ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 299 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 50 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
* |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
16.11.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 299/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 1234/2007
z dne 22. oktobra 2007
o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Delovanje in razvoj skupnega trga za kmetijske proizvode mora spremljati oblikovanje skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu „SKP“), z namenom vključiti zlasti skupno ureditev trgov (v nadaljnjem besedilu „SUT“), katere oblika je v skladu s členom 34 Pogodbe lahko odvisna od vrste proizvoda. |
(2) |
Svet je od uvedbe SKP sprejel 21 SUT za vsak proizvod ali skupino proizvodov, od katerih vsako ureja ločena temeljna uredba Sveta:
|
(3) |
Svet je poleg tega sprejel tri uredbe s posebnimi pravili za nekatere proizvode, pri tem pa ni določil SUT za te proizvode:
|
(4) |
Zgoraj navedene uredbe (v nadaljevanju „temeljne uredbe“) pogosto spremlja pomožen sklop nadaljnjih uredb Sveta. Večina temeljnih uredb ima enako strukturo in veliko skupnih določb. To velja zlasti za pravila o trgovanju s tretjimi državami in splošne določbe, v določenem obsegu pa tudi za pravila v zvezi z notranjim trgom. Temeljne uredbe pogosto vsebujejo različne rešitve za enake ali podobne probleme. |
(5) |
Poenostavitev zakonodajnega okolja SKP je že nekaj časa cilj Skupnosti. V skladu s tem je bil vzpostavljen horizontalni pravni okvir za vsa neposredna plačila, ki je vrsto sistemov podpore združil v shemo enotnega plačila s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (26). Ta pristop bi bilo treba uporabiti tudi za temeljne uredbe. Na podlagi tega bi bilo treba pravila iz teh uredb združiti v enotni pravni okvir in, kjer je to mogoče, sektorske pristope nadomestiti s horizontalnimi. |
(6) |
V luči zgoraj navedenega bi bilo treba temeljne uredbe razveljaviti in jih nadomestiti z enotno uredbo. |
(7) |
Zaradi poenostavitve ne bi smele postati vprašljive politične odločitve, sprejete v preteklih letih na področju SKP. Zato bi ta uredba v osnovi morala predstavljati tehnično poenostavitev. Zato ne bi smela razveljaviti ali spremeniti obstoječih instrumentov, razen če so medtem zastareli, postali odvečni ali pa se jih zaradi svoje narave ne bi smelo obravnavati na ravni Sveta, prav tako pa ne bi smela predvideti novih instrumentov ali ukrepov. |
(8) |
Ta uredba na podlagi navedenega ne bi smela vključevati tistih delov SUT, ki so predmet reforme politike. To velja za večino delov sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina. Zato bi bilo treba določbe iz uredb (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999 vključiti v to uredbo samo v tistem obsegu, ki ni predmet reform politike. Vsebinske določbe teh SUT bi bilo treba vključiti šele takrat, ko bodo ustrezne reforme sprejete. |
(9) |
V skupnih ureditvah trgov za žita, riž, sladkor, posušeno krmo, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, banane, mleko in mlečne izdelke ter sviloprejke so določena tržna leta, ki so v glavnem prilagojena biološkim proizvodnim ciklom vsakega od teh proizvodov. Zato bi bilo treba v to uredbo vključiti tržna leta, kakor so bila določena v navedenih sektorjih. |
(10) |
Da bi se stabilizirali trgi in zagotovil primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost, je bil oblikovan diferenciran sistem zaščite cen za različne sektorje, vzporedno z uvedbo neposrednih shem ter ob upoštevanju različnih potreb v vsakem od teh sektorjev na eni strani in medsebojnih odvisnosti med različnimi sektorji na drugi strani. Ti ukrepi so bodisi v obliki javne intervencije bodisi izplačila pomoči za zasebno skladiščenje izdelkov sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega, ovčjega in kozjega mesa. Glede na cilje te uredbe je treba zato brez bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem ohraniti ukrepe za zaščito cen, kadar so predvideni v instrumentih, kakor so bili oblikovani v preteklosti. |
(11) |
Zaradi jasnosti in preglednosti, je treba za določbe, ki urejajo te ukrepe, predvideti skupno strukturo, pri čemer je treba ohraniti politiko, ki se izvaja v vsakem sektorju. Zaradi tega je ustrezno razlikovati med referenčnimi in intervencijskimi cenami. |
(12) |
SUT za žita, goveje in telečje meso ter mleko in mlečne izdelke so vsebovale določbe, v skladu s katerimi je lahko Svet skladno s postopkom, določenim v členu 37(2) Pogodbe, spremenil ravni cen. Zaradi občutljivosti cenovnih sistemov bi bilo treba jasno navesti, da možnost spreminjati ravni cen v skladu s členom 37(2) obstaja v vseh sektorjih, ki jih zajema ta uredba. |
(13) |
Poleg tega je SUT za sladkor predvidevala možnost pregleda standardnih kakovosti sladkorja, kakor je nadalje opredeljeno v Uredbi (ES) št. 318/2006, da bi se upoštevalo zlasti komercialne zahteve in razvoj na področju tehnične analize. Navedena uredba je zato določala pristojnost Komisije za spreminjanje ustrezne priloge. To možnost bi bilo treba nujno ohraniti, da se Komisiji po potrebi omogoči hitro ukrepanje. |
(14) |
Da bi zagotovili zanesljive podatke o cenah sladkorja na trgu Skupnosti, bi bilo treba sistem poročanja o cenah, določen v SUT za sladkor, vključiti v to uredbo in na podlagi tega bi bilo treba določiti raven tržnih cen za beli sladkor. |
(15) |
Da se prepreči, da bi sistem intervencij za žita, riž, maslo in posneto mleko v prahu sam po sebi postal izhod, bi bilo treba ohraniti možnost za začetek javne intervencije samo v nekaterih obdobjih leta. Za izdelke iz govejega, telečjega in svinjskega mesa ter masla bi morala biti začetek in konec javne intervencije odvisna od ravni tržne cene v posameznem obdobju. Za sektorje koruze, riža in sladkorja bi bilo treba ohraniti omejitev količin, do katerih se lahko izvede odkup z javno intervencijo. Za maslo in posneto mleko v prahu je treba ohraniti pristojnost Komisije, da ustavi običajni odkup, kadar je dosežena določena količina, ali ga zamenja z odkupom po razpisnem postopku. |
(16) |
Raven cen, po kateri bi bilo treba izvajati odkup z javno intervencijo, je bila v preteklosti znižana v okviru SUT za žita, riž ter goveje in telečje meso in določena z uvedbo shem neposrednih podpor v teh sektorjih. Pomoč v okviru navedenih shem na eni strani in intervencijske cene na drugi so zato tesno povezane. Za proizvode sektorja mleka in mlečnih izdelkov je bila zaradi pospeševanja porabe zadevnih proizvodov in izboljšanja njihove konkurenčnosti ta raven cen določena. Za sektorja riža in sladkorja so bile cene določene zato, da bi to prispevalo k stabilizaciji trga, kadar tržna cena v posameznem tržnem letu pade pod referenčno ceno, določeno za naslednje tržno leto. Te odločitve politike Sveta so še vedno veljavne. |
(17) |
Kakor v prejšnjih SUT bi bilo v tej uredbi treba zagotoviti možnost za prodajo proizvodov odkupljenih z javno intervencijo. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti na način, s katerim bi se bilo mogoče izogniti motnjam na trgu in ki zagotavlja enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev. |
(18) |
Skupnost ima zaradi svojih intervencijskih zalog različnih kmetijskih proizvodov možnost, da bistveno prispeva k blaginji svojih najbolj ogroženih državljanov. V interesu Skupnosti je, da se ta možnost koristi dolgotrajno, dokler se z uvedbo ustreznih ukrepov zaloge ne znižajo na običajno raven. Glede na te ugotovitve je Uredba Sveta (EGS) št. 3730/87 z dne 10. decembra 1987 o splošnih pravilih za dobavo hrane iz intervencijskih zalog imenovanim organizacijam za razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti (27) doslej zagotovila razdeljevanje hrane prek dobrodelnih organizacij. Ta pomemben socialni ukrep, ki lahko najbolj ogroženim osebam veliko pomeni, bi bilo treba ohraniti in vključiti v okvir te uredbe. |
(19) |
SUT za mleko in mlečne izdelke je zagotovila dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje za smetano ter nekatere izdelke iz masla in iz sira, da bi s tem prispevala k uravnoteženju trga mleka in stabilizaciji tržnih cen. Komisija je bila tudi pooblaščena, da določi dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih drugih izdelkov iz sira in tudi za beli sladkor, nekaterih vrst oljčnega olja in nekaterih izdelkov iz govejega in telečjega mesa, posnetega mleka v prahu, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa. Glede na namen te uredbe bi bilo treba te ukrepe ohraniti. |
(20) |
V Uredbi Sveta (ES) št. 1183/2006 z dne 24. julija 2006 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (28), Uredbi Sveta (EGS) št. 1186/90 z dne 7. maja 1990 o razširitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih goved (29), Uredbi Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984, ki določa lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov, (30) in Uredbi Sveta (EGS) št. 2137/92 z dne 23. julija 1992 o lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov ovc in določitvi standardne kakovosti Skupnosti za sveže ali hlajene trupe ovc (31) so določene lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov v sektorjih govejega in telečjega, prašičjega ter ovčjega in kozjega mesa. Te sheme so bistvene za beleženje cen in uporabo intervencijskih ureditev v teh sektorjih. Poleg tega je njihov cilj izboljšati preglednost trga. Take sheme za razvrščanje trupov bi bilo treba ohraniti. Zato je primerno, da se njihovi bistveni elementi vgradijo v to uredbo, hkrati pa se Komisijo pooblasti za urejanje nekaterih vprašanj bolj tehničnega značaja v izvedbenih pravilih. |
(21) |
Omejitve prostega pretoka, ki temelji na uporabi ukrepov, katerih namen je preprečiti širitev živalskih bolezni, lahko povzročijo težave na trgu nekaterih proizvodov v eni ali več državah članicah. Izkušnje kažejo, da so hude motnje na trgu, kakor je znatno znižanje porabe ali cen, povezane z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi ali živali. |
(22) |
Izjemne ukrepe za podporo trgu, katerih namen je odpraviti take razmere, predvidene v zadevni SUT za goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino, bi bilo zato treba vključiti v to uredbo pod istimi pogoji, kakor so se uporabljali doslej. Take izjemne ukrepe za podporo trgu bi morala sprejeti Komisija in bi morali biti v neposredni povezavi z zdravstvenimi in veterinarskimi ukrepi ali izhajati iz teh ukrepov, sprejetih za boj proti širjenju bolezni. Treba bi jih bilo sprejeti na zahtevo držav članic, da bi se bilo mogoče izogniti hudim motnjam na zadevnih trgih. |
(23) |
V tej uredbi bi bilo treba ohraniti možnost, da Komisija sprejme posebne intervencijske ukrepe, predvidene v SUT za žita in za riž, kadar se pokaže, da je to potrebno, zaradi uspešnega in učinkovitega odzivanja ob morebitnih motnjah na trgu v sektorju žit in zato, da se za sektor riža prepreči množična uporaba javne intervencije v nekaterih regijah Skupnosti ali pri odpravi pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč. |
(24) |
Treba bi bilo določiti najnižjo ceno za sladkorno peso, za katero veljajo kvote in ustreza standardni kakovosti, ki bi jo bilo treba opredeliti, da bi se pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa v Skupnosti zagotovil primeren življenjski standard. |
(25) |
Potrebni so posebni instrumenti za zagotovitev poštenega ravnovesja pravic in obveznosti med podjetji za proizvodnjo sladkorja in pridelovalci sladkorne pese. Zato bi bilo treba ohraniti standardne določbe, ki urejajo sporazume v okviru panoge in ki so bili doslej vsebovani v SUT za sladkor. |
(26) |
Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih okoliščin otežuje poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v vsej Skupnosti. Panožni sporazumi med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese in podjetji za proizvodnjo sladkorja že obstajajo. Zato bi bilo treba z okvirnimi določbami določiti le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo pridelovalci sladkorne pese in industrija sladkorja, da se zagotovi neovirano delovanje trga za sladkor z možnostjo odstopanja od nekaterih pravil v okviru panožnih sporazumov. Podrobni pogoji so bili doslej določeni v okviru SUT za sladkor, in sicer v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 318/2006. Zaradi pretežno tehnične narave teh pogojev je bolj ustrezno, da se ta vprašanja obravnavajo na ravni Komisije. |
(27) |
V to uredbo bi bilo treba vključiti proizvodno dajatev, predvideno v okviru SUT za sladkor, ki bi prispevala k financiranju stroškov, nastalih v okviru omenjene SUT. |
(28) |
Za ohranitev strukturnega ravnovesja trgov za sladkor na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, bi bilo treba Komisiji pustiti možnost, da se odloči za umik sladkorja s trga za toliko časa, kolikor je potrebno, da se na trgu ponovno vzpostavi ravnovesje. |
(29) |
V SUT za žive rastline, goveje in telečje meso, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca in perutnino je predvidena možnost za sprejetje nekaterih ukrepov za lažjo prilagoditev oskrbe potrebam trga. Taki ukrepi bi lahko prispevali k stabiliziranju trgov in zagotavljanju primernega življenjskega standarda zadevne kmetijske skupnosti. Zaradi ciljev te uredbe bi bilo treba navedeno možnost ohraniti. Svet lahko v skladu z navedenimi določbami sprejme splošna pravila v zvezi s takimi ukrepi, in sicer v skladu s postopkom, določenim v členu 37 Pogodbe. Cilji, ki naj se s takimi ukrepi dosežejo, so jasno določeni, hkrati pa omejujejo naravo ukrepov, ki se lahko sprejmejo. Zato Svetu ni treba sprejeti dodatnih splošnih pravil v teh sektorjih in te možnosti tudi ni treba več predvideti. |
(30) |
V sektorjih sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov je količinska omejitev proizvodnje, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 318/2006 in Uredbi Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (32), že vrsto let bistveni instrument tržne politike. Razlogi, zaradi katerih je Skupnost v preteklosti sprejela sisteme proizvodnih kvot v obeh sektorjih, še vedno veljajo. |
(31) |
Medtem ko je bil kvotni sistem za sladkor določen v okviru SUT za sladkor, pa ustrezen sistem v sektorju mleka in mlečnih izdelkov še vedno ureja pravni akt, ki je ločen od SUT za mleko, in sicer Uredba (ES) št. 1788/2003. Glede na izjemen pomen teh shem in ciljev te uredbe je primerno ustrezne določbe za oba sektorja vključiti v to uredbo, ne da se pri tem sprejme kakršne koli vsebinske spremembe shem in postopkov njihovega delovanja v primerjavi s prejšnjim pravnim stanjem. |
(32) |
Sistem kvot za sladkor iz te uredbe bi zato moral odražati ureditve, določene v Uredbi (ES) št. 318/2006, in zlasti ohraniti pravni status kvot, če v skladu s sodno prakso Sodišča sistem kvot pomeni mehanizem za urejanje trga v sektorju sladkorja, katerega namen je doseganje ciljev v javnem interesu. |
(33) |
Ta uredba bi zato morala Komisiji omogočiti prilagoditev kvot na trajnostno raven po letu 2010, ko preneha delovati sklad za prestrukturiranje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 320/2006 z dne 20. februarja 2006 o vzpostavitvi začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja v Skupnosti (33). |
(34) |
Glede na potrebo po omogočanju določene mere nacionalne prožnosti pri strukturnem prilagajanju predelovalne industrije ter pridelovanja sladkorne pese in sladkornega trsa v obdobju uporabe kvot, bi morale države članice ohraniti možnost, da v okviru nekaterih omejitev spremenijo kvote podjetij, če pri tem pa ne ovirajo delovanja sklada za prestrukturiranje kot instrumenta. |
(35) |
Da bi se izognili presežkom sladkorja, ki izkrivljajo trg za sladkor, je SUT za sladkor določala, da je treba Komisiji omogočiti, da v skladu z nekaterimi merili zagotovi prenos presežkov sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa v kvoto proizvodnje za naslednje tržno leto. Če poleg tega veljavni pogoji za nekatere količine niso izpolnjeni, je prav tako določala, da se pobira dajatev na presežek, s čimer naj bi se izognili kopičenju teh količin, ki ogrožajo stanje na trgu. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(36) |
Še vedno prevladuje osrednji namen sistema kvot za mleko, tj. zmanjšati nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu in iz tega nesorazmerja izhajajoče strukturne presežke ter na ta način doseči boljšo uravnoteženost trga. Zato je treba ohraniti uporabo dajatve za količine mleka, zbrane ali prodane za namene neposredne porabe nad določenim zajamčenim pragom. V skladu z namenom te uredbe je do določene mere potrebna zlasti terminološka uskladitev med shemama kvot za sladkor in mleko, ob tem pa je treba v celoti ohraniti njuno trenutno pravno stanje. Zato se zdi primerno uskladiti terminologiji sektorja mleka in sektorja sladkorja. Izraza „nacionalna referenčna količina“ in „individualna referenčna količina“ v Uredbi (ES) št. 1788/2003 bi bilo zato treba nadomestiti z izrazoma „nacionalna kvota“ in „individualna kvota“, pri čemer bi bilo treba ohraniti pravna pojma, ki ju določata opredelitvi. |
(37) |
V bistvu bi morala biti shema kvot za mleko iz te uredbe oblikovana v skladu z Uredbo (ES) št. 1788/2003. Ohraniti bi bilo treba zlasti razliko med oddajo in neposredno prodajo, shema pa bi se morala uporabljati na podlagi individualnih reprezentativnih vsebnosti maščob in nacionalno referenčno vsebnostjo maščobe. Kmetom bi pod nekaterimi pogoji moral biti dovoljen začasen prenos svojih individualnih kvot. Prav tako bi bilo treba ohraniti načelo, da se ob prodaji, zakupu ali prenosu kmetije z dedovanjem ustrezna kvota prenese na kupca, zakupnika ali dediča skupaj z ustreznim zemljiščem, medtem ko bi bilo treba izjeme pri načelu, v skladu s katerim so kvote povezane s kmetijami, ohraniti, da bi se lahko nadaljevalo prestrukturiranje proizvodnje mleka in izboljšanje okolja. Skladno z različnimi vrstami prenosa kvot in z uporabo objektivnih meril, bi bilo treba ohraniti določbe, ki državam članicam dovoljujejo, da del prenesenih količin uvrstijo v nacionalne rezerve. |
(38) |
Presežno dajatev bi bilo treba določiti na ravni, katere učinek bi bil odvračilen, in bi jo morale plačati države članice takoj, ko je nacionalna kvota presežena. Država članica bi nato morala breme plačila porazdeliti med proizvajalce, ki so prispevali k prekoračitvi. Ti proizvajalci bi morali biti dolžni državi članici plačati svoj prispevek k dajatvi zgolj zaradi dejstva, da so presegli svojo razpoložljivo količino. Države članice bi morale Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) plačati dajatev, ki ustreza prekoračitvi njihove nacionalne kvote, zmanjšane za 1-odstotni pavšalni znesek, in sicer zaradi upoštevanja primerov stečaja ali dokončne nesposobnosti nekaterih proizvajalcev, da bi prispevali k plačilu dolgovane dajatve. |
(39) |
V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (34) so prejemki, ki izhajajo iz uporabe dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, „namenski prejemki“, ki jih je treba vplačati v proračun Skupnosti in se morajo ob ponovni uporabi uporabiti izključno za financiranje odhodkov EKJS ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Člen 22 Uredbe (ES) št. 1788/2003, v skladu s katerim se prejemki, ki izhajajo iz dajatve, štejejo kot intervencija za stabiliziranje kmetijskih trgov in jih je treba uporabljati za financiranje odhodkov v sektorju mleka, je zastarel in ga zato ni treba vključiti v to uredbo. |
