenici dogovorita, in razen kadar se sporazum ne odpove ali preneha veljati v skladu z določbami odstavkov 3 ali 4. Sporazum se po 31. decembru 2008 avtomatsko podaljša vsako leto pod pogojem, da ena od pogodbenic Sporazuma ne odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici vsaj šest mesecev pred prenehanjem njegove veljavnosti. Z vsakim letnim podaljšanjem se količine za vsako skupino izdelkov povečajo za 2,5 %.

2. Pogodbenici lahko kadar koli na podlagi vzajemnega soglasja predlagata spremembe tega sporazuma, ki začnejo učinkovati v skladu z njunim dogovorom.

3. Katera koli pogodbenica lahko odpove ta sporazum, če drugo pogodbenico o tem obvesti vsaj šest mesecev vnaprej. V tem primeru Sporazum preneha veljati ob izteku odpovednega roka in omejitve, določene s tem sporazumom, se sorazmerno zmanjšajo glede na datum začetka učinkovanja, razen kadar se pogodbenici ne dogovorita drugače.

4. Če Rusija pristopi k STO pred iztekom veljavnosti tega sporazuma, Sporazum preneha veljati na dan pristopa.

5. Priloge, Potrjeni zapisnik, izjave in Protokol A, ki so priloženi temu sporazumu, so njegov sestavni del.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Изготвено в Мафра на двадесет и шести октомври, две хиляди и седма година.

Hecho en Mafra, el veintiseis de octubre de dos mil siete.

V Mafře dne dvacátého šestého října dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Mafra, den seksogtyvende oktober to tusind og syv.

Geschehen zu Mafra am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendsieben.

Sõlmitud Mafras kahekümne kuuendal oktoobril kahe tuhande seitsmendal aastal.

Έγινε στη Μάφρα, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Mafra on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and seven.

Fait à Mafra, le vingt-six octobre deux mille sept.

Fatto a Mafra, addì ventisei ottobre duemilasette.

Mafrā, divi tūkstoši septītā gada divdesmit sestajā oktobrī.

Priimta Mafroje, du tūkstančiai septintųjų metų spalio dvidešimt šeštą dieną.

Kelt Mafrában, a kétezer-hetedik év október havának huszonhatodik napján.

Magħmul f'Mafra, fis-sitta u għoxrin jum ta' Ottubru fis-sena elfejn u sebgħa.

Gedaan te Mafra, de zesentwintigste oktober tweeduizendzeven.

Sporządzono w Mafrze dnia dwudziestego szóstego października dwa tysiące siódmego roku.

Feito em Mafra, em vinte e seis de Outubro de dois mil e sete.

Întocmit la Mafra la douăzeci și șase octombrie două mii șapte.

V Mafre dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícsedem.

V Mafri, šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč sedem.

Tehty Mafrassa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Mafra den tjugosjätte oktober år tjugohundrasju.

Совершено в г. Мафра двадцать шестого октября 2007 г.

За Европейската общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunitá Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

За Европейскoe coобщнeстbo

За Руската Федерация

Por la Federación de Rusia

Za Ruskou federaci

For Den Russiske Føderation

Für die Russische Föderation

Venemaa Föderatsiooni nimel

Για τη Ρωσική Ομοσπονδία

For the Russian Federation

Pour la Fédération de Russie

Per la Federazione russa

Krievijas Federācijas vārdā

Rusijos Federacijos vardu

Az Orosz Föderáció részéről

Għall-Federazzjoni Russa

Voor de Russische Federatie

W imieniu Federacji Rosyjskiej

Pela Federação da Rússia

Pentru Federația Rusă

Za Ruskú federáciu

Za Rusko federacijo

Venäjän federaation puolesta

På ryska federationen vägnar

За Pоссийскую Федерацико

(1) UL L 327, 28.11.1997, str. 3.