(40) |
V različnih SUT so predvidene različne vrste shem pomoči. |
(41) |
S SUT za posušeno krmo ter lan in konopljo je bila za te sektorje uvedena pomoč za predelavo kot sredstvo za urejanje notranjega trga za zadevne sektorje. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(42) |
Glede na posebne tržne razmere za žitni in krompirjev škrob so SUT za trg žit vsebovale določbe, ki so dovoljevale dodelitev nadomestil za proizvodnjo, kadar je to bilo potrebno. Proizvodno nadomestilo bi moralo biti take narave, da so osnovni proizvodi, ki jih uporablja zadevna industrija, lahko na voljo po nižji ceni, kakor je tista, ki izhaja iz uporabe skupnih cen. V SUT za sladkor je uvedena možnost dodelitve nadomestila za proizvodnjo, kadar se glede na proizvodnjo nekaterih industrijskih, kemičnih ali farmacevtskih izdelkov pojavi potreba po ukrepih, katerih cilj je dati na voljo nekatere izdelke iz sladkorja. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(43) |
Kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov so potrebni ukrepi, ki povečujejo možnost prodaje mlečnih izdelkov. V SUT za mleko in mlečne izdelke je zato predvideno dodeljevanje pomoči za trženje nekaterih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje. Poleg tega je SUT predvidela, da Skupnost krije del stroškov odobritve pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah, da bi se s tem spodbujala poraba mleka pri mladini. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(44) |
Financiranje Skupnosti, ki pomeni odstotek neposredne pomoči, ki jo države članice smejo zadržati v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, je potrebno za spodbujanje odobrenih organizacij izvajalcev, da pripravijo delovne programe s ciljem izboljšati kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk. V tem okviru je skupna ureditev trga za oljčno olje in namizne oljke zagotovila, da bo podpora Skupnosti dodeljena glede na prednostne ukrepe na področju dejavnosti, ki se izvajajo v okviru zadevnih delovnih programov. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(45) |
Sklad Skupnosti za tobak, financiran z nekaterimi odbitki iz shem pomoči v navedenem sektorju, je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EGS) št. 2075/92 z namenom, da bi se izvajali različni ukrepi za ta sektor. Leto 2007 je zadnje, v katerem so odbitki od shem pomoči iz poglavja 10c naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 še na voljo Skladu Skupnosti za tobak. Ob tem ko se bo financiranje sklada končalo pred začetkom veljavnosti te uredbe, bi bilo treba člen 13 Uredbe (EGS) št. 2075/92 kljub temu ohraniti, da bi služil kot pravna podlaga za večletne programe, ki bi jih lahko financiral Sklad Skupnosti za tobak. |
(46) |
Za čebelarstvo kot kmetijski sektor so značilni raznovrstnost proizvodnih pogojev in pridelkov ter razpršenost in raznolikost gospodarskih subjektov, tako v fazi proizvodnje kot trženja. Poleg tega je v več državah članicah zaradi širjenja varoze v zadnjih letih, in problemov, ki jih ta bolezen povzroča pri proizvodnji medu, še vedno potrebno ukrepanje Skupnosti, saj se varoze ne da popolnoma izkoreniniti in jo je treba zdraviti z odobrenimi proizvodi. Glede na take okoliščine ter za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov v Skupnosti je treba vsaka tri leta pripraviti nacionalne programe, ki vključujejo tehnično pomoč, nadzor varoze, racionalizacijo sezonskih selitev panjev zaradi paše, upravljanje obnove čebeljega fonda v Skupnosti ter sodelovanje pri raziskovalnih programih o čebelarstvu in čebelarskih proizvodih, da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov. Navedene nacionalne programe bi morala deloma financirati Skupnost. |
(47) |
Z Uredbo (ES) št. 1544/2006 je vse nacionalne pomoči za sviloprejke nadomestila shema pomoči Skupnosti za gojenje sviloprejk, ki je dodeljena v obliki fiksnega zneska na uporabljeni zabojček jajčec sviloprejke. |
(48) |
Ker so stališča politike, ki so privedla do uvedbe zgoraj omenjenih shem pomoči za čebelarstvo in za gojenje sviloprejk, še vedno veljavna, bi bilo treba vse te sheme vključiti v okvir te uredbe. |
(49) |
Uporaba standardov za trženje kmetijskih proizvodov lahko prispeva k izboljšanju ekonomskih razmer za proizvodnjo in trženje ter tudi kakovosti takih proizvodov. Uporaba takih standardov je zato v interesu proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov. V skladu s tem so bili v okviru SUT za banane, oljčno olje in namizne oljke, žive rastline, jajca in perutnino uvedeni tržni standardi, ki se nanašajo zlasti na kakovost, razvrščanje, težo, razvrščanje po velikosti, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, poreklo in označevanje. Primerno je ohraniti navedeni pristop iz te uredbe. |
(50) |
V skladu s SUT za oljčno olje in namizne oljke ter banane je bilo Komisiji doslej naloženo sprejetje določb glede tržnih standardov. Zaradi njihove zelo podrobne tehnične narave in potrebe, da so vse bolj učinkoviti in da se prilagajajo razvijajočim se trgovskim praksam, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na sektorje živih rastlin pri določanju meril, ki jih mora upoštevati Komisija pri oblikovanju ustreznih pravil. Poleg tega bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti sodobne analitske metode in druge ukrepe za določitev oblike zadevnih standardov, da bi se bilo mogoče izogniti zlorabam v zvezi s kakovostjo in pristnostjo proizvodov, predstavljenih potrošnikom, in večjim motnjam na trgih, ki bi jih te zlorabe lahko povzročile. |
(51) |
Več pravnih instrumentov je bilo uvedenih za ureditev trženja in označevanje mleka, mlečnih izdelkov in maščob. Njihov cilj je izboljšati položaj mleka in mlečnih izdelkov na trgu na eni strani ter zagotoviti pošteno konkurenco med mazavimi mlečnimi in nemlečnimi maščobami na drugi strani, vse v korist proizvajalcev in potrošnikov. Cilj pravil iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 z dne 2. julija 1987 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov (35), je varstvo potrošnikov in vzpostavitev pogojev konkurence med mlečnimi izdelki in konkurenčnimi izdelki na področju poimenovanja izdelkov, označevanja in oglaševanja, s katerimi bi se bilo mogoče izogniti izkrivljanju. Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (36) določa pravila, katerih namen je jamčiti za visoko kakovost konzumnega mleka in izdelkov, ki ustrezajo potrebam in željam potrošnikov, ter tako stabilizirati zadevni trg in potrošnikom zagotoviti visokokakovostno konzumno mleko. Uredba Sveta (ES) št. 2991/94 z dne 5. decembra 1994 o določitvi standardov za mazave maščobe (37) določa tržne standarde za mleko in nemlečne izdelke z jasno in razločno razvrstitvijo, skupaj s pravili o označevanju. V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti. |
(52) |
V sektorjih jajc in perutnine obstajajo določbe o tržnih standardih, v nekaterih primerih pa tudi o proizvodnji. Te določbe so vsebovane v Uredbi Sveta (ES) št. 1028/2006 z dne 19. junija 2006 o tržnih standardih za jajca (38), Uredbi Sveta (EGS) št. 1906/90 z dne 26. junija 1990 o določenih tržnih standardih za perutnino (39) in Uredbi Sveta (EGS) št. 2782/75 z dne 29. oktobra 1975 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine (40). Bistvena pravila iz teh uredb bi bilo treba vključiti v to uredbo. |
(53) |
Uredba (ES) št. 1028/2006 določa, da bi se morali tržni standardi za jajca načeloma uporabljati za vsa jajca kokoši vrste Gallus gallus, ki se tržijo v Skupnosti, praviloma pa za tudi tista jajca, ki so namenjena izvozu v tretje države. Prav tako razlikuje med jajci, ki so primerna za neposredno prehrano ljudi, in med jajci, ki niso primerna za neposredno prehrano ljudi, in sicer tako, da oblikuje dva kakovostna razreda jajc in predpisuje določbe za zagotavljanje ustrezne obveščenosti potrošnika glede kakovostnih in masnih razredov ter uporabljenega načina reje. Nenazadnje ta uredba določa posebna pravila za jajca, uvožena iz tretjih držav, v skladu s katerimi je s posebnimi določbami, ki veljajo v nekaterih tretjih državah, mogoče upravičiti odstopanja od tržnih standardov, če se zagotovi njihovo enakovrednost z zakonodajo Skupnosti. |
(54) |
Uredba (EGS) št. 1906/90 določa, da bi se tržni standardi načeloma morali uporabljati za nekatere vrste perutninskega mesa, ki je primerno za človeško prehrano in se trži v Skupnosti, ter da se za perutninsko meso, predvideno za izvoz v tretje države, tržni standardi ne bi smeli uporabljati. Ta uredba določa razvrščanje perutninskega mesa v dve kategoriji, in sicer glede na mesnatost, izgled in pogoje, pod katerimi bo meso na voljo za prodajo. |
(55) |
V primeru majhnih količin bi državam članicam moralo biti v skladu s temi uredbami omogočeno, da iz uporabe teh tržnih standardov izvzamejo bodisi jajca bodisi perutninsko meso, ki ga proizvajalec potrošniku prodaja z različnimi oblikami neposredne prodaje. |
(56) |
Uredba (ES) št. 2782/75 vzpostavlja posebna pravila za trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine ter njihov prevoz ter za inkubacijo valilnih jajc. Ta uredba zlasti določa posamezno označevanje valilnih jajc, ki se uporabljajo za vzrejo piščancev, način pakiranja in vrsto embalaže za transport. Iz obvezne uporabe standardov, določenih v tej uredbi, pa izključuje majhne selekcijske in reprodukcijske centre. |
(57) |
V skladu s cilji te uredbe bi bilo treba ta pravila ohraniti vsebinsko nespremenjena. Nadaljnje določbe tehničnega značaja, ki jih vsebujejo te uredbe, pa bi morale biti obravnavane v okviru izvedbenih pravil, ki jih sprejme Komisija. |
(58) |
Kakor je doslej veljalo v okviru SUT za hmelj, je treba po vsej Skupnosti izvajati politiko kakovosti z izvajanjem določb o potrjevanju, skupaj s pravili, ki praviloma prepovedujejo trženje proizvodov, za katere ni bil izdan certifikat, ali uvoženih proizvodov, ki ne ustrezajo enakovrednim lastnostim pri kakovosti. |
(59) |
Opisi in opredelitve oljčnega olja in poimenovanje pomenijo bistveni element tržnega reda, ker določajo standarde kakovosti in potrošnikom zagotavljajo ustrezne informacije o proizvodu, in bi jih bilo treba ohraniti v tej uredbi. |
(60) |
Ena od navedenih shem pomoči, ki prispeva k uravnoteženju trga za mleko in mlečne izdelke in k stabiliziranju tržnih cen v navedenem sektorju, obsega shemo za pomoč za predelavo posnetega mleka v kazein in kazeinate, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1255/1999. Uredba Sveta (EGS) št. 2204/90 z dne 24. julija 1990 o določitvi dodatnih splošnih pravil o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke glede sira (41) je določala pravila, ki se nanašajo na uporabo kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira, zaradi preprečevanja škodljivih učinkov, ki bi lahko temeljili na navedeni shemi pomoči, ob upoštevanju tveganja pri siru zaradi zamenjave s kazeinom ali kazeinati in z namenom stabilizirati trg. Ta pravila bi bilo treba vključiti v to uredbo. |
(61) |
Predelava nekaterih kmetijskih surovin v etilni alkohol je tesno povezana z gospodarno rabo teh surovin. To lahko prispeva k zvišanju njihove vrednosti in je lahko posebnega gospodarskega in socialnega pomena za gospodarstvo nekaterih regij Skupnosti, ali pa je lahko pomemben vir dohodka za proizvajalce zadevnih surovin. Omogoča tudi odstranitev proizvodov nezadovoljive kakovosti in kratkoročnih viškov, ki lahko v nekaterih sektorjih začasno povzročijo težave. |
(62) |
V sektorjih hmelja, oljčnega olja in namiznih oljk, tobaka in sviloprejk se zakonodaja zaradi doseganja ciljev politike osredotoča na različne načine organizacije, zlasti z namenom stabilizirati trge ter izboljšati in zagotoviti kakovost zadevnih proizvodov s skupnim ukrepanjem. Določbe, ki urejajo delovanje navedenega sistema organizacij, predvidevajo, da ta temelji na organizacijah, ki jih priznavajo države članice ali pod nekaterimi pogoji Komisija, v skladu z določbami, ki jih sprejme Komisija. Navedeni sistem je treba ohraniti in uskladiti doslej veljavne določbe. |
(63) |
Za podporo nekaterim dejavnostim medpanožnih organizacij, ki so zlasti zanimive glede veljavnih pravil SUT za tobak, je treba zagotoviti, da se uporaba pravil, ki jih medpanožna organizacija sprejme za svoje člane, pod določenimi pogoji razširi na vse proizvajalce in skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, v eni regiji ali več. Enako bi moralo veljati glede drugih dejavnosti medpanožnih organizacij, ki so v splošnem gospodarskem ali tehničnem interesu tobačnega sektorja ter tako koristijo vsem podjetjem, ki delujejo v zadevnih panogah. Države članice in Komisija bi morale pri tem tesno sodelovati. Komisija bi morala imeti stalna nadzorna pooblastila zlasti glede sporazumov in usklajenih ravnanj, ki jih take organizacije sprejmejo. |
(64) |
Države članice se lahko odločijo, da v sektorjih, v katerih trenutna pravila določajo priznavanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, in v nekaterih drugih sektorjih priznajo tovrstne organizacije na podlagi nacionalne zakonodaje, če je to v skladu z zakonodajo Skupnosti. To možnost bi bilo zato treba pojasniti. Sprejeti bi bilo treba tudi pravila, ki bi navajala, da je priznanje proizvajalca ali medpanožnih organizacij v skladu s sedanjimi uredbami veljavno tudi po sprejetju te uredbe. |
(65) |
Enotni trg Skupnosti vključuje trgovinski sistem na zunanjih mejah Skupnosti. Navedeni trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in izvozna nadomestila in bi načeloma moral stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj. |
(66) |
Spremljanje obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami v SUT za žita, riž, sladkor, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konopljo, goveje in telečje meso, mleko in mlečne izdelke, prašičje meso, ovčje in kozje meso, jajca, perutninsko meso, žive rastline in etilni alkohol kmetijskega porekla je bilo doslej tako pri uvozu kakor pri izvozu predmet bodisi sistema obveznih dovoljenj bodisi sistema, ki Komisijo pooblašča, da predvidi zahteve za dovoljenja. |
(67) |
Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem vprašanje upravljanja, ki se ga je treba lotiti na zelo prožen način. Na podlagi navedenega in glede na izkušnje, pridobljene v SUT, pri katerih je upravljanje dovoljenj že dodeljeno Komisiji, se zdi ustrezno razširiti ta pristop na vse sektorje, v katerih se uporabljajo uvozna in izvozna dovoljenja. Odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenja mora sprejeti Komisija ob upoštevanju potrebe po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov. |
(68) |
V glavnem so carine, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v okviru sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene v skupni carinski tarifi. Vendar je za nekatere proizvode iz sektorja žit in riža treba zaradi uvedbe dodatnih mehanizmov predvideti možnost za sprejetje odstopanj. |
(69) |
Da se preprečijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni nekateri pogoji. |
(70) |
Pod nekaterimi pogoji je ustrezno Komisijo pooblastiti za odprtje in upravljanje uvoznih tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, ali drugih aktov Sveta. |
(71) |
Cilj Uredbe Sveta (EGS) št. 2729/75 z dne 29. oktobra 1975 o uvoznih prelevmanih za mešanice žit, za riž in za lomljeni riž (42) je zagotoviti pravilno delovanje sistema carin pri uvozu mešanic žit, riža in lomljenega riža. Ta pravila bi bilo treba vključiti v to uredbo. |
(72) |
Med Skupnostjo in tretjimi državami je bilo sklenjenih več preferencialnih ureditev dostopa na trg, ki tem državam dovoljujejo izvoz trsnega sladkorja v Skupnost pod ugodnimi pogoji. SUT za sladkor je ustvarila razmere za razvoj potreb rafinerij po sladkorju za prečiščevanje in pod nekaterimi pogoji za pridržanje uvoznih dovoljenj za specializirane uporabnike pomembnih količin uvoženega surovega trsnega sladkorja, ki se v Skupnosti štejejo za stalne rafinerije. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(73) |
Da bi preprečili motnje v SUT za konopljo za vlakna, ki bi jih povzročili prepovedani pridelki, je ustrezna uredba predvidela nadzor nad uvozom konoplje in semena konoplje, tako da se zagotovi ustreznost takih proizvodov glede vsebnosti tetrahidrokanabinola. Poleg tega je za uvoz semen konoplje, ki niso namenjena setvi, veljal nadzorni sistem, ki zagotavlja sistem dovoljenj za zadevne uvoznike. Te določbe bi bilo treba ohraniti. |
(74) |
Na področju proizvodov sektorja hmelja se v vsej Skupnosti upošteva politika kakovosti. Za uvožene proizvode bi bilo treba določbe, ki naj zagotovijo, da se uvozijo samo proizvodi, ki ustrezajo enakovrednim lastnostnim proizvodov najnižje zahtevane kakovosti, vključiti v to uredbo. |
(75) |
Sistem carin omogoča odpravo vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal kot neustrezen. Da v takšnih primerih trg Skupnosti ne ostane brez zaščite proti motnjam, ki se lahko pojavijo, bi morala biti Skupnost zmožna nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe. Taki ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti. |
(76) |
Da se zagotovi pravilno delovanje SUT in zlasti da se preprečijo motnje na trgih, je bila v SUT za številne proizvode običajno predvidena možnost prepovedi uporabe postopka aktivnega in pasivnega oplemenitenja. To možnost bi bilo treba ohraniti. Izkušnje poleg tega kažejo, da je treba v primerih, kadar so na trgih motnje ali trgom grozijo motnje zaradi uporabe teh postopkov, sprejeti ukrepe brez odlašanja. Komisija bi zato morala imeti ustrezna pooblastila. Zato je primerno, da ima Komisija v takih okoliščinah možnost opustitve uporabe postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja. |
(77) |
Določbe o odobritvi nadomestil za izvoz v tretje države, ki temeljijo na razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu ter spadajo v okvir omejitev, določenih z obveznostmi Skupnosti v STO, bi morale zajamčiti udeležbo Skupnosti v mednarodni trgovini z nekaterimi proizvodi, ki spadajo v to uredbo. Subvencionirani izvozi bi morali biti omejeni glede vrednosti in količine. |
(78) |
Upoštevanje vrednostnih omejitev bi bilo treba zagotoviti ob določitvi izvoznih nadomestil s spremljanjem plačil na podlagi pravil v zvezi z EKJS. Spremljanje se lahko olajša z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in z možnostjo, da se pri diferenciranih izvoznih nadomestilih dopusti sprememba navedenega namembnega kraja znotraj geografskega območja, za katerega se uporablja enotna stopnja izvoznega nadomestila. Pri spremembi namembnega kraja se plača izvozno nadomestilo, ki se uporablja za dejanski namembni kraj in je navzgor omejeno z zneskom, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj. |
(79) |
Upoštevanje količinskih omejitev bi bilo treba zagotoviti z zanesljivim in učinkovitim sistemom spremljanja. Zato bi morala biti odobritev izvoznih nadomestil odvisna od predložitve izvoznega dovoljenja. Izvozna nadomestila bi bilo treba odobriti v okviru razpoložljivih omejitev, odvisno od posamezne okoliščine za vsak zadevni proizvod. Izjeme pri tem pravilu bi smele biti dovoljene samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi in za katere se ne uporabljajo količinske omejitve. Predvideti bi bilo treba odstopanje od strogega upoštevanja pravil upravljanja, kadar ni verjetno, da bi izvoz, ki je upravičen do izvoznih nadomestil, presegel določene količine. |