PRILOGA I

SA Ploščato valjani izdelki

SA1. Kolobarji

7208 10 00 00

7208 25 00 00

7208 26 00 00

7208 27 00 00

7208 36 00 00

7208 37 00 10

7208 37 00 90

7208 38 00 10

7208 38 00 90

7208 39 00 10

7208 39 00 90

7211 14 00 10

7211 19 00 10

7219 11 00 00

7219 12 10 00

7219 12 90 00

7219 13 10 00

7219 13 90 00

7219 14 10 00

7219 14 90 00

7225 30 30 10

7225 40 15 10

7225 50 20 10

7225 30 10 00

7225 30 90 00

SA2. Debela pločevina

7208 40 00 10

7208 51 20 10

7208 51 20 91

7208 51 20 93

7208 51 20 97

7208 51 20 98

7208 51 91 00

7208 51 98 10

7208 51 98 91

7208 51 98 99

7208 52 91 00

7208 52 10 00

7208 52 99 00

7208 53 10 00

7211 13 00 00

SA3. Drugi ploščato valjani izdelki

7208 40 00 90

7208 53 90 00

7208 54 00 00

7208 90 80 10

7209 15 00 00

7209 16 10 00

7209 16 90 00

7209 17 10 00

7209 17 90 00

7209 18 10 00

7209 18 91 00

7209 18 99 00

7209 25 00 00

7209 26 10 00

7209 26 90 00

7209 27 10 00

7209 27 90 00

7209 28 10 00

7209 28 90 00

7209 90 80 10

7210 11 00 10

7210 12 20 10

7210 12 80 10

7210 20 00 10

7210 30 00 10

7210 41 00 10

7210 49 00 10

7210 50 00 10

7210 61 00 10

7210 69 00 10

7210 70 10 10

7210 70 80 10

7210 90 30 10

7210 90 40 10

7210 90 80 91

7211 14 00 90

7211 19 00 90

7211 23 30 91

7211 23 80 91

7211 29 00 10

7211 90 80 10

7212 10 10 00

7212 10 90 11

7212 20 00 11

7212 30 00 11

7212 40 20 10

7212 40 20 91

7212 40 80 11

7212 50 20 11

7212 50 30 11

7212 50 40 11

7212 50 61 11

7212 50 69 11

7212 50 90 13

7212 60 00 11

7212 60 00 91

7219 21 10 00

7219 21 90 00

7219 22 10 00

7219 22 90 00

7219 23 00 00

7219 24 00 00

7219 31 00 00

7219 32 10 00

7219 32 90 00

7219 33 10 00

7219 33 90 00

7219 34 10 00

7219 34 90 00

7219 35 10 00

7219 35 90 00

7225 40 12 90

7225 40 90 00

SA4. Legirani izdelki

7226 20 00 10

7226 91 20 00

7226 91 91 00

7226 91 99 00

7226 99 70 10

SA5. Legirane plošče kvarto

7225 40 12 30

7225 40 40 00

7225 40 60 00

7225 99 00 10

SA6. Legirana hladno valjana in prevlečena pločevina

7225 50 80 00

7225 91 00 10

7225 92 00 10

7226 92 00 10

SB Podolgovati izdelki

SB1. Gredi

7207 19 80 10

7207 20 80 10

7216 31 10 00

7216 31 90 00

7216 32 11 00

7216 32 19 00

7216 32 91 00

7216 32 99 00

7216 33 10 00

7216 33 90 00

SB2. Jeklo za žice

7213 10 00 00

7213 20 00 00

7213 91 10 00

7213 91 20 00

7213 91 41 00

7213 91 49 00

7213 91 70 00

7213 91 90 00

7213 99 10 00

7213 99 90 00

7221 00 10 00

7221 00 90 00

7227 10 00 00

7227 20 00 00

7227 90 10 00

7227 90 50 00

7227 90 95 00

SB3. Drugi podolgovati izdelki

7207 19 12 10

7207 19 12 91

7207 19 12 99

7207 20 52 00

7214 20 00 00

7214 30 00 00

7214 91 10 00

7214 91 90 00

7214 99 10 00

7214 99 31 00

7214 99 39 00

7214 99 50 00

7214 99 71 00

7214 99 79 00

7214 99 95 00

7215 90 00 10

7216 10 00 00

7216 21 00 00

7216 22 00 00

7216 40 10 00

7216 40 90 00

7216 50 10 00

7216 50 91 00

7216 50 99 00

7216 99 00 10

7218 99 20 00

7222 11 11 00

7222 11 19 00

7222 11 81 00

7222 11 89 00

7222 19 10 00

7222 19 90 00

7222 30 97 10

7222 40 10 00

7222 40 90 10

7224 90 02 89

7224 90 31 00

7224 90 38 00

7228 10 20 00

7228 20 10 10

7228 20 10 91

7228 20 91 10

7228 20 91 90

7228 30 20 00

7228 30 41 00

7228 30 49 00

7228 30 61 00

7228 30 69 00

7228 30 70 00

7228 30 89 00

7228 60 20 10

7228 60 80 10

7228 70 10 00

7228 70 90 10

7228 80 00 10

7228 80 00 90

7301 10 00 00

PRILOGA II

KOLIČINSKE OMEJITVE

(v tonah)
Izdelki	Leto 2007	Leto 2008
SA Ploščati izdelki
SA1. Kolobarji	1 042 090	1 035 000
SA2. Debela pločevina	270 820	275 000
SA3. Drugi ploščati izdelki	565 770	595 000
SA4. Legirani izdelki	94 860	105 000
SA5. Legirane plošče kvarto	20 460	25 000
SA6. Legirana hladno valjana in prevlečena pločevina	105 000	110 000
SB. Podolgovati izdelki
SB1. Gredi	55 800	55 000
SB2. Jeklo za žice	275 000	324 000
SB3. Drugi podolgovati izdelki	474 200	507 000
Opomba: SA in SB sta kategoriji izdelkov. SA1 do SA6 in SB1 do SB3 so skupine izdelkov.

POTRJENI ZAPISNIK

V okviru tega sporazuma sta se pogodbenici dogovorili:

—	v okviru izmenjave podatkov v zvezi z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji iz člena 4(1) bosta pogodbenici pošiljali navedene podatke ne samo za Skupnost kot celoto, temveč tudi za države članice,

—

če pogodbenici med posvetovanji iz člena 5(2) ne moreta doseči zadovoljive rešitve, bo Rusija na željo Skupnosti sodelovala tako, da ne bo izdala izvoznih dovoljenj za namembni kraj, v katerem bi uvoz na podlagi takih dovoljenj poslabšal težave, ki bi jih povzročile nenadne in škodljive spremembe tradicionalnih trgovinskih tokov, vendar pa se razume, da Rusija lahko še naprej izdaja dovoljenja za druge namembne kraje Skupnosti;

—

pogodbenici sodelujeta, da bi preprečili nenadne in škodljive spremembe tradicionalnih trgovinskih tokov v zvezi s kolobarji (skupino izdelkov SA1); Rusija bo dala prednost pošiljkam svojim tradicionalnim strankam za te izdelke, da ne bi povzročila motenj na trgu Skupnosti, obe pogodbenici pa bosta druga drugo takoj obvestili, če bi se pojavile težave, in

—	Rusija bo ustrezno upoštevala občutljivo naravo majhnih regionalnih trgov znotraj Skupnosti tako glede njihovih tradicionalnih potreb po blagu kot glede preprečevanja regionalnih koncentracij.

IZJAVA št. 1

Rusija izjavlja, da bi lahko v primeru, da bi ruski gospodarski subjekti v Skupnosti ustanovili storitvena središča za nadaljnjo obdelavo izdelkov iz tega sporazuma, ki so bili uvoženi iz Rusije, zahtevala povečanje količinskih omejitev iz Priloge II. V tem primeru bo Skupnost preučila take zahteve za povečanje in pogodbenici bosta po potrebi začeli posvetovanja.

IZJAVA št. 2

Pogodbenici izjavljata, da si prizadevata doseči popolno liberalizacijo trgovine z jeklenimi izdelki. Obe pogodbenici tudi priznavata, da je združljivost predpisov o konkurenci, državni pomoči in okolju znotraj vsake pogodbenice pomemben pogoj za spodbujanje trgovine med njima. V ta namen in na zahtevo Rusije Skupnost zagotovi tehnično pomoč v okviru ustreznih proračunskih sredstev, namenjenih za pomoč Rusiji pri sprejemanju in izvajanju zakonskih določb, ki bodo združljive s tistimi, ki jih je sprejela in jih uporablja Skupnost. Tehnična pomoč se podeljuje na podlagi podrobno opredeljenih projektov, s katerimi se strinjata obe pogodbenici.

IZJAVA št. 3

Pogodbenici se strinjata, da brez poseganja v določbe člena 19 SPS za drugo pogodbenico ne uporabljata količinskih omejitev, carin, dajatev ali katerih koli podobnih ukrepov v zvezi z izvozom odpadkov in ostankov železa ali jekla pod oznako 7204 kombinirane nomenklature ES.

Brez poseganja v prejšnji odstavek Rusija trenutno uporablja davek na izvoz odpadkov in ostankov železa ali jekla pod oznako 7204 kombinirane nomenklature ES. Trenutni davek znaša 15 %, vendar ne manj kakor 15 EUR na tono za vse izdelke pod oznako 7204 , razen za izdelek 7204 41 00 , za katerega znaša 5 %.

Pogodbenici se strinjata, da bosta nadaljevali razpravo za dosego zadovoljive rešitve. Prav tako se razume, da se količinske omejitve iz Priloge II k Sporazumu povečajo za 12 %, če Rusija popolnoma ukine omenjeni davek, ali za nižji odstotek, ki se ga določi, če se davek zniža, pod pogojem, da Rusija ne uvede drugega ukrepa, ki bi lahko oviral prost izvoz.

Izdelki posebnega pomena za Skupnost so: 7204 10 00 , 7204 21 10 , 7204 41 10 , 7204 49 10 , 7204 49 30 , 7204 49 91 in 7204 49 99 .

PROTOKOL A

NASLOV I

UVRŠČANJE

Člen 1

Pristojni organi Skupnosti se zavezujejo, da bodo Rusijo obvestili o vseh spremembah v kombinirani nomenklaturi (KN), skupaj s popolnim opisom izdelkov iz tega sporazuma, vsaj mesec dni pred dnem začetka njihove veljavnosti v Skupnosti.

NASLOV II

POREKLO

Člen 2

1. Izdelke iz tega sporazuma s poreklom iz Rusije (poreklo, kot je določeno v skladu z ustreznimi uredbami Skupnosti) za izvoz v Skupnost v skladu z ureditvijo, uvedeno s tem sporazumom, spremlja potrdilo o poreklu iz Rusije, ki je skladno z vzorcem, priloženim k temu protokolu.

2. Potrdilo o poreklu potrdijo pristojne ruske organizacije, pooblaščene v skladu z rusko zakonodajo, če se zadevni izdelki lahko obravnavajo kot izdelki s poreklom iz navedene države.

Člen 3

Potrdilo o poreklu se izda samo na pisno zahtevo, ki jo predloži izvoznik ali na izvoznikovo odgovornost njegov pooblaščeni zastopnik. Pristojne ruske organizacije, pooblaščene v skladu z rusko zakonodajo, zagotovijo, da je potrdilo o poreklu pravilno izpolnjeno, in v ta namen zahtevajo vso potrebno dokazno dokumentacijo ali izvedejo vsa preverjanja za katera menijo, da so ustrezna.

Člen 4

Odkritje majhnih razhajanj med izjavami na potrdilu o poreklu in izjavami v dokumentih, predloženih carinskemu uradu zaradi formalnosti, potrebnih za uvoz izdelkov, samo po sebi ne vzbudi dvoma v izjave v potrdilu.

NASLOV III

SISTEM DVOJNE KONTROLE ZA IZDELKE, ZA KATERE VELJAJO KOLIČINSKE OMEJITVE

ODDELEK I

Izvoz

Člen 5

Pristojni ruski vladni organi izdajo izvozno dovoljenje za vse pošiljke jeklenih izdelkov iz tega sporazuma, ki so poslane iz Rusije, do ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi II k Sporazumu.