(80) |
Za izvoz živega goveda bi bilo treba sprejeti določbo, da so izvozna nadomestila dodeljena in izplačana le, če so upoštevane določbe iz zakonodaje Skupnosti, ki se nanašajo na dobro počutje živali, in zlasti tiste, ki se nanašajo na zaščito živali med prevozom. |
(81) |
Kmetijski proizvodi so v nekaterih primerih lahko upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretje države, če izpolnjujejo nekatere zahteve in/ali cenovne pogoje. Za zagotovitev pravilne uporabe takšnega sistema je potrebno upravno sodelovanje med organi tretje države uvoznice in Skupnostjo. V ta namen bi moral proizvode spremljati certifikat, izdan v Skupnosti. |
(82) |
Izvoz cvetnih čebulic v tretje države je velikega gospodarskega pomena za Skupnost. Nadaljevanje in povečevanje tega izvoza je mogoče zagotoviti s stabilizacijo cen v tej trgovini. Zato bi bilo treba predvideti najnižje izvozne cene zadevnih proizvodov. |
(83) |
V skladu s členom 36 Pogodbe se določbe poglavja Pogodbe v zvezi s pravili o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi le v obsegu, ki ga določi Svet v okviru člena 37(2) in (3) Pogodbe ter v skladu s postopkom, določenim v tem členu. V različnih SUT je bilo določeno, da se določbe o državni pomoči v veliki meri uporabljajo. Uporaba zlasti pravil Pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, je bila nadalje opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (43). V skladu s ciljem oblikovati celovit sklop pravil tržne politike je ustrezno vključiti zadevne določbe v to uredbo. |
(84) |
Pravila o konkurenci, ki se nanašajo na sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 81 Pogodbe ter na zlorabo prevladujočega položaja, bi bilo treba uporabljati za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi, če njihova uporaba ne ovira delovanja nacionalnih organizacij kmetijskih trgov ali ne ogroža izpolnjevanje ciljev SKP. |
(85) |
Posebna pozornost je posvečena organizacijam kmetov, katerih cilj je zlasti skupna proizvodnja ali trženje kmetijskih proizvodov ali uporaba skupnih objektov, razen če tako skupno delovanje izključuje konkurenco ali ogroža izpolnjevanje ciljev iz člena 33 Pogodbe. |
(86) |
Da bi ne bil ogrožen razvoj SKP ter bi bila hkrati zagotovljena pravna varnost in nediskriminatorna obravnava zadevnih podjetij, mora imeti Komisija izključno pristojnost, ki jo mora nadzorovati Sodišče, da ugotovi, ali so sporazumi, sklepi in ravnanja iz člena 81 Pogodbe v skladu s cilji SKP. |
(87) |
Pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe, ki urejajo državno pomoč, praviloma uporabljati za proizvode, zajete v to uredbo. V nekaterih okoliščinah bi morale biti dovoljene izjeme. Kadar se take izjeme uporabijo, pa mora biti Komisija zmožna sestaviti seznam obstoječih, novih ali predlaganih državnih pomoči, dajati ustrezne pripombe državam članicam in jim predlagati primerne ukrepe. |
(88) |
Od pristopa lahko Finska in Švedska zaradi posebnega gospodarskega položaja proizvodnje in trženja severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi dodelita pomoč za ta sektor. Poleg tega pa Finska lahko zaradi posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem. Te izjeme je treba ohraniti. |
(89) |
V državah članicah, v katerih se bo kvota za sladkor občutno zmanjšala, bodo imeli pridelovalci sladkorne pese velike težave s prilagajanjem. V takšnih primerih prehodna pomoč Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese iz poglavja 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 njihovih težav ne bo rešila v celoti. Zato bi bilo treba državam članicam, ki so svojo kvoto zmanjšale za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, dovoliti, da v obdobju izvajanja prehodne pomoči Skupnosti pridelovalcem sladkorne pese odobrijo državno pomoč. Da se prepreči, da bi države članice odobrile državno pomoč, ki bi presegla potrebe pridelovalcev sladkorne pese, bi morala biti za določitev celotnega zneska zadevne državne pomoči še vedno potrebna odobritev Komisije, razen v primeru Italije, kjer je bila največjo potrebo največjih pridelovalcev sladkorne pese zaradi prilagoditve tržnim pogojem po reformi ocenjena na 11 EUR na tono proizvedene sladkorne pese. Poleg tega bi bilo treba zaradi posebnih težav, ki se pričakujejo v Italiji, ohraniti ureditev, ki bo pridelovalcem sladkorne pese omogočala, da odobreno državno pomoč prejemajo neposredno ali posredno. |
(90) |
Na Finskem se sladkorna pesa prideluje v posebnih geografskih in podnebnih razmerah, kar bo poleg splošnih učinkov reforme sektorja sladkorja prispevalo k dodatnim negativnim vplivom na sektor. Zaradi tega bi bilo treba ohraniti določbo SUT za sladkor, ki tej državi članici dovoljuje, da svojim pridelovalcem sladkorne pese lahko trajno dodeljuje ustrezen znesek državne pomoči. |
(91) |
Glede na posebno stanje v Nemčiji, kjer se nacionalna pomoč trenutno dodeljuje velikemu številu manjših proizvajalcev alkohola po posebnih pogojih nemškega alkoholnega monopola, je treba v določenem obdobju dovoliti nadaljnje dodeljevanje take pomoči. Prav tako bi bilo treba na koncu tega obdobja predvideti poročilo Komisije o delovanju tega odstopanja, ki naj vključuje morebitne ustrezne predloge. |
(92) |
Če želi država članica na svojem ozemlju podpreti ukrepe za pospeševanje porabe mleka in mlečnih izdelkov v Skupnosti, bi bilo treba predvideti možnost financiranja takih ukrepov s promocijsko dajatvijo za proizvajalce mleka na nacionalni ravni. |
(93) |
Da bi se upošteval možen razvoj proizvodnje posušene krme, bi morala Komisija Svetu pred 30. septembrom 2008 na podlagi ocene SUT za posušeno krmo predložiti poročilo o tem sektorju. Poročilo bi morali po potrebi spremljati ustrezni predlogi. Poleg tega bi morala Komisija v rednih časovnih razmikih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o shemi pomoči, ki se uporablja za sektor čebelarstva. |
(94) |
Potrebne so ustrezne informacije o trenutnem stanju trga za hmelj v okviru Skupnosti in možnostih njegovega razvoja. Zaradi tega je treba predvideti obveznost registracije vseh pogodb glede dobav hmelja, proizvedenega v Skupnosti. |
(95) |
Pod nekaterimi pogoji in za nekatere proizvode je ustrezno predvideti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, kadar se pojavijo motnje ali se bodo najverjetneje pojavile zaradi velikih sprememb cen na notranjem trgu ali glede kotacij ali cen na svetovnem trgu. |
(96) |
Vzpostaviti je treba okvir posebnih ukrepov za etilni alkohol kmetijskega porekla, s katerimi se lahko zbirajo gospodarski podatki in analizirajo statistične informacije zaradi spremljanja trga. Če je trg za etilni alkohol kmetijskega porekla na splošno povezan s trgom za etilni alkohol, morajo biti na voljo tudi informacije o trgu za etilni alkohol nekmetijskega porekla. |
(97) |
Stroške, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005. |
(98) |
Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje potrebnih ukrepov za reševanje specifičnih praktičnih problemov v nujnih primerih. |
(99) |
Ker se skupni trg za kmetijske proizvode neprestano razvija, bi se morale države članice in Komisija medsebojno obveščati o pomembnih spremembah. |
(100) |
Da bi se preprečile zlorabe katere koli od ugodnosti iz te uredbe, se take ugodnosti ne bi smele odobriti ali bi jih bilo treba glede na okoliščine umakniti, kadar se ugotovi, da so bili pogoji, potrebni za pridobitev katere koli od teh ugodnosti, ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te uredbe. |
(101) |
Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti, določenih v tej uredbi, sta nujna nadzor in v primeru neizpolnjevanja takih obveznosti uporaba upravnih ukrepov in kazni. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme ustrezna pravila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na povračilo neupravičenih izplačil in obveznosti poročanja držav članic, ki izhajajo iz uporabe te uredbe. |
(102) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, bi praviloma morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (44). Vendar bi bilo treba v zvezi z nekaterimi ukrepi iz te uredbe, ki so povezani s pristojnostmi Komisije, ki zahtevajo hitro ukrepanje ali ki so popolnoma administrativne narave, Komisijo pooblastiti, da sama ukrepa. |
(103) |
Zaradi vključitve nekaterih elementov SUT za sadje in zelenjavo, za proizvode iz predelanega sadja in zelenjave ter za vino v to uredbo, bi bilo treba za te SUT sprejeti nekatere spremembe. |
(104) |
V to uredbo so vključene določbe, ki se nanašajo na veljavnost pravil o konkurenci iz Pogodbe. Te določbe so bile doslej vključene v Uredbo (ES) št. 1184/2006. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo je treba spremeniti tako, da bi se njene določbe uporabljale le za proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, ki jih ta uredba ne zajema. |
(105) |
Ta uredba vključuje določbe, ki jih vsebujejo temeljne uredbe, navedene v uvodnih izjavah 2 in 3, razen tistih, ki so vsebovane v uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1493/1999. Poleg tega ta uredba vključuje določbe iz naslednjih uredb:
|
(106) |
Navedene uredbe bi zato bilo treba razveljaviti. Zaradi pravne varnosti in glede na številne akte, ki bodo s to uredbo razveljavljeni, in številne akte, ki bodo na podlagi teh aktov sprejeti ali spremenjeni, je primerno pojasniti, da razveljavitev ne vpliva na veljavnost pravnih aktov, sprejetih na podlagi razveljavljenega akta, ali sprememb drugih pravnih aktov zaradi razveljavitve. |
(107) |
Ta uredba naj bi se načeloma začela uporabljati 1. januarja 2008. Z namenom zagotoviti, da nove določbe te uredbe ne posegajo v tekoče tržno leto 2007/2008, bi bilo treba za sektorje, v katerih so predvidena tržna leta, določiti kasnejši datum začetka uporabe. Za zadevne sektorje bi se torej ta uredba morala začeti uporabljati od začetka tržnega leta 2008/2009. Zato bi se morale zadevne uredbe, ki urejajo te sektorje, uporabljati še naprej, in sicer do konca ustreznega tržnega leta 2007/2008. |
(108) |
Poleg tega bi bilo treba za nekatere druge sektorje, v katerih niso predvidena tržna leta, prav tako določiti kasnejši datum začetka uporabe, da se zagotovi mehak prehod iz obstoječih SUT na ureditev iz te uredbe. Zato bi se morale uredbe, ki urejajo obstoječe SUT za te sektorje, uporabljati če naprej, in sicer do kasnejšega datuma začetka uporabe, določenega v tej uredbi. |
(109) |
Pristojnost za sprejemanje vsebine, ki jo obravnava Uredba št. 386/90, se s to uredbo prenese na Komisijo. Prav tako ta uredba razveljavlja uredbe (EGS) št. 3220/84, (EGS) št. 1186/90, (EGS) št. 2137/92 in (ES) št. 1183/2006 medtem ko so zgolj nekatere določbe navedenih uredb vključene v to uredbo. Dodatne podrobnosti, ki jih trenutno vsebujejo navedene uredbe, bodo zato morala urejati izvedbena pravila, ki jih bo Komisija morala še sprejeti. Komisiji bi bilo treba za oblikovanje zadevnih pravil dati na razpolago nekaj več časa. Navedene uredbe bi se zato morale še naprej uporabljati, in sicer do 31. decembra 2008. |
(110) |
Naslednji akti Sveta so postali odvečni in bi jih bilo treba razveljaviti:
|
(111) |
Prehod od ureditev, predvidenih v določbah in uredbah, ki jih ta uredba razveljavlja, lahko povzroči težave, ki jih ta uredba ne ureja. Za ureditev takšnih težav bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme prehodne ukrepe – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
VSEBINA
DEL I |
UVODNE DOLOČBE |
DEL II |
NOTRANJI TRG |
NASLOV I |
TRŽNA INTERVENCIJA |
POGLAVJE I |
Javna intervencija in zasebno skladiščenje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE II |
Posebni intervencijski ukrepi |
|
|
|
|
POGLAVJE III |
Sistemi omejevanja proizvodnje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE IV |
Sheme pomoči |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NASLOV II |
PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO |
POGLAVJE I |
Tržni standardi in pogoji za proizvodnjo |
|
|
|
POGLAVJE II |
Organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev |
|
|
|
DEL III |
TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI |
POGLAVJE I |
Splošne določbe |
POGLAVJE II |
Uvoz |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POGLAVJE III |
IZVOZ |
|
|
|
|
|
|
DEL IV |
PRAVILA KONKURENCE |
POGLAVJE I |
Pravila za podjetja |
POGLAVJE II |
Pravila o državni pomoči |
DEL V |
POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE |
DEL VI |
SPLOŠNE DOLOČBE |
DEL VII |
IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
POGLAVJE I |
Izvedbene določbe |
POGLAVJE II |
Prehodne in končne določbe |
PRILOGA I |
SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1) |
Del I: |
Žita |
Del II: |
Riž |
Del III: |
Sladkor |
Del IV: |
Posušena krma |
Del V: |
Semena |
Del VI: |
Hmelj |
Del VII: |
Oljčno olje in namizne oljke |
Del VIII: |
Lan in konoplja, gojena za vlakna |
Del IX: |
Sadje in zelenjava |
Del X: |
Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave |
Del XI: |
Banane |
Del XII: |
Vino |
Del XIII: |
Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje |
Del XIV: |
Surovi tobak |
Del XV: |
Goveje in telečje meso |
Del XVI: |
Mleko in mlečni izdelki |
Del XVII: |
Prašičje meso |
Del XVIII: |
Ovčje in kozje meso |
Del XIX: |
Jajca |
Del XX: |
Perutninsko meso |
Del XXI: |
Drugi proizvodi |
PRILOGA II |
SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(3) |
Del I: |
Etanol kmetijskega porekla |
Del II: |
Čebelji izdelki |
Del III: |
Sviloprejke |
PRILOGA III |
OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1) |
Del I: |
Opredelitve v zvezi s sektorjem riža |
Del II: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja |
Del III: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja |
Del IV: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa |
Del V: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov |
Del VI: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc |
Del VII: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa |
Del VIII: |
Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva |
PRILOGA IV |
STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA |
A. |
Standardna kakovost za neoluščeni riž |
B. |
Standardne kakovosti za sladkor |
PRILOGA V |
LESTVICE SKUPNOSTI ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 42 |
A. |
Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda |
B. |
Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev |
C. |
Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov ovac |
PRILOGA VI |
NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE IZ ČLENOV 56 IN 59 |
PRILOGA VII |
DODATNE KVOTE ZA IZOGLUKOZO IZ ČLENA 58(2) |
PRILOGA VIII |
PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 60 |
PRILOGA IX |
NACIONALNE KVOTE IN KOLIČINE REZERV ZA PRESTRUKTURIRANJE IZ ČLENA 66 |
PRILOGA X |
REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 70 |
PRILOGA XI |
|
A. |
Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 94(1) |
B. |
Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 89 |
PRILOGA XII |
OPREDELITVE POJMOV IN OZNAČEVANJE V ZVEZI Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI IZ ČLENA 114(1) |
PRILOGA XIII |
TRŽENJE MLEKA ZA PREHRANO LJUDI IZ ČLENA 114(2) |
PRILOGA XIV |
TRŽNI STANDARDI ZA PROIZVODE IZ SEKTORJEV JAJC IN PERUTNINE IZ ČLENA 116 |
A. |
Tržni standardi za jajca kokoši vrste Gallus gallus |
B. |
Tržni standardi za perutninsko meso |
C. |
Tržni standardi za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine |
PRILOGA XV |
TRŽNI STANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA MAZAVE MAŠČOBE IZ ČLENA 115 |
Dodatek k Prilogi XV |
|
PRILOGA XVI |
OPISI IN OPREDELITVE OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPIN IZ ČLENA 118 |
PRILOGA XVII |
UVOZNE DAJATVE ZA RIŽ IZ ČLENOV 137 IN 139 |
PRILOGA XVIII |
SORTE RIŽA BASMATI IZ ČLENA 138 |
PRILOGA XIX |
DRŽAVE IZ ČLENOV 153(3) IN 154(1)(b) TER TOČKE 12 DELA II PRILOGE III |
PRILOGA XX |
SEZNAM BLAGA IZ SEKTORJEV ŽIT, RIŽA, SLADKORJA, MLEKA IN JAJC ZA POTREBE ČLENA 26(a)(ii) IN ZA ODOBRITEV IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III |
Del I: |
Žita |
Del II: |
Riž |
Del III: |
Sladkor |
Del IV: |
Mleko |
Del V: |
Jajca |
PRILOGA XXI |
SEZNAM NEKATEREGA BLAGA, KI VSEBUJE SLADKOR, ZA POTREBE ODOBRITVE IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III |
PRILOGA XXII |
KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 202 |
DEL I
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba vzpostavlja skupno ureditev trgov za proizvode, kakor so nadalje določeni v Prilogi I, v naslednjih sektorjih:
(a) |
žita, del I Priloge I; |
(b) |
riž, del II Priloge I; |
(c) |
sladkor, del III Priloge I; |
(d) |
posušena krma, del IV Priloge I; |
(e) |
semena, del V Priloge I; |
(f) |
hmelj, del VI Priloge I; |
(g) |
oljčno olje in namizne oljke, del VII Priloge I; |
(h) |
lan in konoplja, del VIII Priloge I; |
(i) |
sadje in zelenjava, del IX Priloge I; |
(j) |
predelano sadje in zelenjava, del X Priloge I; |
(k) |
banane, del XI Priloge I; |
(l) |
vino, del XII Priloge I; |
(m) |
žive rastline in cvetličarski proizvodi, del XIII Priloge I (v nadaljnjem besedilu „sektor živih rastlin“); |
(n) |
surov tobak, del XIV Priloge I; |
(o) |
goveje in telečje meso, del XV Priloge I; |
(p) |
mleko in mlečni izdelki, del XVI Priloge I; |
(q) |
prašičje meso, del XVII Priloge I; |
(r) |
ovčje in kozje meso, del XVIII Priloge I; |
(s) |
jajca, del XIX Priloge I; |
(t) |
perutninsko meso, del XX Priloge I; |
(u) |
drugi proizvodi, del XXI Priloge I. |
2. Za sektorje sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter sektor vina se uporablja samo člen 195 te uredbe.
3. Ta uredba vzpostavlja posebne ukrepe za sektorje, kakor so navedeni in po potrebi nadalje opredeljeni v Prilogi II:
(a) |
etilni alkohol kmetijskega porekla, del I Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor etilnega alkohola kmetijskega porekla“); |
(b) |
čebelarski proizvodi, del II Priloge II (v nadaljnjem besedilu „sektor čebelarstva“); |
(c) |
sviloprejke, del III Priloge II. |
Člen 2
Opredelitve pojmov
1. Za namene uporabe te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov v zvezi s posameznimi sektorji, kakor so navedene v Prilogi III.
2. Za namene te uredbe:
(a) |
„kmet“ pomeni kmeta, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1782/2003; |
(b) |
„plačilna agencija“ pomeni organ ali organe, ki jih določi država članica v skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005. |
(c) |
„intervencijska cena“ pomeni ceno, po kateri se proizvodi odkupijo v okviru javne intervencije. |
Člen 3
Tržna leta
Določijo se naslednja tržna leta:
(a) |
od 1. januarja do 31. decembra posameznega leta za sektor banan; |
(b) |
od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta za:
|
(c) |
od 1. julija do 30. junija naslednjega leta za:
|
(d) |
od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta za sektor riža; |
(e) |
od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta za sektor sladkorja. |
Člen 4
Pooblastila Komisije
Kadar so Komisiji podeljena pooblastila, da ukrepa, in razen če v tej uredbi ni drugače določeno, Komisija ravna v skladu s postopkom iz člena 195(2).