Člen 6

1. Izvozno dovoljenje ustreza vzorcu, priloženemu k temu protokolu, in velja za izvoz na celotno carinsko območje Skupnosti.

2. Vsako izvozno dovoljenje mora med drugim potrditi, da je bila količina zadevnega izdelka odpisana od ustrezne količinske omejitve, določene za zadevni izdelek v Prilogi II k Sporazumu.

Člen 7

Pristojne organe Skupnosti je treba nemudoma obvestiti o umiku ali spremembi že izdanega izvoznega dovoljenja.

Člen 8

1. Izvoz se odpiše od količinskih omejitev, določenih za leto, v katerem je bila opravljena odprema blaga, tudi kadar je izvozno dovoljenje izdano po takšni odpremi.

2. Za namen uporabe odstavka 1 se šteje, da je bila odprema blaga opravljena na dan, ko je bilo blago naloženo na prevozno sredstvo, uporabljeno za izvoz, in je naveden v tovornem listu ali drugi prevozni listini.

ODDELEK II

Uvoz

Člen 9

Za izdelke, za katere veljajo količinske omejitve, se za sprostitev v prost promet v Skupnosti zahteva predložitev uvoznega dovoljenja.

Člen 10

1. Uvoznik predloži izvozno dovoljenje najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo blago, ki je zajeto v dovoljenju, odpremljeno.

2. Pristojni organi Skupnosti izdajo uvozno dovoljenje iz člena 9 v 10 delovnih dneh od dne, ko uvoznik predloži izvirnik ustreznega izvoznega dovoljenja.

3. Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od datuma izdaje za uvoz na celotno carinsko območje Skupnosti.

4. Pristojni organi Skupnosti razveljavijo že izdano uvozno dovoljenje, če je bilo umaknjeno ustrezno izvozno dovoljenje.

Kadar pa so pristojni organi Skupnosti obveščeni o umiku ali razveljavitvi izvoznega dovoljenja šele po sprostitvi izdelkov v prost promet v Skupnosti, se ustrezne količine odpišejo od omejitev, določenih za zadevni izdelek.

Člen 11

Če pristojni organi Skupnosti ugotovijo, da skupna količina izdelkov, zajeta v izvoznih dovoljenjih, ki so jih izdali pristojni organi Rusije, presega omejitve iz Priloge II k Sporazumu, organi Skupnosti začasno prenehajo izdajati nadaljnja uvozna dovoljenja. V tem primeru pristojni organi Skupnosti nemudoma obvestijo pristojne organe Rusije in takoj začnejo posvetovanja iz člena 9(2) Sporazuma.

NASLOV IV

OBRAZEC IN PREDLOŽITEV IZVOZNIH DOVOLJENJ IN POTRDIL O POREKLU TER SKUPNE DOLOČBE V ZVEZI Z IZVOZOM V SKUPNOST

Člen 12

1. Izvozna dovoljenja in potrdila o poreklu lahko vsebujejo dodatne izvode, ki so kot taki ustrezno označeni. Sestavljena so v angleškem jeziku. Če so izpolnjena na roko, morajo biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

Ti dokumenti merijo 210 × 297 mm. Uporabi se bel brezlesni, klejen pisalni papir, ki tehta najmanj 25 g/m2. Če imajo dokumenti več izvodov, ima samo prvi izvod, ki je izvirnik, v ozadju natisnjen vzorec giljoše. Ta izvod je jasno označen kot „Original“ (izvirnik), preostali izvodi pa kot „Copies“ (kopije). Pristojni organi Skupnosti sprejmejo samo izvirnik kot veljavni dokument za namen izvoza v Skupnost v skladu z določbami Sporazuma.

2. Vsak dokument je opremljen s standardizirano zaporedno številko, tiskano ali netiskano, po kateri ga je mogoče identificirati.

To številko sestavljajo naslednji elementi:

—	dve črki, ki označujeta državo izvoznico: RU,

—

dve črki, ki označujeta predvideno državo članico carinjenja:

BE	=	Belgija
BG	=	Bolgarija
CZ	=	Češka
DK	=	Danska
DE	=	Nemčija
EE	=	Estonija
EL	=	Grčija
ES	=	Španija
FR	=	Francija
IE	=	Irska
IT	=	Italija
CY	=	Ciper
LV	=	Latvija
LT	=	Litva
LU	=	Luksemburg
HU	=	Madžarska
MT	=	Malta
NL	=	Nizozemska
AT	=	Avstrija
PL	=	Poljska
PT	=	Portugalska
RO	=	Romunija
SI	=	Slovenija
SK	=	Slovaška
FI	=	Finska
SE	=	Švedska
GB	=	Združeno kraljestvo

—	enomestna število, ki označuje zadevno leto in je enaka zadnji številki pri letu, npr. „7“ za leto 2007,

—	dvomestno število od 01 do 99 za označitev posameznega zadevnega urada v državi izvoznici, ki je dokument izdal,

—	petmestno število, ki teče zaporedoma od 00001 do 99999, dodeljeno predvideni državi članici carinjenja.

Člen 13

Izvozno dovoljenje in potrdilo o poreklu se lahko izdata po odpremi izdelkov, na katere se nanašata. V takih primerih morata vsebovati zaznamek „Issued retrospectively“ (izdano naknadno).

Člen 14

1. V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja ali potrdila o poreklu lahko izvoznik zaprosi pristojni organ Rusije, ki je izdal dokument, za dvojnik, ki se sestavi na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga izvoznik. Tako izdan dvojnik katerega koli potrdila ali dovoljenja ima zaznamek „Duplicate“ (dvojnik).

2. Na dvojniku je datum izvirnika izvoznega dovoljenja ali potrdila o poreklu.

NASLOV V

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 15

Skupnost in Rusija tesno sodelujeta pri izvajanju določb tega protokola. V ta namen obe pogodbenici spodbujata stike in izmenjavo mnenj, tudi glede tehničnih zadev.

Člen 16

Za zagotovitev pravilne uporabe tega protokola si Skupnost in Rusija nudita medsebojno pomoč pri preverjanju verodostojnosti in točnosti izdanih izvoznih dovoljenj ter potrdil o poreklu ali katerih koli izjav, danih v skladu s tem protokolom.

Člen 17

Rusija pošlje Skupnosti (Evropski komisiji) imena in naslove pristojnih ruskih vladnih organov, ki so pooblaščeni za izdajo in preverjanje izvoznih dovoljenj, ter pristojnih ruskih organizacij, pooblaščenih v skladu z rusko zakonodajo za izdajo potrdil o poreklu, skupaj z vzorci žigov in podpisov, ki jih uporabljajo. Rusija tudi uradno obvesti Skupnost (Evropsko komisijo) o vseh spremembah teh podrobnosti.

Člen 18

1. Naknadno preverjanje potrdil o poreklu ali izvoznih dovoljenj se izvaja naključno ali kadar pristojni organi Skupnosti utemeljeno dvomijo o pristnosti potrdila ali dovoljenja ali o točnosti podatkov v zvezi z resničnim poreklom zadevnih izdelkov.

2. V takih primerih pristojni organi v Skupnosti vrnejo potrdilo o poreklu ali izvozno dovoljenje oziroma njune kopije ustreznim ruskim organom, pri čemer po potrebi navedejo oblikovne ali vsebinske razloge, ki opravičujejo poizvedbo. Če je bil predložen račun, se tak račun ali njegova kopija priloži k potrdilu ali dovoljenju ali njunim kopijam. Organi tudi pošljejo vse informacije, ki so bile pridobljene in ki nakazujejo, da so podatki, navedeni na zadevnem potrdilu ali dovoljenju, netočni.

3. Določbe iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za naknadna preverjanja potrdil o poreklu, predvidenih v členu 2 tega protokola.

4. Rezultate naknadnih preverjanj, opravljenih v skladu z odstavki 1 in 2, se pristojnim organom Skupnosti sporoči najkasneje v treh mesecih. V obvestilu je navedeno, ali se sporno potrdilo ali dovoljenje nanaša na dejansko izvoženo blago in ali to blago izpolnjuje pogoje za izvoz v skladu z ureditvijo, določeno s Sporazumom. Obvestilo na zahtevo Skupnosti vključuje tudi kopije vseh dokumentov, ki so potrebni za ugotavljanje dejstev in zlasti pravega porekla blaga.

5. Pristojne ruske organizacije hranijo izvode potrdil in vseh izvoznih dokumentov, ki se nanašajo nanje, vsaj eno leto po izteku veljavnosti Sporazuma zaradi naknadnega preverjanja potrdil o poreklu.

6. Uporaba postopka naključnega preverjanja iz tega člena ne sme pomeniti ovire za sprostitev zadevnih izdelkov v prost promet.

Člen 19

1. Če postopek preverjanja iz člena 18 ali če informacije, ki jih imajo na voljo pristojni organi Skupnosti ali Rusije, kažejo ali nakazujejo, da gre za izogibanje ali kršitev določb tega sporazuma, pogodbenici tesno sodelujeta in ustrezno nujno ukrepata, da bi preprečili vsako tako izogibanje ali kršitev.

2. V ta namen pristojni ruski organi na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti opravijo ustrezne poizvedbe ali poskrbijo za izvedbo takih poizvedb o dejanjih, ki so ali, za katere Skupnost meni, da so, primeri izogibanja ali kršitve določb tega protokola. Rusija rezultate teh poizvedb sporoči Skupnosti, vključno z vsemi drugimi ustreznimi informacijami, ki omogočajo, da se ugotovi vzrok za izogibanje ali kršitev, vključno z resničnim poreklom blaga.

3. Po dogovoru med Skupnostjo in Rusijo so pri poizvedbah iz odstavka 2 lahko navzoči uradniki, ki jih imenuje Skupnost.

4. V okviru sodelovanja iz odstavka 1 si pristojni organi Skupnosti in Rusije izmenjajo vse informacije, za katere ena ali druga pogodbenica meni, da so potrebne za preprečitev izogibanja ali kršitev določb tega sporazuma. Te izmenjave lahko vključujejo informacije o trgovini z vrsto izdelkov, ki so zajeti v tem sporazumu med Rusijo in tretjimi državami, zlasti kadar Skupnost utemeljeno meni, da je možno, da so bili zadevni izdelki pred uvozom v Skupnost v tranzitu preko ozemlja Rusije. To obvestilo lahko na zahtevo Skupnosti vključuje kopije vse ustrezne dokumentacije, kadar je ta na razpolago.