Člen 5
Izvedbena pravila
Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo člena 2.
Komisija lahko spremeni opredelitve pojmov, ki se nanašajo na riž, določene v delu I Priloge III, in opredelitev „AKP/indijski sladkor“, določeno v točki 12 dela II navedene priloge.
Komisija lahko prav tako določi pretvorbene količnike za riž v različnih fazah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov.
DEL II
NOTRANJI TRG
NASLOV I
TRŽNA INTERVENCIJA
POGLAVJE I
Javna intervencija in zasebno skladiščenje
Člen 6
Področje uporabe
1. To poglavje določa pravila, ki se nanašajo, kadar je to ustrezno, na odkup v okviru javne intervencije in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za sektorje:
(a) |
žit; |
(b) |
riža; |
(c) |
sladkorja; |
(d) |
oljčnega olja in namiznih oljk; |
(e) |
govejega in telečjega mesa; |
(f) |
mleka in mlečnih izdelkov; |
(g) |
prašičjega mesa; |
(h) |
ovčjega in kozjega mesa. |
2. Za namene tega poglavja:
(a) |
„žita“ pomeni žita, požeta v Skupnosti; |
(b) |
„mleko“ pomeni kravje mleko, proizvedeno v Skupnosti; |
(c) |
„posneto mleko“ pomeni posneto mleko, pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka, proizvedenega v Skupnosti; |
(d) |
„smetana“ pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka. |
Člen 7
Poreklo iz Skupnosti
Brez poseganja v člen 6(2) so samo proizvodi s poreklom iz Skupnosti upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali dodelitve pomoči za njihovo zasebno skladiščenje.
Člen 8
Referenčne cene
1. Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 6(1), se določijo naslednje referenčne cene:
(a) |
v sektorju žit: 101,31 EUR/t s povečanji za mesec:
Referenčna cena, ki velja za koruzo in sirek v zrnju v juniju, ostane veljavna v juliju, avgustu in septembru istega leta; |
(b) |
za neoluščeni riž 150 EUR/t za standardno kakovost, kakor je opredeljeno v točki A Priloge IV; |
(c) |
za sladkor:
Referenčne cene, določene v točkah (i) in (ii), se uporabljajo za nepakirani sladkor, franko tovarna, standardne kakovosti, kakor je opredeljeno v točki B Priloge IV; |
(d) |
za sektor govejega in telečjega mesa 2 224 EUR/t za trupe moškega goveda razreda R3, kakor je določeno z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1)(a); |
(e) |
za sektor mleka in mlečnih izdelkov:
|
(f) |
za sektor prašičjega mesa 1 509,39 EUR/t za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev iz člena 42(1)(b):
|
2. Referenčne cene za žita in riž, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, se nanašajo na prodajo na debelo za blago, dobavljeno v skladišče, pred raztovarjanjem. Te referenčne cene veljajo za vse intervencijske centre Skupnosti, določene v skladu s členom 41.
3. Svet lahko v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe spremeni referenčne cene, določene v odstavku 1 tega člena, glede na razvoj dogodkov v proizvodnji in na trgih.
Člen 9
Poročanje o cenah na trgu za sladkor
Komisija vzpostavi informacijski sistem za cene na trgu za sladkor, vključno s sistemom za objavo ravni cen za trg za sladkor.
Sistem temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije se obravnavajo zaupno.
Komisija zagotovi, da objavljene informacije ne omogočijo prepoznavanja cen posameznih podjetij ali gospodarskih subjektov.
Člen 10
Proizvodi, za katere je upravičena javna intervencija
1. Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter dodatne zahteve in pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 43:
(a) |
navadno pšenico, durum pšenico, koruzo in sirek; |
(b) |
neoluščeni riž; |
(c) |
beli ali surovi sladkor, če je bil zadevni sladkor proizveden v okviru kvote in proizveden iz pese ali trsa, pridelanih v Skupnosti; |
(d) |
sektor svežega ali hlajenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0201 10 00 in 0201 20 20 do 0201 20 50; |
(e) |
maslo, izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v odobrenem podjetju Skupnosti z najmanjšo vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in največjo vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov; |
(f) |
posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka, z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 35,6 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta. |
2. V sektorju prašičjega mesa se javna intervencija lahko uporablja pod pogoji, določenimi v tem oddelku, dodatne zahteve in pogoje pa določi Komisija v skladu s členom 43 za trupe ali klavne polovice, sveže ali hlajene pod oznako KN 0203 11 10, prsi s potrebušino, sveže ali hlajene, pod oznako KN ex 0203 19 15 in netopljeno prašičjo maščobo, svežo ali hlajeno, pod oznako KN ex 0209 00 11.
Člen 11
Žita
1. Javna intervencija za žita traja:
(a) |
od 1. avgusta do 30. aprila za Grčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko; |
(b) |
od 1. decembra do 30. junija za Švedsko; |
(c) |
od 1. novembra do 31. maja za druge države članice. |
Vendar se javni intervencijski odkup koruze opravi le v okviru naslednjih omejitev:
(a) |
700 000 ton za tržno leto 2008/2009; |
(b) |
0 ton od tržnega leta 2009/2010. |
2. Če ima intervencijsko obdobje na Švedskem za posledico odtok takih žit iz drugih držav članic v intervencijo na Švedskem, Komisija sprejme ukrepe, s katerimi se stanje popravi.
Člen 12
Riž
Javna intervencija za neoluščeni riž traja v obdobju med 1. aprilom in 31. julijem. Vendar se javni intervencijski odkup opravi le v okviru omejitve 75 000 ton na obdobje.
Člen 13
Sladkor
1. Javna intervencija za sladkor traja med tržnima letoma 2008/2009 in 2009/2010. Vendar se javna intervencija izvede le v okviru omejitve 600 000 ton na tržno leto, izražene v belem sladkorju.
2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 32, 52 ali 63.
Člen 14
Goveje in telečje meso
1. Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) začne javno intervencijo za goveje in telečje meso, če dva zaporedna tedna povprečna tržna cena v državi članici ali v regiji države članice, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1), ne dosega 1 560 EUR/t.
2. Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) konča javno intervencijo, kadar pogoj iz odstavka 1 vsaj v obdobju enega tedna ni več izpolnjen.
Člen 15
Maslo
1. Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) začne javno intervencijo za maslo v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah v obdobju od 1. marca do 31. avgusta, če so tržne cene masla v eni ali več državah članicah v reprezentativnem obdobju nižje od 92 % referenčne cene.
2. Kadar so tržne cene masla v zadevni državi članici ali zadevnih državah članicah v reprezentativnem obdobju enake 92 % referenčne cene ali višje od te cene, Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) prekine odkup v okviru javne intervencije.
Poleg tega, kadar količine, ponujene za intervencijo v obdobju, določenem v odstavku 1, presežejo 30 000 ton, lahko Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije. V tem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu s razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.
3. Komisija določi podrobna pravila za določitev tržnih cen masla.
Člen 16
Posneto mleko v prahu
Javna intervencija za posneto mleko v prahu traja v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.
Vendar Komisija lahko prekine javno intervencijo, takoj ko količine, ponujene za intervencijo v tistem obdobju, presežejo 109 000 ton. V tem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.
Člen 17
Prašičje meso
Komisija lahko odloči, da odpre javno intervencijo v sektorju prašičjega mesa, kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene.
Člen 18
Žita
Intervencijska cena za žita je enaka referenčni ceni brez poseganja v zvišanje ali znižanje cen zaradi kakovosti.
Člen 19
Riž
Intervencijska cena za riž je enaka referenčni ceni.
Kadar pa se kakovost proizvodov, ponujenih plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki A Priloge IV, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.
Poleg tega lahko Komisija določi zvišanje in znižanje intervencijske cene, zato da zagotovi usmerjenost proizvodnje k določenim sortam.
Člen 20
Sladkor
Intervencijska cena za sladkor je enaka 80 % referenčne cene, določene za tržno leto, ki sledi tržnemu letu, v katerem je bila ponudba predložena.
Vendar, če se kakovost sladkorja, ponujenega plačilni agenciji, razlikuje od standardne kakovosti, opredeljene v točki B Priloge IV, za katero je referenčna cena določena, se intervencijska cena ustrezno zviša ali zniža.
Člen 21
Goveje in telečje meso
1. Za goveje in telečje meso Komisija z razpisnim postopkom določi intervencijske cene in količine, sprejete v intervencijo. V posebnih okoliščinah se lahko določijo za posamezno državo članico ali posamezno regijo države članice na podlagi zabeleženih povprečnih tržnih cen.
2. Sprejete so lahko samo ponudbe, katerih cena je enaka ali nižja od povprečne tržne cene, zabeležene v državi članici ali regiji države članice, in povečane za znesek, ki ga določi Komisija na podlagi objektivnih meril.
Člen 22
Maslo
Brez poseganja v določitev intervencijske cene z razpisnimi postopkom je intervencijska cena za maslo v primeru iz drugega pododstavka člena 15(2) enaka 90 % referenčne cene.
Člen 23
Posneto mleko v prahu
Brez poseganja v določitev intervencijske cene z razpisnimi postopkom je intervencijska cena za posneto mleko v prahu v primeru iz drugega odstavka člena 16 enaka referenčni ceni.
Vendar, če je dejanska vsebnost beljakovin manjša od najmanjše vsebnosti beljakovin, ki je 35,6 utežnih odstotkov in je določena v točki (f) člena 10, vendar ne nižja od 31,4 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta, je intervencijska cena enaka referenčni ceni, znižani za 1,75 % pri vsaki odstotni točki, za katero je vsebnost beljakovin nižja od 35,6 utežnih odstotkov.
Člen 24
Prašičje meso
1. Komisija določi v sektorju prašičjega mesa intervencijsko ceno za trupe prašičev standardne kakovosti. Intervencijska cena ne sme biti višja od 92 % ali nižja od 78 % referenčne cene.
2. Intervencijska cena se za proizvode standardne kakovosti, razen za trupe prašičev, določi iz intervencijske cene za trupe prašičev na podlagi razmerja med komercialno vrednostjo teh proizvodov in komercialno vrednostjo trupov prašičev.
3. Intervencijske cene se za proizvode nestandardne kakovosti določijo iz veljavne intervencijske cene za ustrezne standardne kakovosti, ob upoštevanju razlik v kakovosti glede na standardno kakovost. Ta cena se uporablja za opredeljene kakovosti.
Člen 25
Splošna načela
Prodaja proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, s katerim se izogne morebitnim motnjam na trgu, zagotovi enak dostop do blaga in enakopravno obravnavo kupcev, ob tem pa se upošteva obveznosti iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.
Člen 26
Prodaja sladkorja
Za odkupljeni sladkor v okviru javne intervencije lahko plačilne agencije prodajajo sladkor le po ceni, ki je višja od referenčne cene, določene za tržno leto, v katerem se prodaja izvede.
Vendar Komisija lahko določi, da plačilne agencije:
(a) |
lahko prodajajo sladkor po ceni, ki je enaka referenčni ceni iz prvega odstavka ali nižja od nje, če je sladkor namenjen:
|
(b) |
dajo na voljo nepredelan sladkor, ki ga hranijo za prehrano ljudi na notranjem trgu Skupnosti, dobrodelnim organizacijam – ki jih priznava zadevna država članica ali Komisija, kadar država članica ne prizna nobene take organizacije –, in sicer po ceni, ki je nižja od trenutne referenčne cene, ali brezplačno za namene razdeljevanja kot dela pomoči v posameznih nujnih primerih. |
Člen 27
Razdeljevanje najbolj ogroženim osebam v Skupnosti
1. Proizvodi iz intervencijskih zalog se dajo na voljo določenim imenovanim organizacijam, da bi se omogočilo razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti v skladu z letnim načrtom.
Razdeljevanje je:
(a) |
brezplačno ali |
(b) |
po ceni, ki nikakor ni višja od tiste, ki temelji na stroških, ki jih imajo določene organizacije za izvajanje ukrepov. |
2. Proizvod se lahko zbira na trgu Skupnosti kadar:
(a) |
proizvoda začasno ni na razpolago v intervencijskih zalogah Skupnosti med izvajanjem letnega načrta iz odstavka 1 v obsegu, ki je potreben za izvajanje načrta v eni ali več državah članicah, in pod pogojem, da ostanejo stroški v okviru omejitev, predvidenih v ta namen v proračunu Skupnosti, ali |
(b) |
bi izvajanje načrta pomenilo prenos majhnih količin proizvodov med državami članicami iz intervencije države članice, ki ni država ali ena od držav, kjer se proizvod zahteva. |
3. Zadevne države članice imenujejo organizacije iz odstavka 1 in Komisijo vsako leto pravočasno obvestijo, če želijo uporabiti to shemo.
4. Proizvodi iz odstavkov 1 in 2 se imenovanim organizacijam izročijo brezplačno. Knjigovodska vrednost takih proizvodov je intervencijska cena, popravljena s koeficienti, kadar je treba upoštevati razlike v kakovosti.
5. Brez poseganja v člen 190 se proizvodi, ki so na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, financirajo z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz ustrezne proračunske vrstice EKJS v okviru proračuna Evropskih skupnosti. Lahko se tudi določi, da se iz tega financiranja prispeva za kritje stroškov prevoza proizvodov iz intervencijskih centrov in za kritje upravnih stroškov imenovanih organizacij, ki so nastali pri izvajanju te sheme, določene v tem členu, izključujoč morebitne stroške, ki jih lahko krijejo upravičenci v okviru uporabe odstavkov 1 in 2.
Člen 28
Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči
Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 43:
(a) |
za:
|
(b) |
za sir:
|
Člen 29
Pogoji in stopnja pomoči za smetano in maslo
Komisija določi, kateri nacionalni kakovostni razredi za maslo so upravičeni do pomoči. Maslo se v skladu s tem označi.
Znesek pomoči za smetano in maslo določi Komisija glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.
Kadar je v času odpreme iz skladišča na trgu neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti v času uskladiščenja, se pomoč lahko poveča.
Člen 30
Pogoji in stopnja pomoči za sir
Pogoje za pomoč in znesek pomoči, ki se izplača za sir, določi Komisija. Znesek pomoči se določi ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja tržnih cen.
Plačilna agencija, ki jo imenuje država članica, v kateri se zadevni siri proizvajajo in izpolnjujejo pogoje za označbo porekla, izvede ukrepe, ki jih sprejme Komisija v skladu s prvim odstavkom.
Člen 31
Proizvodi, ki so upravičeni do pomoči
1. Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode, za katere veljajo pogoji, določeni v tem oddelku, ter nadaljnje zahteve in pogoji, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 43:
(a) |
beli sladkor; |
(b) |
oljčno olje; |
(c) |
sveže ali ohlajeno meso odraslega goveda v obliki trupov, polovic, kompenziranih četrti, sprednjih četrti ali zadnjih četrti, razvrščenih v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1); |
(d) |
posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano v odobrenem podjetju Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka; |
(e) |
trajni siri in siri, izdelani iz ovčjega in/ali kozjega mleka in ki morajo zoreti najmanj šest mesecev; |
(f) |
prašičje meso; |
(g) |
ovčje in kozje meso. |
Komisija lahko spremeni seznam proizvodov, določen v točki (c) prvega pododstavka, če razmere na trgu to zahtevajo.
2. Komisija določi pomoč za zasebno skladiščenje iz odstavka 1 vnaprej ali z razpisnim postopkom.
Za proizvode, določene v točkah (d) in (e) odstavka 1, se pomoč določi glede na stroške skladiščenja in glede na:
(i) |
verjetno gibanje cen za posneto mleko v prahu; |
(ii) |
ravnovesje, ki se mora ohraniti med siri z dodeljeno pomočjo in drugimi siri, ki vstopajo na trg. |
Člen 32
Pogoji za dodelitev pomoči za beli sladkor
1. Če je zabeležena povprečna cena za beli sladkor v Skupnosti nižja od referenčne cene v reprezentativnem obdobju in bo na tej ravni verjetno ostala, takrat Komisija ob upoštevanju razmer na trgu lahko odobri pomoč za zasebno skladiščenje belega sladkorja podjetjem, ki jim je bila dodeljena kvota za sladkor.
2. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu z odstavkom 1, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 52 ali 63.
Člen 33
Pogoji za dodelitev pomoči za oljčno olje
Komisija se lahko odloči, da pooblasti organe, ki dajejo zadostna jamstva in so jih odobrile države članice, da sklenejo pogodbe za skladiščenje oljčnega olja, ki ga tržijo, kadar gre za hude motnje na trgu v nekaterih regijah Skupnosti, med drugim tudi, kadar je zabeležena povprečna cena na trgu med reprezentativnim obdobjem nižja od:
(a) |
1 779 EUR/t za ekstra deviško oljčno olje ali |
(b) |
1 710 EUR/t za deviško oljčno olje ali |
(c) |
1 524 EUR/t za oljčno olje lampante, ki ima stopnjo proste kislosti 2, ta znesek pa se zmanjša za 36,70 EUR/t za vsako dodatno stopnjo kislosti. |
Člen 34
Pogoji za dodelitev pomoči za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa
Kadar je povprečna tržna cena Skupnosti, zabeležena na podlagi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda iz člena 42(1), nižja od 103 % referenčne cene in bo taka verjetno ostala, lahko Komisija odobri pomoč za zasebno skladiščenje.
Člen 35
Pogoji za dodelitev pomoči za posneto mleko v prahu
Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za posneto mleko v prahu, zlasti če gibanje cen in zalog proizvodov kažeta na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem.
Člen 36
Pogoji za dodelitev pomoči za sir
1. Če gibanje cen in stanje zalog izdelkov iz sira iz točke (e) člena 31(1) kažejo na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, se lahko Komisija odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.
2. Če je ob poteku pogodbe o skladiščenju raven tržnih cen za uskladiščene sire višja od tiste, ki je na splošno veljala ob podpisu pogodbe, se Komisija lahko odloči, da znesek pomoči ustrezno prilagodi.
Člen 37
Pogoji za dodelitev pomoči za prašičje meso
Kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja kakor 103 % referenčne cene, se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje.
Člen 38
Pogoji za dodelitev pomoči za ovčje in kozje meso
Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje ob izjemno težkih tržnih razmerah za ovčje in kozje meso v enem ali več navedenih območij kotacije:
(a) |
v Veliki Britaniji; |
(b) |
na Severnem Irskem; |
(c) |
v kateri koli državi članici, ki se obravnava ločeno, razen v Združenem kraljestvu. |
Člen 39
Pravila glede skladiščenja
1. Plačilne agencije ne smejo zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spadajo, skladiščiti proizvodov, ki so jih odkupile, razen če so predhodno pridobile dovoljenje Komisije.
Ozemlji Belgije in Luksemburga sta za namene tega člena obravnavani kot ena država članica.
2. Dovoljenje se izda, če je skladiščenje nujno potrebno in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
(a) |
možnosti skladiščenja in zahtev glede skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in v drugih državah članicah; |
(b) |
kakršnih koli dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi skladiščenja v državi članici, v katere pristojnost spada plačilna agencija, in zaradi prevoza. |
3. Dovoljenje za skladiščenje v tretji državi se izda le, če na podlagi meril, določenih v odstavku 2, skladiščenje v drugi državi članici povzroča precejšnje težave.
4. Podatki iz točke (a) odstavka 2 se pripravijo po posvetu z vsemi državami članicami.
5. Carine in drugi zneski, ki se dodelijo ali obračunajo v okviru skupne kmetijske politike, ne veljajo za proizvode:
(a) |
ki se prevažajo po izdaji dovoljenja iz odstavkov 1, 2 in 3 ali |
(b) |
ki so preneseni z ene plačilne agencije na drugo. |
6. Vsaka plačilna agencija, ki ravna v skladu z odstavki 1, 2 in 3, je še naprej odgovorna za proizvode, skladiščene zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada.