5. Kadar so dokazi za izogibanje ali kršitve določb tega protokola zadostni, se lahko pristojni organi Rusije in Skupnosti dogovorijo, da sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečitev ponovnih primerov takega izogibanja ali kršitev.

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

Besedilo slike

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/71

ODLOČBA SVETA

z dne 13. novembra 2007

o dovoljenju Kraljevini Nizozemski, da uporabi ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(Besedilo v nizozemskem jeziku je edino verodostojno)

(2007/740/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Kraljevina Nizozemska je v pismu, ki ga je generalni sekretariat Komisije evidentiral 24. novembra 2006, zaprosila za dovoljenje za uporabo posebnega davčnega ukrepa za konfekcijsko industrijo, ki je bil pred tem že dovoljen z Odločbo Sveta 1998/20/ES (2).

(2)

Komisija je dne 10. julija 2007 v skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES s pismom obvestila druge države članice o prošnji Kraljevine Nizozemske. Komisija je s pismom z dne 17. julija 2007 uradno obvestila Kraljevino Nizozemsko, da razpolaga z vsemi informacijami, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve.

(3)	Ta ureditev bi Kraljevini Nizozemski omogočila, da v konfekcijski industriji uporabi shemo za prenos obveznosti podizvajalca, da davčnim organom plača DDV, od podizvajalca na oblačilno podjetje (naročnika).

(4)

Zadevne ureditve so se izkazale kot učinkovit ukrep za preprečevanje goljufij v sektorju, v katerem je pobiranje DDV zaradi težav z identifikacijo in nadzorom dejavnosti podizvajalcev težko. Zato bi bilo treba zahtevani ukrep obravnavati kot ukrep za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj in za preprečevanje izogibanja davkom v konfekcijski industriji.

(5)	Ker pa na kraj proizvodnje konfekcijskih oblačil vplivajo nizki stroški dela in se podizvajalci brez težav selijo iz ene države v drugo, bi morala Kraljevina Nizozemska spremljati in oceniti učinek teh dejavnikov na učinkovitost odstopanja ter o tem obveščati Komisijo.

(6)	Primerno je, da je ukrep časovno omejen, da ga Komisija na podlagi poročila Kraljevine Nizozemske lahko ponovno preuči.

(7)	Odstopanje nima škodljivega učinka na lastna sredstva Skupnosti, pridobljena iz davka na dodano vrednost, niti ne vpliva na znesek DDV, zaračunan v končni stopnji porabe –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Z odstopanjem od člena 193 Direktive 2006/112/ES se Kraljevini Nizozemski dovoli, da do 31. decembra 2009 v konfekcijski industriji uporabi shemo za prenos obveznosti podizvajalca, da davčnim organom plača DDV, od podizvajalca na oblačilno podjetje (naročnika).

Člen 2

Kraljevina Nizozemska do 31. julija 2009 Komisiji predloži poročilo o splošni oceni delovanja zadevnega ukrepa, zlasti kar zadeva učinkovitost ukrepa, in vse dokaze o selitvi podizvajalcev v konfekcijski industriji v druge države.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 13. novembra 2007

Za Svet

Predsednik

F. TEIXEIRA DOS SANTOS

(1) UL L 347, 11.12.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2006/138/ES (UL L 384, 29.12.2006, str. 92).

(2) UL L 8, 14.1.1998, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/516/ES (UL L 221, 22.6.2004, str. 17).

17.11.2007

Uradni list Evropske unije

L 300/73

SKLEP KOMISIJE

z dne 8. novembra 2007

o spremembi Sklepa 2007/102/ES o sprejetju delovnega načrta za 2007 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), vključno z letnim programom dela za donacije

(Besedilo velja za EGP)

(2007/741/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), in zlasti člena 110 Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o sprejetju programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008) (2) in zlasti člena 8(1) Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane „Izvajalska agencija za program javnega zdravja“, za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja – v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (3), in zlasti člena 6 Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delovni načrt za leto 2007 je bil sprejet 12. februarja 2007.

(2)

Razpoložljivi proračun za leto 2007 (obveznosti) je bil ocenjen na 40 000 000 EUR. Prispevek držav EGS/Efta je bil ocenjen na 912 000 EUR. Prispevek ene države prosilke (Turčije) je bil ocenjen na 958 000 EUR. Celotni proračun za leto 2007 je bil ocenjen na 41 870 000 EUR. Okvirni celotni znesek za razpis za predloge je bil ocenjen na 33 888 000 EUR. Okvirni celotni znesek za javni razpis je bil ocenjen na 4 064 000 EUR.

(3)

Prispevek držav EGS/Efta je znašal 884 640 EUR. Prispevek ene države prosilke (Turčije) je znašal 957 697 EUR. Nekdanje države kandidatke Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Romunija in Slovenija so v program za javno zdravje na podlagi širitvenih protokolov prispevale 7 133 382,18 EUR, od katerih so v prejšnjih letih v zgoraj omenjeni program prispevale 1 226 395,90 EUR. Zato je v letu 2007 za financiranje dejavnosti še vedno na voljo 5 906 986,28 EUR.

(4)	Celotni razpoložljivi proračun za leto 2007 znaša tako 47 749 323,28 EUR. Celotni znesek za razpis za predloge znaša 37 888 963 EUR. Celotni znesek za javni razpis znaša 5 324 000 EUR.