7. Če proizvodi, ki jih ima plačilna agencija zunaj ozemlja države članice, v katere pristojnost spada, niso vrnjeni v navedeno državo članico, so prodani po cenah in pogojih, ki so določeni ali jih je treba določiti za kraj skladiščenja.
Člen 40
Pravila za razpisne postopke
Razpisni postopki vsem zadevnim osebam zagotavljajo enakost dostopa.
Pri izbiri razpisnih ponudb imajo prednost tiste, ki so najugodnejše za Skupnost. Vsekakor pa ni nujno, da temu sledi oddaja naročila.
Člen 41
Intervencijski centri
1. Komisija imenuje intervencijske centre v sektorjih žit in riža ter določi pogoje, ki veljajo zanje.
Komisija lahko za proizvode iz sektorja žit imenuje intervencijske centre za vsako žito.
2. Pri sestavljanju seznama intervencijskih centrov Komisija zlasti upošteva naslednje dejavnike:
(a) |
stanje centrov v območjih s presežki zadevnih proizvodov; |
(b) |
razpoložljivost zadostnih prostorov in tehnične opreme; |
(c) |
ugodene razmere z vidika prevoznih sredstev. |
Člen 42
Razvrščanje trupov
1. Lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov se uporabljajo v skladu s pravili iz Priloge V v naslednjih sektorjih:
(a) |
govejega in telečjega mesa za trupe odraslega goveda; |
(b) |
prašičjega mesa za trupe prašičev, ki niso bili uporabljeni za vzrejo. |
Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov za trupe ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge V.
2. Inšpekcijo na kraju samem glede razvrščanja trupov odraslega goveda in ovc v imenu Skupnosti izvede inšpekcijski odbor Skupnosti, sestavljen iz strokovnjakov Komisije in strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice. Ta odbor o opravljenih pregledih poroča Komisiji in državam članicam.
Stroške opravljenih inšpekcij krije Skupnost.
Člen 43
Izvedbena pravila
Brez poseganja v posebna pooblastila Komisije, ki so ji podeljena z določbami tega poglavja, Komisija sprejme podrobna pravila za njegovo izvajanje, ki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) |
zahteve in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi za odkup v okviru javne intervencije, za prašičje meso pa tudi seznam teh proizvodov iz člena 10 ali za katere je dodeljena pomoč za zasebno skladiščenje iz členov 28 in 31, zlasti glede na kakovost, kakovostne skupine, kakovostne razrede, kategorije, količine, pakiranje vključno z označevanjem, zgornjo mejo starosti, fazo proizvodov, na katere se intervencijska cena nanaša, in trajanje zasebnega skladiščenja; |
(b) |
spremembe dela B Priloge IV; |
(c) |
kadar ustrezno, lestvico za zvišanja ali znižanja cen, ki se uporabljajo; |
(d) |
postopke in pogoje za plačilno agencijo pri prevzemu v javno intervencijo in dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje, zlasti:
|
(e) |
sprejetje seznama reprezentativnih trgov iz člena 17 in 37; |
(f) |
pravila glede pogojev za prodajo proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, zlasti glede prodajnih cen, pogojev za odpremo iz skladišča, kadar je to ustrezno, glede nadaljnje uporabe ali namembnega kraja tako odpremljenih proizvodov, pregledov, ki jih je treba opraviti, in glede na okoliščine sistem varščin, ki ga je treba uporabiti; |
(g) |
pripravo letnega načrta iz člena 27(1); |
(h) |
pogoj za zbiranje na trgu Skupnosti iz člena 27(2); |
(i) |
pravila, ki se nanašajo na dovoljenja iz člena 39, kolikor je to nujno potrebno vključno z odstopanji od pravil glede trgovine; |
(j) |
pravila glede postopkov, ki jih je treba upoštevati pri uporabi razpisnih postopkov; |
(k) |
pravila glede določitve intervencijskih centrov iz člena 41; |
(l) |
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati skladišča, v katerih se proizvodi lahko skladiščijo; |
(m) |
lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 39(1), zlasti za:
|
POGLAVJE II
Posebni intervencijski ukrepi
Člen 44
Bolezni živali
1. Komisija lahko sprejme izredne ukrepe za podporo prizadetega trga, da bi se upoštevale trgovinske omejitve znotraj Skupnosti ali s tretjimi državami, ki lahko izhajajo iz uporabe ukrepov za boj proti širjenju bolezni živali.
Ukrepi, predvideni v prvem pododstavku, se uporabljajo za naslednje sektorje:
(a) |
govejega in telečjega mesa; |
(b) |
mleka in mlečnih izdelkov; |
(c) |
prašičjega mesa; |
(d) |
ovčjega in kozjega mesa; |
(e) |
jajc; |
(f) |
perutnine. |
2. Ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.
Sprejmejo se lahko le, kadar je zadevna država članica hitro sprejela/so zadevne države članice hitro sprejele veterinarske in sanitarne ukrepe, ki omogočajo hitro zajezitev, in samo v obsegu in za časovno obdobje, ki je nujno potrebno za podporo zadevnega trga.
Člen 45
Izguba zaupanja potrošnikov
Za sektorja perutninskega mesa in jajc lahko Komisija sprejme izredne ukrepe za podporo trga, da bi se upoštevale hude motnje na trgu, ki so neposredno nastale zaradi izgube zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za javno zdravje ali zdravje živali.
Navedeni ukrepi se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice/zadevnih držav članic.
Člen 46
Financiranje
1. Za izredne ukrepe iz členov 44 in 45 Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.
Vendar pa Skupnost za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje, enako 60 % takih stroškov.
2. Države članice zagotovijo, da kadar proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, to ne privede do izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.
3. Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za finančne prispevke držav članic, namenjene izrednim ukrepom iz členov 44 in 45.
Člen 47
Posebni tržni ukrepi v sektorju žit
1. Kadar tako zahtevajo razmere na trgu, lahko Komisija za sektor žit sprejme posebne intervencijske ukrepe. Takšni intervencijski ukrepi se lahko zlasti sprejmejo, če se v eni ali več regij Skupnosti tržne cene znižajo ali jim grozi znižanje glede na intervencijsko ceno.
2. Komisija sprejme vrsto in uporabo posebnih intervencijskih ukrepov ter pogoje in postopke za prodajo ali kateri koli drugi način prodaje proizvodov, za katere veljajo navedeni ukrepi.
Člen 48
Posebni tržni ukrepi v sektorju riža
1. Komisija lahko sprejme posebne ukrepe za:
(a) |
preprečevanje množične uporabe javne intervencije, kakor je določeno v oddelku II Poglavja I tega dela, v sektorju riža v nekaterih regijah Skupnosti; |
(b) |
odpravo pomanjkanja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč. |
2. Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena.
Člen 49
Minimalna cena sladkorne pese
1. Najnižja cena kvotne sladkorne pese je:
(a) |
27,83 EUR na tono za tržno leto 2008/2009; |
(b) |
26,29 EUR na tono od tržnega leta 2009/2010. |
2. Najnižja cena iz odstavka 1 velja za sladkorno peso standardne kakovosti, določene v delu B Priloge IV.
3. Podjetja za proizvodnjo sladkorja morajo pri nakupu kvotne sladkorne pese, ki je primerna za predelavo v sladkor in namenjena za predelavo v kvotni sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno, prilagojeno navzgor ali navzdol, zato da se lahko dovolijo odstopanja od standardne kakovosti.
Zvišanja in znižanja iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi Komisija.
4. Za količine sladkorne pese, ki ustrezajo količinam industrijskega sladkorja ali presežnega sladkorja, za katere velja presežna dajatev iz člena 64, zadevno podjetje za proizvodnjo sladkorja prilagodi nabavno ceno tako, da je vsaj enaka najnižji ceni za kvotno sladkorno peso.
Člen 50
Sporazumi med strokami
1. Panožni sporazumi in pogodbe o dobavi so skladni z odstavkom 3 in nakupnimi pogoji, ki jih določi Komisija, zlasti glede pogojev, ki urejajo nakup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.
2. Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa urejajo panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci teh surovin iz Skupnosti in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Skupnosti.
3. V pogodbah o dobavi je treba razlikovati, ali so količine sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese:
(a) |
kvotni sladkor; |
(b) |
izvenkvotni sladkor. |
4. Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:
(a) |
količine sladkorne pese iz točke (a) odstavka 3, za katere so sklenila predsetvene pogodbe o dobavi, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe; |
(b) |
ustrezni ocenjeni donos. |
Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.
5. Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki niso podpisala predsetvenih pogodb o dobavi po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza njihovemu kvotnemu sladkorju, plačajo vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor.
6. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3 in 4, če to odobri zadevna država članica.
7. Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.
Člen 51
Proizvodna dajatev
1. Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 56(2).
2. Proizvodna dajatev se določi pri 12,00 EUR za tono kvotnega sladkorja in kvotnega inulinskega sirupa. Za izoglukozo se proizvodna dajatev določi pri 50 % dajatve, ki se uporablja za sladkor.
3. Skupno proizvodno dajatev, ki se plača v skladu z odstavkom 1, zaračuna država članica podjetjem na svojem ozemlju v skladu s kvoto, ki jo imajo v zadevnem tržnem letu.
Podjetja izvedejo plačila najpozneje do konca februarja ustreznega tržnega leta.
4. Podjetja za proizvodnjo sladkorja in inulinskega sirupa iz Skupnosti lahko od pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa ter dobaviteljev cikorije zahtevajo, da krijejo do 50 % zadevne proizvodne dajatve.
Člen 52
Umik sladkorja
1. Da bi ohranili strukturno uravnoteženost trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, ter upoštevajoč obveznosti Skupnosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko do začetka naslednjega tržnega leta umakne s trga odstotek kvotnega sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, enak za vse države članice.
V tem primeru se običajna potreba po dobavi uvoženega surovega sladkorja za prečiščevanje iz člena 153 zmanjša za isti odstotek za zadevno tržno leto.
2. Odstotek umika iz odstavka 1 se določi najpozneje do 31. oktobra zadevnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj v navedenem tržnem letu.
3. Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, v obdobju umika na svoje stroške skladišči količine sladkorja, ki ustrezajo uporabi odstotka iz odstavka 1, za njegovo proizvodnjo v okviru kvote za zadevno tržno leto.
Količine sladkorja, umaknjene med tržnim letom, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto. Vendar se Komisija ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu za sladkor lahko odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:
(a) |
presežni sladkor, presežno izoglukozo ali presežni inulinski sirup, ki je na voljo za spremembo v industrijski sladkor, industrijsko izoglukozo ali industrijski inulinski sirup ali |
(b) |
začasno proizvodno kvoto, katere del se lahko ob upoštevanju obveznosti Skupnosti iz sporazumov, sklenjenih na podlagi člena 300 Pogodbe, rezervira za izvoz. |
4. Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, se lahko Komisija odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.
5. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 32 ali 63.
Člen 53
Izvedbena pravila
Komisija lahko sprejme podrobna pravila za izvedbo tega oddelka in zlasti:
(a) |
merila, ki jih uporabijo podjetja za proizvodnjo sladkorja pri dodelitvi količin sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki jih bodo zajemale predsetvene pogodbe o dobavi iz člena 50(4); |
(b) |
odstotek umaknjenega kvotnega sladkorja iz člena 52(1); |
(c) |
pogoje za plačilo najnižje cene, kadar se umaknjeni sladkor proda na trgu Skupnosti v skladu s členom 52(4). |
Člen 54
Ukrepi za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga
Da se spodbudi ukrepanje trgovinskih organizacij in njihovih združenj za lažjo uskladitev oskrbe z zahtevami trga, razen za ukrepe v zvezi z umikom proizvodov s trga, lahko Komisija sprejme naslednje ukrepe za sektorje živih rastlin, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine:
(a) |
ukrepe za izboljšanje kakovosti; |
(b) |
ukrepe za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja; |
(c) |
ukrepe za olajšanje beleženja gibanja tržnih cen; |
(d) |
ukrepe, ki bi omogočili vzpostavitev kratkoročnih in dolgoročnih napovedi na podlagi uporabljenih proizvodnih sredstev. |
POGLAVJE III
Sistem omejevanja proizvodnje
Člen 55
Sistemi kvot
1. Sistem kvot se uporablja za naslednje proizvode:
(a) |
mleko in druge mlečne izdelke, kakor so opredeljeni v točkah (a) in (b) člena 65; |
(b) |
sladkor, izoglukozo in inulinski sirup. |
2. Če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in za sladkor ne uporabi presežnih količin iz člena 61, se za take količine plača presežno dajatev v skladu s pogoji iz oddelkov II in III.
3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1868/94 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba (59).
Člen 56
Dodelitev kvot
1. Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni in regionalni ravni so določene v Prilogi VI.
2. Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 57.
Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti iz Uredbe (ES) št. 318/2006, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2007/2008.
3. Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.
Člen 57
Odobrena podjetja
1. Države članice na zahtevo podelijo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te izdelke predeluje v enega od izdelkov s seznama iz člena 62(2), pod pogojem, da podjetje:
(a) |
dokaže svoje poklicne proizvodne zmogljivosti; |
(b) |
soglaša, da bo zagotovilo vse informacije in da bo deležno nadzora, ki je povezan s to uredbo; |
(c) |
nima razveljavljene ali umaknjene odobritve. |
2. Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso, sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:
(a) |
količine sladkorne pese ali sladkornega trsa, za katere je bila sklenjena pogodba o dobavi, kakor tudi ustrezne ocenjene donose sladkorne pese ali sladkornega trsa ter sladkorja na hektar; |
(b) |
podatke o začasnih in dejanskih dobavah sladkorne pese, sladkornega trsa in surovega sladkorja, proizvodnji sladkorja in zalogah sladkorja; |
(c) |
količine prodanega belega sladkorja ter ustrezne cene in pogoje. |
Člen 58
Dodatne in nadomestne kvote za izoglukozo
1. V tržnem letu 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda dodatna kvota za izoglukozo v višini 100 000 ton. To povečanje ne zadeva Bolgarije in Romunije.
V tržnem letu 2008/2009 se kvoti predhodnega tržnega leta doda dodatna kvota za izoglukozo v višini 11 045 ton za Bolgarijo in 1966 ton za Romunijo.
Države članice podjetjem dodelijo dodatne kvote skladno s kvotami za izoglukozo, ki so bile dodeljene v skladu s členom 56(2).
2. Italija, Litva in Švedska lahko na zahtevo vsakega podjetja, ki ima sedež na njihovem ozemlju, dodelijo dopolnilno kvoto za izoglukozo v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010. Najvišje nadomestne kvote so za posamezno državo članico določene v Prilogi VII.
3. Enkratni znesek v višini 730 EUR se zaračuna za kvote, ki so dodeljene podjetjem v skladu z odstavkom 2. Znesek se zaračuna na tono dodeljene dodatne kvote.
Člen 59
Upravljanje kvot
1. Komisija prilagodi kvote, določene v Prilogi VI, najpozneje do konca februarja prejšnjega tržnega leta za vsako tržno leto 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011. Popravki izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena in člena 58 te uredbe ter člena 3 Uredbe (ES) št. 320/2006.
2. Ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006, Komisija najpozneje do 28. februarja 2010 določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje veljavnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup za posamezno državo članico ali regijo, da bi se bilo mogoče izogniti neravnotežju na trgu v tržnih letih od 2010/2011 naprej.
3. Države članice ustrezno popravijo kvoto za vsako posamezno podjetje.
Člen 60
Nacionalna prerazporeditev kvot
1. Država članica lahko zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, kakor je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju, do 10 % za vsako tržno leto.
2. Države članice lahko prenesejo kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge VIII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.
3. Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, dodeli zadevna država članica enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali to že ima kvoto ali ne.
Člen 61
Področje uporabe
Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 56, se lahko:
(a) |
uporabijo za predelavo nekaterih izdelkov iz člena 62; |
(b) |
prenesejo v proizvodno kvoto za naslednje tržno leto v skladu s členom 63; |
(c) |
uporabijo za poseben režim preskrbe za najbolj oddaljene regije v skladu z naslovom II Uredbe (ES) št. 247/2006 (60); ali |
(d) |
izvozijo v okviru količinske omejitve, ki jo določi Komisija ob upoštevanju zavez, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe. |
Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 64.
Člen 62
Industrijski sladkor
1. Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed izdelkov iz odstavka 2, kadar:
(a) |
je predmet pogodbe o dobavi, sklenjene pred koncem tržnega leta med proizvajalcem in uporabnikom, ki sta oba pridobila odobritev v skladu s členom 57; in |
(b) |
je bil dobavljen uporabniku najpozneje do 30. novembra naslednjega tržnega leta. |
2. Komisija sestavi seznam izdelkov, za katerih proizvodnjo se uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulin.
Seznam vključuje zlasti:
(a) |
bioetanol, alkohol, rum, živi kvas in količine sirupov za namaze ter tistih, ki se predelajo v „Rinse appelstroop“; |
(b) |
nekatere industrijske izdelke brez vsebnosti sladkorja, pri katerih pa se med njihovo predelavo uporablja sladkor, izglukoza ali inulinski sirup; |
(c) |
nekatere izdelke kemijske ali farmacevtske industrije, ki vsebujejo sladkor, izglukozo ali inulinski sirup. |
Člen 63
Prenos presežnega sladkorja
1. Vsako podjetje se lahko odloči za prenos cele ali dela proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.
2. Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:
(a) |
zadevno državo članico obvestijo pred datumom, ki ga določi ta država članica:
|
(b) |
se zavežejo, da bodo te količine skladiščila na svoje stroške do konca tekočega tržnega leta. |
3. Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejemu odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.
4. Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.
5. Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz členov 13, 32 ali 52.
Člen 64
Presežna dajatev
1. Presežna dajatev se obračuna za količine:
(a) |
presežnega sladkorja, presežne izoglukoze in presežnega inulinskega sirupa, proizvedenih v katerem koli tržnem letu, razen za količine, prenesene v proizvodno kvoto naslednjega tržnega leta in skladiščene v skladu s členom 63, ali za količine iz točk (c) in (d) člena 61; |
(b) |
industrijskega sladkorja, industrijske izoglukoze in industrijskega inulinskega sirupa, za katere do datuma, ki ga določi Komisija, ni predloženo dokazilo, da so bile predelane v enega izmed proizvodov iz člena 62(2); |
(c) |
sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki so bile umaknjene s trga v skladu s členom 49 in pri katerih niso izpolnjene obveznosti iz člena 52(3). |
2. Presežno dajatev določi Komisija na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju količin iz odstavka 1.
3. Država članica zaračuna podjetjem na svojem ozemlju presežno dajatev iz odstavka 1 glede na proizvodne količine iz odstavka 1, ki so bile ugotovljene za ta podjetja v zadevnem tržnem letu.