(5)

Sprva predvidene dejavnosti v sodelovanju z OECD v letu 2007 bodo prestavljene v leto 2008, zato je del proračuna, namenjen financiranju sporazumov o neposrednih donacijah z OECD, zdaj na voljo za druge dejavnosti v letu 2007. Tri dejavnosti so predvidene v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in ena v sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskave raka (IARC) v celotnem znesku 2 550 000 EUR, namesto sprva ocenjenega zneska 2 032 000 EUR.

(6)	Ker je na voljo višji proračun, je treba spremeniti delovni načrt za leto 2007, da bo financirano večje število javnih naročil, projektov iz razpisa za predloge za leto 2007 ter sporazumov o neposrednih donacijah z mednarodnimi organizacijami.

(7)	Ker v končnem proračunu za leto 2007 postavki 17 03 01 01 ni bila dodeljena ustrezna višina sredstev, je bil v začetku proračunskega leta ustrezen znesek prestavljen iz proračunske postavke 17 03 06 v postavko 17 03 01 01.

(8)	Stroški upravnega poslovodenja programa so kriti iz proračunske postavke 17 01 04 02 (4).

(9)	Odbor za program javnega zdravja je dal pozitivno mnenje k temu osnutku sklepa.

(10)	Sklep Komisije 2007/102/ES (5) je zato treba ustrezno spremeniti –

SKLENILA:

Edini člen

Priloga I k Sklepu 2007/102/ES se spremeni:

Točka 1.2 (Sredstva) se nadomesti z naslednjim:

„Sprememba proračuna št. 1/2007 v višini 38 800 000 EUR za operativna sredstva iz proračunske postavke 17 03 01 01 in v višini 1 200 000 EUR za upravna sredstva iz proračunske postavke 17 01 04 02.

Proračunska vrstica za upravna sredstva v zvezi z Izvajalsko agencijo za javno zdravje je 17 01 04 30.

Odobreni proračun za leto 2007 (obveznosti) znaša 40 000 000 EUR.

Proračun za operativna sredstva znaša 38 800 800 EUR. Proračun za upravna sredstva znaša 1 200 000 EUR.

K temu proračunu se doda:

—	prispevek držav EGS/Efta v višini 884 640 EUR,

—	prispevek ene države prosilke (Turčije): ocenjen na 957 697 EUR,

—	prispevek nekdanjih držav kandidatk Bolgarije, Češke, Estonije, Madžarske, Litve, Romunije in Slovenije v višini 5 906 986,28 EUR.

Celotni proračun za leto 2007 znaša tako 4 749 323,28 EUR. Ta vključuje sredstva operativnega proračuna ter sredstva za tehnično in upravno pomoč:

—	celoten operativni proračun je ocenjen na 46 416 963,28 EUR,

—	celoten upravni proračun je ocenjen na 1 332 360 EUR.

Po predlogu se za javne razpise porabi 5 324 000 EUR operativnega proračuna, za neposredne donacije za mednarodne organizacije pa 2 550 000 EUR.

Okvirni celotni znesek za razpis za predloge je ocenjen na 37 888 963 EUR.

Pri razporeditvi donacij za razpis za predloge bodo prizadevanja usmerjena k ravnotežju med različnimi področji programa ob upoštevanju kakovosti in števila prejetih predlogov, razen v primeru izrednih razmer na področju javnega zdravja (npr. pandemije gripe), ki dovoljujejo prerazporeditev sredstev. Če bodo sredstva operativnega proračuna na voljo tudi ob koncu leta 2007, bodo prerazporejena v financiranje donacij, izbranih z razpisom za predloge za leto 2007.“

V točki 2.1 (Poziv za zbiranje predlogov)

—	se četrti odstavek nadomesti z naslednjim: „Okvirni celotni znesek za razpis za predloge je ocenjen na 37 888 963 EUR.“

—	Deveti odstavek se nadomesti z naslednjim: „Poudariti je treba, da lahko okvirni znesek finančnega prispevka Skupnosti za projekte, izbrane v začetni fazi pogajanj, kot rezultat pogajanj odstopa za – 20 % do + 10 %.“

3.	V točki 2.2 (Javni razpisi) se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Naročila storitev se morajo financirati iz proračunskih postavk 17 03 01 01 in 17 01 04 02. Celotni okvirni znesek za javne razpise bi tako znašal največ 5 324 000 EUR.“

Točka 2.3.1 (Področja sodelovanja v letu 2007) se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s členom 11 Sklepa o programu se bo med izvajanjem programa spodbujalo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje javnega zdravja, in državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v sodelovanju s službami Komisije, ki se ukvarjajo z enakimi temami.

Sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)

Sodelovanje z WHO se bo izvajalo v skladu s:

—

„Sporazumom med Združenimi narodi in Evropsko skupnostjo o načelih za financiranje ali sofinanciranje programov in projektov, ki jih urejajo Združeni narodi, s strani Skupnosti“, ki je začel veljati 9. avgusta 1999, ter Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi o klavzuli preverjanja, ki je začela veljati 1. januarja 1995, z vsemi spremembami,

—	izmenjavo pisem med WHO in Evropsko komisijo v zvezi z okrepitvijo sodelovanja (vključno z memorandumom o okviru ter dogovoru o sodelovanju med WHO in Evropsko komisijo, ki je del izmenjave pisem),

—	finančno pomočjo Evropske komisije za dejavnosti WHO, ki se, če ni izjemoma dogovorjeno drugače, zagotovi v skladu z Okvirnim finančnim in upravnim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Združenimi narodi, ki je začel veljati 29. aprila 2003 (in h kateremu je WHO pristopila 11. decembra 2003).