Člen 65
Opredelitve pojmov
Za namene tega oddelka:
(a) |
„mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav; |
(b) |
„drugi mlečni izdelki“ pomeni kateri koli mlečni izdelek razen mleka, zlasti posneto mleko, smetano, maslo, jogurt in sir; kadar je potrebno, se ti pretvorijo v „mlečne ekvivalente“ z uporabo koeficientov, ki jih določi Komisija; |
(c) |
„proizvajalec“ pomeni kmeta s kmetijskim gospodarstvom na geografskem ozemlju države članice, ki proizvaja in trži mleko ali se na to pripravlja v bližnji prihodnosti; |
(d) |
„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 1782/2003; |
(e) |
„odkupovalec“ pomeni podjetja ali skupine, ki odkupujejo mleko od proizvajalcev:
Vendar se za odkupovalca šteje katera koli skupina odkupovalcev na istem geografskem območju, ki izvaja upravne in knjigovodske dejavnosti, potrebne za plačilo presežne dajatve v imenu svojih članov. Za namene prvega stavka tega pododstavka se Grčija šteje za enotno geografsko območje in skupino odkupovalcev lahko šteje za uradni organ; |
(f) |
„oddaja“ pomeni vsako proizvajalčevo oddajo mleka, ki ne vključuje drugih mlečnih izdelkov, odkupovalcu, bodisi da prevoz opravi proizvajalec, odkupovalec, podjetje, ki predeluje ali obdeluje takšne izdelke, bodisi tretja stranka; |
(g) |
„neposredna prodaja“ pomeni kakršno koli prodajo ali prenos mleka neposredno potrošnikom ter kakršno koli prodajo ali prenos drugih mlečnih izdelkov s strani proizvajalca. Komisija lahko ob upoštevanju opredelitve pojma „oddaja“ iz točke (f) prilagodi opredelitev pojma „neposredna prodaja“, zlasti da se zagotovi, da ni nobena količina mleka ali drugih trženih mlečnih izdelkov izključena iz režimov kvote; |
(h) |
„trženje“ pomeni oddajo mleka ali neposredno prodajo mleka ali drugih mlečnih izdelkov; |
(i) |
„individualna kvota“ pomeni proizvajalčevo kvoto na dan 1. aprila katerega koli dvanajstmesečnega obdobja; |
(j) |
„nacionalna kvota“ pomeni kvoto iz člena 66, določeno za vsako državo članico; |
(k) |
„razpoložljiva kvota“ pomeni kvoto, ki je na voljo proizvajalcem na dan 31. marca v dvanajstmesečnem obdobju, za katero se izračuna presežna dajatev ob upoštevanju vseh prenosov, prodaje, pretvorb in začasnih prerazporeditev, predvidenih v tej uredbi, ki so bili izvedeni v tem dvanajstmesečnem obdobju. |
Člen 66
Nacionalne kvote
1. Nacionalne kvote za proizvodnjo mleka in drugih mlečnih izdelkov, trženih v sedmih zaporednih obdobjih dvanajstih mesecev z začetkom 1. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu „dvanajstmesečna obdobja“), so določene v točki 1 Priloge IX.
2. Kvote iz odstavka 1 se razdelijo med proizvajalce skladno s členom 67, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo. Vsaka prekoračitev nacionalnih kvot se določi na nacionalni ravni v vsaki državi članici v skladu s tem oddelkom, pri tem pa se razlikuje med oddajo in neposredno prodajo.
3. Nacionalne kvote, navedene v točki 1 Priloge IX, se določijo brez poseganja v morebitni pregled v luči splošnih razmer na trgu in posebnih pogojev, ki obstajajo v določenih državah članicah.
4. Za Bolgarijo in Romunijo se oblikuje posebna rezerva za prestrukturiranje, kakor določa točka 2 Priloge IX. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2009 v obsegu, za kolikor se je poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjšala od leta 2002.
Odločitev o sprostitvi rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija na podlagi poročila, ki ga Romunija in Bolgarija predložita Komisiji do 31. decembra 2008. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja vsake države, predvsem pa rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.
5. Nacionalne kvote za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško vključujejo vse mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddan odkupovalcu ali prodan neposredno, ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo v skladu s prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.
Člen 67
Individualne kvote
1. Individualna(-e) kvota(-e) proizvajalcev na dan 1. aprila 2008 bodo enake njihovi(-m) individualni(-m) referenčni(-m) količini(-am) na dan 31. marca 2008 brez poseganja v prenos, prodajo in pretvorbo kvote, ki začne veljati na dan 1. aprila 2008.
2. Proizvajalci imajo lahko bodisi eno ali dve individualni kvoti, eno za oddaje in drugo za neposredne prodaje. Proizvajalčeve količine lahko iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.
3. Kadar ima proizvajalec dve kvoti, se njegov prispevek za katero koli dolgovano presežno dajatev izračuna ločeno za vsako kvoto.
4. Del finske nacionalne kvote, dodeljene za oddaje iz člena 66, se lahko za nadomestilo finskim proizvajalcem „SLOM“ poveča na največ 200 000 ton. Ta rezerva, ki se dodeli skladno z zakonodajo Skupnosti, se mora uporabiti izključno v imenu proizvajalcev, katerih pravica, da ponovno začnejo proizvodnjo, je bila prizadeta zaradi pristopa.
5. Individualne kvote se po potrebi spremenijo za vsako zadevno dvanajstmesečno obdobje, tako da vsota individualnih kvot za oddajo in za neposredno prodajo za vsako državo članico ne presega ustreznega dela nacionalne kvote, prilagojene v skladu s členom 69, ob upoštevanju vseh znižanj zaradi dodelitve v nacionalno rezervo, kakor je določeno v členu 71.
Člen 68
Dodelitev kvot iz nacionalne rezerve
Države članice sprejmejo pravila, ki omogočajo, da se proizvajalcem dodelijo vse kvote ali del teh kvot iz nacionalne rezerve, kakor je predvideno v členu 71, na podlagi objektivnih meril, o katerih je treba obvestiti Komisijo.
Člen 69
Upravljanje kvot
1. Komisija za vsako državo članico in za vsako obdobje pred iztekom tega obdobja prilagodi razdelitev nacionalnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ glede na pretvorbe, ki jih zahtevajo proizvajalci, med individualnimi kvotami za oddajo in za neposredno prodajo.
2. Države članice vsako leto pošljejo Komisiji do datumov in v skladu s pravili, ki jih Komisija določi skladno s členom 192(2), potrebne informacije za:
(a) |
prilagoditev iz odstavka 1 tega člena; |
(b) |
izračun presežne dajatve, ki jo morajo plačati. |
Člen 70
Vsebnost maščob
1. Vsakemu proizvajalcu se dodeli referenčna vsebnost maščob, ki se uporabi za individualno kvoto za oddajo, ki je bila dodeljena temu proizvajalcu.
2. Za kvote, dodeljene proizvajalcem 31. marca 2008 v skladu s členom 67(1), je referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 enaka referenčni vsebnosti maščob, ki se uporablja za navedeno kvoto na ta datum.
3. Referenčna vsebnost maščob se spremeni med pretvorbo iz člena 67(2) ter pri pridobivanju, prenosu ali začasnem prenosu kvot v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija.
4. Za nove proizvajalce, ki imajo individualno kvoto za oddajo dodeljeno v celoti iz nacionalnih rezerv, se vsebnost maščob določi v skladu s pravili, ki jih oblikuje Komisija.
5. Individualna referenčna vsebnost maščob iz odstavka 1 se prilagodi, kadar je ustrezno, ob začetku veljavnosti te uredbe in nato po potrebi na začetku vsakega dvanajstmesečnega obdobja, tako da se ponderirano povprečje posamezne reprezentativne vsebnosti maščob za vsako državo članico ne prekorači za več kakor 0,1 gram na kg referenčne vsebnosti maščob, določene v Prilogi X.
Za Romunijo se referenčna vsebnost maščob, določena v Prilogi X, pregleda na podlagi številčnih podatkov za celo leto 2004, po potrebi pa jo Komisija prilagodi.
Člen 71
Nacionalna rezerva
1. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo kot del nacionalnih kvot, določenih v Prilogi IX, zlasti za dodelitve, predvidene v členu 68. Nacionalna rezerva se obnovi, če je to primerno, z vnovičnim odvzemom nekaterih kvot, kakor je predvideno v členu 72, s tem da se zadrži del prenosov, kakor je predvideno v členu 76, ali s splošnim znižanjem vseh individualnih kvot. Zadevne kvote obdržijo svoj prvotni namen, tj. oddajo ali neposredno prodajo.
2. Vsaka dodatna kvota, dodeljena državi članici, se samodejno razporedi v nacionalno rezervo in razdeli na oddajo in neposredno prodajo v skladu s predvidenimi potrebami.
3. Kvote, ki se razporedijo v nacionalno rezervo, nimajo referenčne vsebnosti maščob.
Člen 72
Primeri neaktivnosti
1. Kadar fizična ali pravna oseba z individualnimi kvotami med dvanajstmesečnim obdobjem ne izpolnjuje več pogojev iz točke (c) člena 65, se ustrezne količine vrnejo v nacionalno rezervo najkasneje do 1. aprila naslednjega koledarskega leta, razen če ta oseba ponovno postane proizvajalec v smislu točke (c) člena 65.
Kadar zadevna oseba najkasneje do konca drugega dvanajstmesečnega obdobja po umiku ponovno postane proizvajalec, se cela ali del individualne kvote, ki ga je ta oseba umaknila, k njemu vrne najkasneje do 1. aprila po datumu vloge.
2. Kadar proizvajalci na trg ne dajo količine, ki je enaka najmanj 70 % njihove individualne kvote v najmanj enem dvanajstmesečnem obdobju, se države članice lahko odločijo, ali in pod kakšnimi pogoji se v nacionalno rezervo vrne celotna neuporabljena kvota ali njen del.
Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji se kvota ponovno dodeli zadevnemu proizvajalcu, če ta začne ponovno dajati na trg.
3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v primeru višje sile in v ustrezno upravičenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno zmogljivost zadevnih proizvajalcev in jih je priznal pristojni organ.
Člen 73
Začasni prenosi
1. Do konca vsakega dvanajstmesečnega obdobja države članice za zadevno obdobje odobrijo kakršne koli začasne prenose dela individualnih kvot, ki jih proizvajalci, upravičeni do njih, ne nameravajo uporabiti.
Države članice lahko urejajo postopke prenosa skladno s kategorijami zadevnih proizvajalcev ali mlečnih proizvodnih struktur, jih lahko omejijo na raven odkupovalca ali dovolijo celotne prenose znotraj regij v primerih, navedenih v členu 72(3), ter določijo, do kakšnega obsega lahko prenosnik ponovi postopke prenosa.
2. Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo izvajala odstavka 1 na podlagi enega ali obeh naslednjih meril:
(a) |
potrebe po pospeševanju strukturnih sprememb in prilagoditev; |
(b) |
prednostnih upravnih potreb. |
Člen 74
Prenosi kvot skupaj z zemljiščem
1. Individualne kvote se s kmetijskim gospodarstvom prenesejo na proizvajalce, ki ga prevzamejo, ko se proda, zakupi, prenese z dejanskim ali pričakovanim dedovanjem ali na drug način, ki ima primerljive pravne posledice za proizvajalce, v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo države članice ob upoštevanju površin, uporabljenih za mlečno proizvodnjo, ali drugih objektivnih meril in, kadar je primerno, katerega koli sporazuma med strankama. Del kvote, ki, kjer je to primerno, ni bil prenesen s kmetijskim gospodarstvom, se doda k nacionalni rezervi.
2. Kadar so bile kvote prenesene ali se prenašajo v skladu z odstavkom 1 s kmetijskimi zakupi ali na drugačen način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi pripis kvot samo proizvajalcem, odločijo, da se kvota ne prenese skupaj s kmetijskim gospodarstvom.
3. Kadar se zemljišče prenese na javne organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu ali kadar se prenos izvede za nekmetijske namene, države članice zagotovijo, da se sprejmejo potrebni ukrepi za zaščito upravičenih interesov strank in zlasti, da proizvajalci, ki opustijo takšno zemljišče, lahko nadaljujejo proizvodnjo mleka, če tako želijo.
4. Kadar se stranki ne sporazumeta, pri zakupih, ki naj bi potekli brez kakršne koli možnosti obnove pod podobnimi pogoji, ali v okoliščinah s primerljivimi pravnimi posledicami se zadevne individualne kvote v celoti ali delno prenesejo na proizvajalca, ki jih prevzema, v skladu z določbami, ki so jih sprejele države članice, in ob upoštevanju upravičenih interesov strank.
Člen 75
Posebni ukrepi prenosa
1. Za uspešno prestrukturiranje proizvodnje mleka ali izboljšanje okolja lahko države članice v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določijo ob upoštevanju upravičenih interesov zadevnih strank:
(a) |
dodelijo nadomestilo v enem ali več letnih obrokih proizvajalcem, ki se zavežejo, da bodo nepreklicno v celoti ali delno opustili proizvodnjo mleka, in tako sproščene kvote dajo v nacionalne rezerve; |
(b) |
na podlagi objektivnih meril določijo pogoje, po katerih lahko proizvajalci na začetku dvanajstmesečnega obdobja v zameno za plačilo dosežejo, da jim pristojni organ ali ustanova, ki ga ta organ imenuje, ponovno dodeli individualne kvote, ki so jih ob koncu prejšnjega dvanajstmesečnega obdobja nepreklicno sprostili drugi proizvajalci v zameno za nadomestilo v enem ali več letnih obrokih, ki so enaki zgoraj navedenemu plačilu; |
(c) |
centralizirajo in nadzorujejo prenose kvot brez zemljišča; |
(d) |
pri zemljiščih, prenesenih za izboljšanje okolja, predvidijo, da se zadevna individualna kvota dodeli proizvajalcu, ki opusti zemljišče, vendar želi nadaljevati proizvodnjo mleka; |
(e) |
na podlagi objektivnih meril določijo regije ali območja zbiranja, znotraj katerih je dovoljen nepreklicni prenos kvot brez prenosa ustreznih zemljišč s ciljem izboljšanja strukture proizvodnje mleka; |
(f) |
dovolijo, na zahtevo proizvajalca pristojnemu organu ali telesu, ki ga imenuje ta organ, končni prenos kvot brez prenosa ustreznega zemljišča ali nasprotno, za izboljšanje strukture proizvodnje mleka na ravni kmetijskega gospodarstva, ali da omogočijo ekstenziviranje proizvodnje. |
2. Odstavek 1 se lahko izvajajo na nacionalni ravni, na ustrezni teritorialni ravni ali na določenih zbiralnih območjih.
Člen 76
Zadržanje kvot
1. Pri prenosih iz členov 74 in 75 lahko države članice na podlagi objektivnih meril zadržijo del individualnih kvot za svojo nacionalno rezervo.
2. Kadar so bile kvote z ustreznim zemljiščem ali brez njega prenesene ali se prenašajo v skladu s členoma 74 in 75 s kmetijskimi zakupi ali na drug način s primerljivimi pravnimi posledicami, lahko države članice na podlagi objektivnih meril in z namenom, da se zagotovi dodelitev kvot samo proizvajalcem, določijo, ali in pod kakšnimi pogoji se celotna kvota ali del prenesene kvote vrne v nacionalno rezervo.
Člen 77
Pomoč za pridobitev kvot
Noben javni organ ne sme za prodajo, prenos ali dodelitev kvot v skladu s tem oddelkom dodeliti finančne pomoči, povezane neposredno s pridobitvijo kvot.
Člen 78
Presežna dajatev
1. Za mleko in druge mlečne izdelke, ki se dajejo na trg in presegajo nacionalno kvoto, kakor je določena v skladu s pododdelkom II, se plača presežna dajatev.
Dajatev za 100 kilogramov mleka se določi pri 27,83 EUR.
2. Države članice Skupnosti dolgujejo presežno dajatev, ki izhaja iz prekoračitev nacionalne kvote, določene na nacionalni ravni ločeno za oddajo in neposredno prodajo, in plačajo 99 % dolgovanega zneska v EKJS med 16. oktobrom in 30. novembrom po zadevnem dvanajstmesečnem obdobju.
3. Če dajatev iz odstavka 1 ni bila plačana pred rokom zapadlosti, po posvetu z Odborom za kmetijske sklade Komisija odšteje vsoto, enakovredno neplačani presežni dajatvi, od mesečnih plačil v smislu členov 14 in 15(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005. Preden Komisija sprejme odločitev, opozori zadevno državo članico, ki v enem tednu sporoči svoje stališče. Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2040/2000 (61) se ne uporablja.
4. Komisija določi ureditev za izvajanje tega člena.
Člen 79
Prispevek proizvajalcev k dolgovani presežni dajatvi
Presežna dajatev se v skladu s členoma 80 in 83 v celoti razdeli med proizvajalce, ki so prispevali k vsaki prekoračitvi nacionalnih kvot iz člena 66(2).
Ne glede na člena 80(3) in 83(1) dolgujejo proizvajalci državi članici plačilo svojega prispevka k dolgovani presežni dajatvi, izračunani skladno s členi 69, 70 in 80, ker so prekoračili svoje razpoložljive kvote.
Člen 80
Presežna dajatev na oddajo
1. Za pripravo končnega obračuna presežne dajatve se količine, ki jih odda vsak proizvajalec, z uporabo koeficientov in pod pogoji, ki jih določi Komisija, povečajo ali zmanjšajo, da tako kažejo kakršno koli razliko med dejansko in referenčno vsebnostjo maščob.
2. Kadar je na nacionalni ravni vsota oddaj, prilagojenih v skladu z odstavkom 1, manjša od dejanskih oddaj, se presežna dajatev izračuna na podlagi zadnjih. V takšnih primerih se vsaka prilagoditev navzdol sorazmerno zmanjša, tako da se vsota prilagojenih oddaj uskladi z dejanskimi oddajami.
Kadar je vsota oddaj, prilagojenih v skladu z odstavkom 1, večja od dejanskih oddaj, se presežna dajatev izračuna na podlagi prvih.
3. Na podlagi odločitve države članice se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve – potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za oddaje ponovno dodeljen ali ne – določi v sorazmerju z individualnimi kvotami vsakega proizvajalca ali v skladu z objektivnimi merili, ki jih določijo države članice:
(a) |
bodisi na nacionalni ravni na podlagi zneska, za katerega je bila presežena kvota vsakega proizvajalca; |
(b) |
bodisi najprej na ravni odkupovalca in potem na nacionalni ravni, kadar je to primerno. |
Člen 81
Vloga odkupovalcev
1. Odkupovalci so odgovorni, da od proizvajalcev zberejo prispevke, ki jih ti dolgujejo zaradi presežne dajatve, in pristojnemu organu države članice pred datumom in po postopku, ki ga določi Komisija, plačajo znesek teh prispevkov, odštetih od cene mleka, plačane proizvajalcem, odgovornim za prekoračitev, sicer pa zbranih na druge ustrezne načine.
2. Kadar odkupovalec v celoti ali delno nadomesti enega ali več drugih odkupovalcev, se individualne kvote, ki so na voljo proizvajalcem, upoštevajo za preostanek tekočega dvanajstmesečnega obdobja, in sicer po odštetju že oddanih količin in ob upoštevanju njihove vsebnosti maščob. Ta odstavek se uporablja tudi, kadar proizvajalec prenaša z enega odkupovalca na drugega.
3. Kadar oddane količine proizvajalca v referenčnem obdobju presegajo njegovo razpoložljivo kvoto, ustrezna država članica lahko odloči, da odkupovalec odšteje del cene mleka pri kateri koli oddaji zadevnega proizvajalca, ki presega kvoto, s predplačilom na proizvajalčev prispevek v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi država članica. Država članica lahko s posebno ureditvijo omogoči odkupovalcem, da odštejejo to predplačilo, kadar proizvajalci oddajajo različnim odkupovalcem.
Člen 82
Odobritev
Status odkupovalca mora predhodno odobriti država članica v skladu z merili, ki jih določi Komisija.
Komisija določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci pri neposredni prodaji, in informacije, ki jih morajo ti pri tem predložiti.
Člen 83
Presežna dajatev na neposredno prodajo
1. Pri neposredni prodaji se prispevek vsakega proizvajalca k plačilu presežne dajatve določi z odločbo države članice, potem ko je bil kateri koli neuporabljeni del nacionalne kvote, dodeljene za neposredno prodajo, ponovno dodeljen ali ne, na ustrezni teritorialni ravni ali nacionalni ravni.
2. Države članice določijo podlago za izračun proizvajalčevega prispevka k dolgovani presežni dajatvi na celotno količino prodanega mleka, prenesenega ali uporabljenega za proizvodnjo prodanih ali prenesenih mlečnih izdelkov, z uporabo meril, ki jih določi Komisija.