Po razpravi so bile določena prioritetna področja: podnebne spremembe/okolje, spremljanje prehranjevanja in telesne dejavnosti ter duševno zdravje.

—	Podnebne spremembe/okolje in informacije o zdravju za uvedbo orodja za podporo pri odločanju na podlagi podnebnih informacij kot sistema EU za opozarjanje glede vročinske nevarnosti v zvezi z zdravjem za napovedovanje vročinskih obdobij v Evropi.

—	Spremljanje prehranjevanja in telesne dejavnosti za povezovanje podatkovnih baz, posodobitev njihove vsebine in zagotovitev tehnične podpore državam članicam za standardizacijo in nadzor kakovosti informacij, ki jih pridobita Komisija in WHO.

—

Duševno zdravje. Za predstavitev izkušenj in pobud glede spodbujanja duševnega zdravja, preprečevanja duševnih motenj in socialnega vključevanja bolnikov z duševnimi boleznimi v državah na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, določitev in podpora verodostojnih predstavnikov v zdravstvenem sektorju in določitev pomanjkljivih dokazov na področjih, kjer obstaja potreba za nadaljnje raziskave.

Sprejeti ukrepi se ne bodo prekrivali ali podvojevali z drugimi ukrepi, ki jih financira Skupnost, zlasti z ukrepi, ki so financirani iz javnega zdravstvenega programa.

Sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka (IARC), pridruženo WHO

Z IARC je predvideno ločeno pogajanje glede projekta za pripravo Evropske prospektivne študije o prehranjevanju in raku (EPIC) ter Evropske mreže registrov raka (ENCR) za posodobitev Evropskega kodeksa proti raku in pripravo karte umrljivosti zaradi raka v Evropski uniji z uporabo najnovejših podatkov o umrljivosti. (*1)

(*1) http://ec.europa.eu/health/ph_international/int_organisations/who_en.htm“ "

Točka 2.3.2 (Financiranje) se nadomesti z naslednjim:

„Financiranje za ukrepe z zgoraj navedenimi mednarodnimi organizacijami se lahko izvaja samo prek sporazumov o dodelitvi neposrednih donacij. Sporazumi o neposrednih donacijah bodo povečali sinergijo in sodelovanje med Evropsko komisijo in mednarodnimi organizacijami, kadar se ukrepi skupno izvajajo. Te organizacije imajo posebne zmogljivosti, povezane z njihovimi posebnimi nalogami in pristojnostmi, zaradi katerih so usposobljene za izvajanje nekaterih ukrepov iz tega delovnega programa in za katere sporazumi o neposrednih donacijah veljajo za najustreznejši postopek.

Znesek finančnega prispevka lahko znaša do 60 % upravičenih stroškov zadevnih projektov na organizacijo. Komisija bo v vsakem posameznem primeru določila najvišji odstotek donacije, ki bo dodeljena.

Sporazumi o neposrednih donacijah se financirajo iz proračunske postavke 17 03 01 01; okvirni znesek za neposredne donacije je ocenjen na 2 550 000 EUR. Ta znesek se lahko poveča glede na neporabljena sredstva iz operativnega proračuna.“

V Bruslju, 8. novembra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(2) UL L 271, 9.10.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 786/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 7).

(3) UL L 369, 16.12.2004, str. 73.

(4) Sprememba proračuna št. 1, UL L 124, 15.5.2007, str. 1.

(5) UL L 46, 16.2.2007, str. 27.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 300

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 50 17. november 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1342/2007 z dne 22. oktobra 2007 o upravljanju nekaterih omejitev za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov iz Ruske federacije	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1343/2007 z dne 13. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1543/2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike	24
		Uredba Komisije (ES) št. 1344/2007 z dne 16. novembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	25
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1345/2007 z dne 15. novembra 2007 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo	27
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1346/2007 z dne 16. novembra 2007 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v vodah NAFO 3LMNO s plovili, ki plujejo pod zastavo Španije	30
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1347/2007 z dne 16. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 8 ( 1 )	32
	*	Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 1348/2007 z dne 9. novembra 2007 o prehodnih določbah za uporabo obveznih rezerv Evropske centralne banke po uvedbi eura na Cipru in Malti (ECB/2007/11)	44
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2007/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 78/855/EGS in 82/891/EGS glede zahteve po neodvisnem strokovnem poročilu ob združitvi ali delitvi delniških družb	47

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2007/738/ES
*	Odločba Sveta z dne 9. oktobra 2007 o razveljavitvi Odločbe 2006/125/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja v Združenem kraljestvu	49
	2007/739/ES
*	Sklep Sveta z dne 22. oktobra 2007 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki	51
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki	52
	2007/740/ES
*	Odločba Sveta z dne 13. novembra 2007 o dovoljenju Kraljevini Nizozemski, da uporabi ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost	71
	Komisija
	2007/741/ES
*	Sklep Komisije z dne 8. novembra 2007 o spremembi Sklepa 2007/102/ES o sprejetju delovnega načrta za 2007 za izvajanje programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008), vključno z letnim programom dela za donacije ( 1 )	73