3. Pri sestavi končnega obračuna presežne dajatve se ne upošteva noben popravek, povezan z vsebnostjo maščob.
4. Komisija določi, kako in kdaj je treba pristojnemu organu države članice plačati presežno dajatev.
Člen 84
Preveč plačani ali neplačani zneski
1. Kadar se pri oddaji ali neposredni prodaji ugotovi, da presežna dajatev zapade v plačilo, prispevek, pobran od proizvajalcev, pa večji od te dajatve, lahko država članica:
(a) |
delno ali v celoti uporabi presežek za financiranje ukrepov iz točke (a) člena 75(1) in/ali |
(b) |
ga delno ali v celoti prerazporedi proizvajalcem:
|
2. Kadar se ugotovi, da ni izplačljiva nobena presežna dajatev, se vsa predplačila, ki jih zberejo odkupovalci ali država članica, povrnejo najkasneje do konca naslednjega dvanajstmesečnega obdobja.
3. Kadar odkupovalec ne izpolni obveznosti, da bi zbral prispevek proizvajalcev k presežni dajatvi v skladu s členom 81, lahko država članica zbere neplačane zneske neposredno od proizvajalca brez poseganja v kakršne koli kazni, ki jih lahko naloži odkupovalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.
4. Kadar proizvajalec ali odkupovalec ne upošteva roka za plačilo, se državi članici plačajo zamudne obresti, ki jih določi Komisija.
Člen 85
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) |
dodatne informacije, ki jih predložijo odobrena podjetja iz člena 57, ter merila za upravne kazni ter za opustitev in umik odobritve podjetij; |
(b) |
določitev zneskov iz člena 55 in presežne dajatve iz člena 64 ter poročanje o teh zneskih in dajatvi; |
(c) |
odstopanja od datumov, določenih v členu 63. |
POGLAVJE IV
Sheme pomoči
Člen 86
Upravičena podjetja
1. Pomoč za predelavo proizvodov v sektorju posušene krme se dodeli podjetjem, ki predelujejo proizvode tega sektorja iz vsaj ene od naslednjih kategorij:
(a) |
predelovalci, ki so sklenili pogodbe s pridelovalci krme za sušenje. Kadar je pogodba posebna pogodba o delu za predelavo krme, ki jo dobavi pridelovalec, vsebuje klavzulo, ki določa obveznost predelovalnih podjetij, da proizvajalcu plačajo pomoč, prejeto za količine, predelane v skladu s pogodbo; |
(b) |
podjetja, ki predelujejo lastne pridelke ali, pri skupinah, pridelke svojih članov; |
(c) |
podjetja, ki pridobivajo svoje zaloge od fizičnih ali pravnih oseb, ki so sklenile pogodbe s pridelovalci krme za sušenje. |
2. Pomoč iz odstavka 1 se izplača za posušeno krmo, ki je zapustila predelovalni obrat in izpolnjuje naslednje zahteve:
(a) |
najvišja stopnja vsebnosti vlage je med 11 % in 14 % in se lahko spreminja glede na obliko proizvoda; |
(b) |
minimalna vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi ni manjša od:
|
(c) |
je ustrezne in neoporečne trgovske kakovosti. |
Člen 87
Predplačilo
1. Predelovalna podjetja so upravičena do predplačila v vrednosti 19,80 EUR na tono ali 26,40 EUR na tono, če so položila varščino v vrednosti 6,60 EUR na tono.
Države članice opravijo potrebne kontrole, da preverijo upravičenost do pomoči. Predplačilo se izplača, ko se ugotovi upravičenost.
Vendar se lahko predplačilo izplača, preden je ugotovljena upravičenost, če predelovalec položi varščino v vrednosti, ki je enaka vrednosti predplačila, povečani za 10 %. Ta varščina se uporablja tudi kot varščina za namene iz prvega pododstavka. Na raven iz prvega pododstavka se zmanjša, takoj ko je ugotovljena upravičenost do pomoči, v celoti pa se sprosti, ko je izplačan preostanek pomoči.
2. Preden se lahko izplača predplačilo, mora posušena krma zapustiti predelovalno podjetje.
3. Pri plačilu predplačila se preostanek, ki je enak razliki med zneskom predplačila in skupnim zneskom pomoči, ki pripada predelovalnemu podjetju, izplača, če se uporablja člen 88(2).
4. Če predplačilo presega skupni znesek, do katerega je predelovalno podjetje upravičeno v skladu z uporabo člena 88(2), predelovalec na zahtevo povrne presežek pristojnemu organu države članice.
Člen 88
Stopnja pomoči
1. Pomoč iz člena 86 se določi v višini 33 EUR/tono.
2. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar količina posušene krme, za katero se zahteva pomoč, med tržnim letom preseže največjo zajamčeno količino iz člena 89, se pomoč zmanjša za tiste države članice, v katerih proizvodnja presega zajamčeno nacionalno količino, z zmanjšanjem izdatkov kot funkcije deleža presežka države članice v seštevku presežkov.
Komisija zmanjšanje določi na ravni, ki omogoča, da proračunski izdatki ne presežejo izdatkov, ki bi nastali, če največja zajamčena količina ne bi bila presežena.
Člen 89
Zajamčena količina
Določi se največja zajamčena količina umetno sušene krme in/ali na soncu sušene krme, za katero se lahko dodeli pomoč iz člena 86, in sicer 4 960 723 ton na tržno leto. Ta količina se razdeli med zadevne države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko B Priloge XI.
Člen 90
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:
(a) |
izjavah, ki jih morajo predložiti podjetja, ko zaprosijo za pomoč; |
(b) |
pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za odločanje o upravičenosti do pomoči, zlasti kar zadeva vodenje evidence zalog in drugih dokazil; |
(c) |
dodeljevanju pomoči iz tega pododdelka in predplačil ter sprostitvi varščin, predvideni v členu 87(1); |
(d) |
pogojih in merilih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja iz člena 86, in kadar podjetja nabavljajo od fizičnih ali pravnih oseb, pravilih o jamstvih, ki jih morajo zagotoviti te osebe; |
(e) |
pogojih odobritve kupcev krme za sušenje, ki naj jih uporabijo države članice; |
(f) |
merilih za določanje zahtev, določenih v členu 86(2); |
(g) |
merilih, ki jih je treba izpolniti za sklenitev pogodb, in informacijah, ki jih morajo pogodbe vsebovati; |
(h) |
uporabi največje zajamčene količine, določene v členu 89; |
(i) |
drugih zahtevah, poleg tistih iz člena 86, zlasti glede vsebnosti karotina in vlaken. |
Člen 91
Upravičenost
1. Pomoč za predelavo lana, gojenega za vlakna, se odobri odobrenim primarnim predelovalcem na podlagi količin vlaken, ki so dejansko pridobljena iz slame, za katero je bila s kmetom sklenjena prodajna pogodba.
Vendar pa se v primerih, ko kmetje obdržijo lastništvo nad slamo, ki so jo dali v skladu s pogodbo predelati odobrenemu primarnemu predelovalcu, in dokažejo, da so pridobljena vlakna dali na trg, pomoč odobri kmetom.
V primerih, ko sta odobreni primarni predelovalec in kmet ena in ista oseba, se prodajna pogodba nadomesti z obveznostjo zadevne stranke, da sama izvede predelavo.
2. Za namen tega pododdelka „odobreni primarni predelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na njihov pravni status ali pravni status njenih članov v nacionalni zakonodaji, ki jo je pristojni organ države članice pooblastil na območju, kjer ležijo njeni objekti za proizvodnjo lanenih vlaken.
Člen 92
Stopnja pomoči
1. Znesek pomoči za predelavo iz člena 91 se določi pri 200 EUR za tono dolgih lanenih vlaken.
2. Količine vlaken, ki so upravičene do pomoči, se omejijo na podlagi površin, ki so bile del ene od pogodb ali obveznosti iz člena 91.
Omejitve iz prvega pododstavka določijo države članice, tako da so v skladu z nacionalnimi zajamčenimi količinami iz člena 94.
Člen 93
Predplačilo
Na zahtevo odobrenih primarnih predelovalcev se na podlagi količine pridobljenih vlaken izplača predplačilo pomoči iz člena 91.
Člen 94
Zajamčena količina
1. Za dolga lanena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 80 878 ton. Navedena količina se razdeli med nekatere države članice kot nacionalne zajamčene količine v skladu s točko A Priloge XI.
2. V primerih, ko vlakna, pridobljena v eni od držav članic, izvirajo iz slame, ki je bila proizvedena v drugi državi članici, se količine zadevnih vlaken izravnajo z nacionalnimi zajamčenimi količinami tiste države članice, kjer je bila slama požeta. Pomoč izplača država članica, v korist katere je bila opravljena izravnava nacionalne zajamčene količine.
Člen 95
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega pododdelka, ki lahko vključujejo zlasti pravila o:
(a) |
pogojih za odobritev primarnih predelovalcev iz člena 91; |
(b) |
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati odobreni primarni predelovalci glede prodajnih pogodb in obveznosti iz člena 91(1); |
(c) |
zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kmetje v primeru iz drugega pododstavka člena 91(1); |
(d) |
merilih, ki jih morajo izpolnjevati dolga lanena vlakna; |
(e) |
pogojih za odobritev pomoči in predplačila in zlasti dokazilo o predelavi slame; |
(f) |
pogojih, ki jih je treba izpolnjevati za določitev omejitev iz člena 92(2). |
Člen 96
Proizvodno nadomestilo za škrob
1. Proizvodno nadomestilo se lahko dodeli:
(a) |
za škrob iz koruze, pšenice ali krompirja ter za nekatere izvedene proizvode, ki se uporabljajo v proizvodnji nekaterih proizvodov, katerih seznam sestavi Komisija; |
(b) |
če ni pomembnejše domače proizvodnje drugih žit za proizvodnjo škroba, za naslednje količine škroba, pridobljenega vsako tržno leto na Finskem ali Švedskem iz ječmena ali ovsa, če se zaradi tega ne poviša raven proizvodnje škroba iz teh dveh žit:
|
2. Nadomestilo iz odstavka 1 Komisija določi v rednih časovnih presledkih.
Člen 97
Proizvodno nadomestilo v sektorju sladkorja
1. Za proizvode, navedene v točkah (b) do (e) dela III Priloge I, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz člena 62(b) in (c).
2. Proizvodno nadomestilo iz odstavka 1 se določi zlasti ob upoštevanju stroškov, ki nastajajo pri uporabi uvoženega sladkorja in ki bi jih industrija morala nositi pri dobavi na svetovni trg, ter cene presežnega sladkorja, ki je na voljo na trgu Skupnosti, ali referenčne cene, če ni presežnega sladkorja.
Člen 98
Pogoji za dodelitev
Komisija sprejme pogoje za dodelitev proizvodnih nadomestil iz tega oddelka ter znesek takih nadomestil, za proizvodna nadomestila za sladkor, predvidena v členu 97, pa upravičene količine.
Člen 99
Pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo
1. Odobri se pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi za krmo, v skladu s pogoji in standardi za izdelke, ki jih določi Komisija.
Za namen tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.
2. Komisija določi zneske pomoči ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
(a) |
referenčne cene za posneto mleko v prahu, določene v točki (e)(ii) člena 8(1); |
(b) |
razmer v ponudbi posnetega mleka in posnetega mleka v prahu in pri njegovi uporabi za krmo; |
(c) |
gibanja cen telet; |
(d) |
gibanja cen konkurenčnih beljakovin v primerjavi s cenami posnetega mleka v prahu. |
Člen 100
Pomoč za posneto mleko, predelano v kazein in kazeinate
1. Odobri se pomoč za posneto mleko, proizvedeno v Skupnosti in predelano v kazein in kazeinate, v skladu s pogoji in standardi, ki jih določi Komisija za tako mleko in kazein ali kazeinate, izdelane iz njega.
2. Komisija določi pomoč ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
(a) |
referenčne cene za posneto mleko v prahu ali tržne cene za prvovrstno posneto mleko v prahu, dobljeno s pršnim postopkom, če ta cena presega referenčno ceno; |
(b) |
tržnih cen za kazein in kazeinate na trgu Skupnosti in svetovnem trgu. |
Pomoč se lahko razlikuje glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein ali kazeinate, in glede na kakovost teh izdelkov.
Člen 101
Pomoč za odkup smetane, masla in koncentriranega masla po znižanih cenah
Kadar se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, se lahko Komisija pod pogoji, ki jih določi sama, odloči za odobritev pomoči, ki omogoča, da smetano, maslo in koncentrirano maslo po znižanih cenah kupujejo:
(a) |
neprofitne ustanove in organizacije; |
(b) |
vojaške sile in enote s primerljivim položajem v državah članicah; |
(c) |
proizvajalci peciva in sladoleda; |
(d) |
proizvajalci drugih živil, ki jih določi Komisija; |
(e) |
za neposredno porabo koncentriranega masla. |
Člen 102
Pomoč za dobavo mleka učencem
1. Pod pogoji, ki jih določi Komisija, se dodeli pomoč Skupnosti za dobavo nekaterih predelanih mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija in sodijo v tarifne oznake KN 0401, 0403, 0404 90 in 0406 ali tarifno oznako KN 2202 90, učencem v izobraževalnih ustanovah.
2. Z odstopanjem od člena 180 lahko države članice poleg pomoči Skupnosti dodelijo nacionalno pomoč za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z izdelki, na katere se nanaša odstavek 1. Države članice lahko financirajo svojo nacionalno pomoč z dajatvijo v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ali s kakšnim drugim prispevkom sektorja mleka in mlečnih izdelkov.
3. Pri polnomastnem mleku je pomoč Skupnosti 18,15 EUR/100 kg.
Pri drugih mlečnih izdelkih Komisija zneske pomoči določi ob upoštevanju mlečnih sestavin zadevnih izdelkov.
4. Pomoč iz odstavka 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca dnevno.
Člen 103
Pomoč organizacijam izvajalcev
1. Skupnost iz zneskov, ki jih zadržijo države članice v skladu s členom 110i(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003, financira triletne delovne programe, ki jih sestavijo organizacije izvajalcev iz člena 125 na enem ali več od naslednjih področij:
(a) |
spremljanje trga in administrativno upravljanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk; |
(b) |
izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk; |
(c) |
izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk; |
(d) |
sistem sledljivosti, certificiranje in zaščita kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti spremljanje kakovosti oljčnih olj, ki se prodajajo končnim porabnikom, v pristojnosti državnih uprav; |
(e) |
razširjanje informacij o dejavnostih, ki jih izvajajo izvajalske organizacije, da bi se izboljšala kakovost oljčnega olja. |
2. Najvišja sredstva Skupnosti za delovne programe iz odstavka 1 so enaka delu pomoči, ki so ga zadržale države članice. Financiranje zadeva upravičene stroške, in sicer največ:
(a) |
100 % za dejavnosti na področjih iz točk (a) in (b) odstavka 1; |
(b) |
100 % za naložbe v osnovna sredstva in 75 % za druge dejavnosti na področju iz točke (c) odstavka 1; |
(c) |
75 % za delovne programe, ki jih v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo odobrene organizacije izvajalcev iz najmanj dveh držav članic proizvajalk na področjih iz točk (d) in (e) odstavka 1, in 50 % za druge dejavnosti na teh področjih. |
Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Skupnosti.
Komisija oblikuje podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti postopke za odobritev delovnih programov, ki jih sprejmejo države članice, in vrst dejavnosti, upravičenih po takih programih.
3. Ne glede na posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, države članice preverijo, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev sredstev Skupnosti. V ta namen izvedejo revizijo delovnih programov in načrt za nadzorovanje, v katerega je vključen vzorec, določen na podlagi analize tveganja, ki letno obsega najmanj 30 % organizacij proizvajalcev in drugih organizacij izvajalcev, prejemnic sredstev Skupnosti v skladu s tem členom.
Člen 104
Sklad za tobak
1. Ustanovi se Sklad Skupnosti za tobak (v nadaljnjem besedilu „Sklad“), za financiranje ukrepov na naslednjih področjih:
(a) |
ozaveščanje javnosti o škodljivih učinkih vseh oblik porabe tobaka, zlasti z obveščanjem in izobraževanjem, podporo zbiranju podatkov za določanje trendov porabe tobaka in pripravo epidemioloških študij o kajenju v Skupnosti ter študij o preprečevanju porabe tobaka; |
(b) |
posebni ukrepi za pomoč pridelovalcem tobaka pri preusmeritvi na druge pridelke ali druge gospodarske dejavnosti, s katerimi se ustvarjajo delovna mesta, ter študije o možnostih za tako preusmeritev pridelovalcev tobaka. |
2. Sklad se financira:
(a) |
za letino 2002 z odbitkom 2 %, za letine 2003, 2004 in 2005 pa 3 % premije iz naslova I Uredbe (ES) št. 2075/92 do vključno letine 2005 za financiranje kakršnih koli ukrepov iz odstavka 1; |
(b) |
za koledarski leti 2006 in 2007 v skladu s členom 110m Uredbe (ES) št. 1782/2003. |
3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.
Člen 105
Področje uporabe
1. Da bi se izboljšali splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalni program za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu „čebelarski program“).
2. Z odstopanjem od člena 180 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo:
(a) |
za finančni prispevek, ki ga zagotovijo države članice za ukrepe, za katere se uporablja podpora Skupnosti v skladu s tem oddelkom; |
(b) |
za posebne nacionalne pomoči za zaščito panjev, oslabljenih s strukturnimi ali naravnimi pogoji, ali na podlagi programov gospodarskega razvoja, razen za tiste, ki so namenjene za proizvodnjo ali trgovino. |
Pomoči, navedene v točki (b), morajo države članice priglasiti Komisiji hkrati s predložitvijo čebelarskega programa v skladu s členom 109.
Člen 106
Ukrepi, upravičeni do pomoči
Ukrepi, ki se lahko vključijo v čebelarski program, so naslednji:
(a) |
tehnična pomoč čebelarjem in združenjem čebelarjev; |
(b) |
nadzor varoze; |
(c) |
racionalizacija sezonskih selitev panjev; |
(d) |
ukrepi za podporo laboratorijem, ki izvajajo analize fizikalno-kemijskih lastnosti medu; |
(e) |
ukrepi za podporo pri obnovi čebeljega fonda v Skupnosti; |
(f) |
sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov aplikativnih raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov. |
Ukrepi, financirani iz EKSRP v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (62), se izključijo iz čebelarskega programa.
Člen 107
Študija proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva
Da bi izpolnjevale pogoje za delno financiranje, predvideno v členu 108(1), države članice na svojem ozemlju opravijo študijo proizvodne in tržne strukture v sektorju čebelarstva.
Člen 108
Financiranje
1. Skupnost zagotovi delno financiranje za čebelarske programe v vrednosti 50 % stroškov, ki jih nosijo države članice.
2. Plačila v zvezi z ukrepi, sprejetimi na podlagi čebelarskih programov, države članice izvedejo vsako leto do 15. oktobra.
Člen 109
Posvetovanje
Čebelarski program se pripravi v tesnem sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in čebelarskimi zadrugami. Predloži se Komisiji v odobritev.
Člen 110
Izvedbena pravila
Komisija vzpostavi podrobna pravila za uporabo tega oddelka.
Člen 111
Pomoč gojiteljem sviloprejk
1. Odobri se pomoč za sviloprejke, ki sodijo v oznako KN ex 0106 90 00, in za jajčeca sviloprejk, ki spadajo v oznako KN ex 0511 99 85, gojene v Skupnosti.
2. Gojiteljem sviloprejk se odobri pomoč za vsako uporabljeno škatlo jajčec sviloprejk, pod pogojem, da škatle vsebujejo minimalno količino jajčec, ki se določi, in da so bile sviloprejke uspešno vzgojene.
3. Pomoč na škatlo jajčec sviloprejk je 133,26 EUR.
Člen 112
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, ki bodo zlasti zajemala minimalno količino jajc iz člena 111(2).
NASLOV II
PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN PROIZVODNJO
POGLAVJE I
Tržni standardi in pogoji za proizvodnjo
Člen 113
Tržni standardi
1. Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:
(a) |
oljčnega olja in namiznih oljk za proizvode iz točke (a) dela VII Priloge I; |
(b) |
banan; |
(c) |
živih rastlin. |
2. Standardi iz odstavka 1:
(a) |
se oblikujejo ob upoštevanju zlasti:
|
(b) |
se lahko nanašajo predvsem na kakovost, razvrščanje, težo, velikost, pakiranje, embaliranje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, poreklo in označevanje. |
3. Če Komisija ne določi drugače v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2, se lahko proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi, v Skupnosti dajejo v promet samo v skladu s takimi standardi.
Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, države članice preverijo, ali navedeni proizvodi izpolnjujejo te standarde, in naložijo ustrezne kazni.
Člen 114
Tržni standardi za mleko in mlečne izdelke
1. Živila se lahko dajejo na trg kot mleko in mlečni izdelki, samo če ustrezajo opredelitvam in označbam iz Priloge XII.
2. Brez poseganja v izjeme, predvidene z zakonodajo Skupnosti, in ukrepe za varovanje javnega zdravja se mleko iz oznake KN 0401, namenjeno prehrani ljudi, daje na trg v Skupnosti samo v skladu s Prilogo XIII in zlasti opredelitvami iz točke I navedene priloge.
Člen 115
Tržni standardi za maščobe
Brez poseganja v člen 114(1) ali kakršne koli določbe, sprejete v veterinarskem in živilskem sektorju, s katerimi naj bi zagotovili, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, ter zavarovali zdravje živali in ljudi, se standardi iz Priloge XV uporabljajo za naslednje proizvode z vsebnostjo maščob najmanj 10 mas. %, vendar manj kakor 90 mas. %, ki so namenjeni prehrani ljudi:
(a) |
mlečne maščobe pod oznakama KN 0405 in ex 2106; |
(b) |
maščobe pod oznako KN ex 1517; |
(c) |
maščobe rastlinskega in/ali živalskega izvora pod oznakama KN ex 1517 in ex 2106. |
Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.
Vendar se ti standardi uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 oC in so primerni za mazanje.
Člen 116
Tržni standardi za proizvode iz sektorjev jajc in perutnine
Trgovanje s proizvodi iz sektorjev jajc in perutnine poteka v skladu z določbami iz Priloge XIV.
Člen 117
Certificiranje hmelja
1. Za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Skupnosti, je treba opraviti certifikacijski postopek.
2. Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.
3. V certifikatih so navedeni vsaj:
(a) |
kraj(-i) pridelave hmelja; |
(b) |
leto(-a) spravila pridelka; |
(c) |
sorta(-e). |
4. Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko dajejo na trg ali izvozijo samo, če je bil izdan certifikat iz odstavkov 1, 2 in 3.
Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 158(2).
5. Komisija lahko sprejme ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4:
(a) |
za izpolnitev tržnih zahtev nekaterih tretjih držav ali |
(b) |
za proizvode, namenjene za posebno uporabo. |
Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:
(a) |
ne posegajo v običajno trženje proizvodov, za katere je bil izdan certifikat; |
(b) |
so dopolnjeni z jamstvi, da bi se izognili kakršni koli zamenjavi s temi proizvodi. |
Člen 118
Tržni standardi za oljčna olja in olja iz oljčnih tropin
1. Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz Priloge XVI je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov znotraj Skupnosti, in v trgovini s tretjimi državami, če je to skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi.
2. V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 in 6 Priloge XVI.
Člen 119
Uporaba kazeina in kazeinatov pri proizvodnji sira
Za uporabo kazeina in kazeinatov se pri proizvodnji sira zahteva predhodno dovoljenje, ki se da samo, če je taka uporaba potrebni pogoj za proizvodnjo izdelkov.
Člen 120
Način proizvodnje etilnega alkohola kmetijskega porekla
Komisija lahko predpiše način proizvodnje in lastnosti etilnega alkohola kmetijskega porekla, dobljenega iz določenega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi ES.
Člen 121
Sprejetje standardov, izvedbenih pravil in odstopanj
Komisija določi podrobna pravila za uporabo tega poglavja, ki se lahko nanašajo zlasti na:
(a) |
tržne standarde iz člena 113, ki vključujejo pravila glede odstopanj od standardov in predložitve podatkov, ki jih zahtevajo standardi, in uporabe standardov pri proizvodih, ki so uvoženi v Skupnost, in proizvodih, ki so izvoženi iz Skupnosti; |
(b) |
v zvezi z opredelitvami in oznakami, ki se lahko uporabijo pri trženju mleka in mlečnih izdelkov v skladu s členom 114(1):
|
(c) |
v zvezi s standardi za mazave maščobe iz člena 115:
|
(d) |
v zvezi z določbami glede trgovanja z jajci iz dela A Priloge XVI:
|
(e) |
v zvezi z določbami glede trgovanja s perutnino iz dela B Priloge XIV:
|
(f) |
v zvezi z določbami glede standardov za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine iz dela C Priloge XIV:
|
(g) |
najnižje kakovostne lastnosti proizvodov iz sektorja hmelja iz člena 117; |
(h) |
analitske metode, ki se uporabljajo, kadar je to ustrezno: |
(i) |
v zvezi uporabo kazeina in kazeinatov iz člena 119:
|
POGLAVJE II
Organizacije proizvajalcev, medpanožne organizacije, organizacije izvajalcev
Člen 122
Organizacije proizvajalcev
Države članice priznajo organizacije proizvajalcev, ki:
(a) |
jih sestavljajo proizvajalci iz enega od naslednjih sektorjev:
|
(b) |
so ustanovljene na pobudo proizvajalcev; |
(c) |
si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:
|
Člen 123
Medpanožne organizacije
Države članice priznajo medpanožne organizacije, ki:
(a) |
jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s pridelavo proizvodov, trgovino z njimi in/ali predelavo proizvodov iz naslednjih sektorjev:
|
(b) |
se ustanovijo na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jih sestavljajo; |
(c) |
si prizadevajo doseči poseben cilj, ki se lahko nanaša zlasti na:
|
Kadar medpanožne organizacije izvajajo svoje dejavnosti na ozemlju več držav članic, jih prizna Komisija, pri tem pa ji odbor iz člena 195(1) ne pomaga.
Člen 124
Skupne določbe v zvezi z organizacijami proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami
1. Člen 122 in prvi odstavek člena 123 se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katero se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz člena 122 in prvega odstavka člena 123.
2. Organizacije proizvajalcev, priznane ali odobrene v skladu z uredbami (ES) št. 865/2004, (ES) št. 1952/2005 in (ES) št. 1544/2006, veljajo za priznane organizacije proizvajalcev v okviru člena 122 te uredbe.
Medpanožne organizacije, priznane ali odobrene v skladu z uredbama (EGS) št. 2077/92 in (ES) št. 865/2004, veljajo za priznane medpanožne organizacije v okviru člena 123 te uredbe.
Člen 125
Organizacije izvajalcev
Za namene te uredbe organizacije izvajalcev vključujejo priznane organizacije proizvajalcev, priznane medpanožne organizacije ali priznane organizacije drugih izvajalcev v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali njihova združenja.
Člen 126
Plačilo članarine za nečlane
1. Kadar se priznana medpanožna organizacija v sektorju tobaka ukvarja z eno dejavnostjo ali več iz odstavka 2, ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti so povezane z enim zadevnim proizvodom ali več, lahko država članica, ki jo je priznala, ali Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1), kadar jo je priznala Komisija, odloči, da posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, vendar imajo koristi od navedenih dejavnosti, plačajo organizaciji celotno članarino ali del članarine, ki jo plačujejo njeni člani, in sicer v takšnem obsegu, da se s tako članarino krijejo stroški, ki so nastali neposredno zaradi izvajanja zadevnih dejavnosti, pri čemer ne gre za kakršne koli upravne stroške.
2. Dejavnosti iz odstavka 1 se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:
(a) |
raziskave, s katerimi se proizvodom doda vrednost, zlasti z novimi možnostmi uporabe, ki ne ogrožajo javnega zdravja; |
(b) |
študije za izboljšanje kakovosti tobaka v listih ali tobaka v balah; |
(c) |
raziskave na področju razvoja pridelovalnih metod, ki omogočajo manjšo rabo sredstev za zaščito rastlin ter zagotavljajo ohranjanje tal in okolja. |
3. Zadevne države članice obvestijo Komisijo o odločitvah, ki jih nameravajo sprejeti v skladu z odstavkom 1. Take odločitve lahko začnejo veljati šele po poteku treh mesecev od uradnega obvestila Komisiji. Komisija lahko v teg treh mesecih pozove, da se osnutek odločitve v celoti ali deloma zavrne, če se zdi, da predlagani splošni gospodarski interes ni utemeljen.
4. Kadar so dejavnosti medpanožnih organizacij, ki jih prizna Komisija na podlagi tega poglavja, v splošnem gospodarskem interesu, Komisija o osnutku svoje odločitve uradno obvesti zadevne države članice, ki lahko v dveh mesecih podajo svoje pripombe.
Člen 127
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega poglavja, zlasti pogoje in postopke za priznanje organizacij proizvajalcev, medpanožnih organizacij in organizacij izvajalcev v posameznem sektorju, ki vključujejo:
(a) |
posamezne cilje, ki si jih take organizacije prizadevajo doseči; |
(b) |
poslovnik takih organizacij; |
(c) |
dejavnosti takih organizacij; |
(d) |
odstopanja od zahtev iz členov 122, 123 in 125; |
(e) |
odvisno od primera, učinke, ki so posledica priznanja kot medpanožne organizacije. |
DEL III
TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI
POGLAVJE I
Splošne določbe
Člen 128
Splošna načela
Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:
(a) |
obračunavanje dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine; |
(b) |
uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom. |
Člen 129
Kombinirana nomenklatura
Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (63) (v nadaljnjem besedilu „kombinirana nomenklatura“) in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrstitev proizvodov, ki jih zajema ta uredba. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, vključno, odvisno od primera, z opredelitvami iz Priloge III, se vključi v skupno carinsko tarifo.
POGLAVJE II
Uvoz
Člen 130
Uvozna dovoljenja
1. Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva predložitev uvoznega dovoljenja za uvoz v Skupnost enega proizvoda ali več iz naslednjih sektorjev:
(a) |
žit, |
(b) |
riža, |
(c) |
sladkorja, |
(d) |
semen, |
(e) |
oljčnega olja in namiznih oljk, za proizvode pod oznakami KN 1509, 1510 00, 0709 90 39, 0711 20 90, 2306 90 19, 1522 00 31 in 1522 00 39, |
(f) |
lana in konoplje, za konopljo, |
(g) |
banan, |
(h) |
živih rastlin, |
(i) |
govejega in telečjega mesa, |
(j) |
mleka in mlečnih izdelkov, |
(k) |
prašičjega mesa, |
(l) |
ovčjega in kozjega mesa, |
(m) |
jajc, |
(n) |
perutnine, |
(o) |
etilnega alkohola kmetijskega porekla. |
2. Komisija pri uporabi odstavka 1 upošteva potrebo po uvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.
Člen 131
Izdaja dovoljenj
Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu prosilcu ne glede na to, kje v Skupnosti ima sedež, razen če ni določeno drugače z uredbo Sveta ali katerim drugim aktom Sveta, in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.
Člen 132
Veljavnost
Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti.
Člen 133
Varščina
1. Razen kadar Komisija ne določi drugače, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v času veljavnosti dovoljenja.
2. Razen v primeru višje sile se varščina zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti uvoznega dovoljenja ni bil izveden ali je bil samo delno izveden.
Člen 134
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj in stopnjo varnosti.
Člen 135
Uvozne dajatve
Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo uvozne carinske stopnje skupne carinske tarife.
Člen 136
Izračun uvoznih dajatev za žita
1. Ne glede na člen 135 je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90, razen hibridov za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za take proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje cif uvozna cena, ki se uporablja za zadevno pošiljko. Vendar pa navedena dajatev ne sme presegati običajne stopnje dajatve, kakor je bila določena na podlagi kombinirane nomenklature.
2. Za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 se za proizvode iz tega odstavka redno določajo reprezentativne cif uvozne cene.
Člen 137
Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž
1. Ne glede na člen 135 pa uvozno dajatev za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 določi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 1 Priloge XVII.
Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.
2. Za izračun uvoza iz točke 1 Priloge XVII se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za oluščeni riž pod oznako KN 1006 20 izdana v ustreznem referenčnem obdobju, razen uvoznih dovoljenj za riž basmati iz člena 138.
3. Letna referenčna količina je 449 678 ton. Delna referenčna količina za vsako tržno leto ustreza polovici letne referenčne količine.
Člen 138
Izračun uvoznih dajatev za oluščeni riž basmati
Ne glede na člen 135 so sorte oluščenega riža basmati pod oznakama KN 1006 20 17 in 1006 20 98, določene v Prilogi XVIII, upravičene do ničte stopnje uvozne dajatve, pod pogoji, ki jih določi Komisija.
Člen 139
Izračun uvoznih dajatev za brušeni riž
1. Ne glede na člen 135 pa uvozno dajatev za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 določi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) v desetih dneh po koncu zadevnega referenčnega obdobja v skladu s točko 2 Priloge XVII.
Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) določi novo veljavno dajatev, če izračuni, izvedeni na podlagi navedene priloge, kažejo na potrebo po spremembi dajatve. Do določitve nove veljavne dajatve se uporablja prej določena dajatev.
2. Za izračun uvoza iz točke 2 Priloge XVII se upoštevajo količine, za katere so bila uvozna dovoljenja za manj brušeni ali dobro brušeni riž pod oznako KN 1006 30 izdana v ustreznem referenčnem obdobju.
Člen 140
Izračun uvoznih dajatev za lomljeni riž
Ne glede na člen 135 je uvozna dajatev za lomljeni riž pod oznako KN 1006 40 00 določena na 65 EUR na tono.
Člen 141
Dodatne uvozne dajatve
1. Dodatna uvozna dajatev se uporablja po stopnji, določeni v členih 135 do 140, za uvoz enega ali več proizvodov iz sektorja žita, riža, sladkorja, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan, da se preprečijo škodljivi učinki za trg Skupnosti ali ukrepa proti njim, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:
(a) |
je uvoz izveden po ceni, ki je nižja od cene, ki jo Skupnost prijavi pri Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“) ali |
(b) |
obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven („sprožitveni obseg“). |
Sprožitveni obseg temelji na možnosti dostopa do trga, opredeljenega, kadar je to ustrezno, kot uvoz v odstotkih ustrezne domače porabe v prejšnjih treh letih.
2. Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.
3. Za namen odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi cif uvoznih cen zadevne pošiljke.
Cif uvozne cene se zato preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali za ta proizvod na uvoznem trgu Skupnosti.
Člen 142
Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja
Za zagotovitev zalog, potrebnih za proizvodnjo izdelkov iz člena 62(2), lahko Komisija za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev pri naslednjih proizvodih:
(a) |
sladkor pod oznako KN 1701; |
(b) |
izoglukoza pod oznakami KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30. |
Člen 143
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:
(a) |
za člen 136:
|
(b) |
v zvezi s členom 141, proizvodi, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve in druga merila, potrebna za zagotovitev uporabe odstavka 1 navedenega člena. |
Člen 144
Tarifne kvote
1. Tarifne kvote za uvoz proizvodov iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz kateregakoli drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija na podlagi podrobnih pravil, ki jih sprejme Komisija.
2. Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:
(a) |
metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“); |
(b) |
metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“); |
(c) |
metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalni/novi uvozniki“). |
3. Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kadar je to ustrezno, potrebe za oskrbo trga Skupnosti in potrebo po ohranitvi uravnoteženosti trga.
Člen 145
Odpiranje tarifnih kvot
Komisija predvidi letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene čez vse leto, in določi metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati.
Člen 146
Posebna pravila
1. Glede na uvozno kvoto 54 703 ton zamrznjenega govejega in telečjega mesa, ki spada pod oznake KN 0202 20 30, 0202 30 in 0206 29 91 ter je namenjeno za predelavo, lahko Svet, ki ravna v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe, določi, da cela kvota ali del kvote zajema enakovredne količine kakovostnega mesa, pri tem pa uporabi pretvorbeni faktor 4,375.
2. Pri tarifni kvoti za uvoz v Španijo v količini 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka ter tarifni kvoti za uvoz na Portugalsko v količini 500 000 ton koruze pa podrobna pravila iz člena 148 vključujejo tudi določbe, potrebne za realizacijo uvoza v okviru tarifne kvote in, kadar je to ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo prodajo na trgu teh držav članic.
Člen 147
Tarifne stopnje za banane
To poglavje se uporablja brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1964/2005 (64).
Člen 148
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:
(a) |
jamstva, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo proizvoda; |
(b) |
priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a); |
(c) |
pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja, in obdobje njihove veljavnosti. |
Člen 149
Uvoz mešanic različnih žit
Uvozna dajatev, ki se uporablja za mešanice, sestavljene iz žit pod točkama a) in b) dela I Priloge I, se oblikujejo:
(a) |
kadar je mešanica sestavljena iz dveh od takšnih žit, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:
|
(b) |
kadar je mešanica sestavljena iz več kakor dveh takšnih žit in kadar pri več žitih vsako pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se za mešanico uporablja najvišja uvozna dajatev za ta žita, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več. Kadar le eno žito pomeni več kakor 10 % teže mešanice, se uporablja uvozna dajatev, ki velja za to žito; |
(c) |
v vseh primerih, ki niso zajeti v točkah a) in b), je uvozna dajatev enaka najvišji od uvoznih dajatev za žita, ki sestavljajo zadevno mešanico, tudi kadar je znesek uvozne dajatve enak za dve žiti ali več. |
Člen 150
Uvoz mešanic žit in riža
Za mešanice, sestavljene iz enega žita ali več iz točk (a) in (b) dela I Priloge I, ter iz enega proizvoda ali več iz točk (a) in (b) dela II Priloge I, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za sestavino ali proizvod, za katero(-ega) velja najvišja uvozna dajatev.
Člen 151
Uvoz mešanic riža
Za mešanice, sestavljene bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v več različnih skupin ali stopenj predelave, bodisi iz riža, ki se ga lahko uvrsti v eno skupino ali fazo predelave ali v več različnih skupin ali faz predelave, in iz lomljenega riža, je uvozna dajatev tista, ki se uporablja za:
(a) |
sestavino, ki po teži prevladuje, kadar ta sestavina pomeni 90 % teže mešanice, |
(b) |
sestavino, za katero velja najvišja uvozna dajatev, kadar nobena sestavina ne pomeni 90 % teže mešanice. |
Člen 152
Uporaba tarifne razvrstitve
Kadar te metode določanja uvozne dajatve iz členov 149 in 151 ni mogoče uporabiti, je dajatev za mešanice iz navedenih členov, dajatev, ki je določena s tarifno razvrstitvijo teh mešanic.
Člen 153
Tradicionalna potreba po dobavi za prečiščevanje
1. Ne glede na člen 52(1) je običajna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje v Skupnosti določena pri količini 2 424 735 ton na tržno leto, izraženi v belem sladkorju.
V tržnem letu 2008/2009 se običajna potreba po dobavi razdeli:
(a) |
198 748 ton za Bolgarijo; |
(b) |
296 627 ton za Francijo; |
(c) |
100 000 ton za Italijo; |
(d) |
291 633 ton za Portugalsko; |
(e) |
329 636 ton za Romunijo; |
(f) |
19 585 ton za Slovenijo; |
(g) |
59 925 ton za Finsko; |
(h) |
1 128 581 ton za Združeno kraljestvo. |
2. Tradicionalna potreba po dobavi iz prvega pododstavka odstavka 1 se poveča za 65 000 ton. Ta količina se nanaša na surov trsni sladkor in je rezervirana za tržno leto 2008/2009 za edini predelovalni obrat sladkorne pese delujoč v letu 2005 na Portugalskem. Ta predelovalni obrat ima status stalne rafinerije.
3. Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin, ki se lahko uvozijo v okviru običajne potrebe po dobavi iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.
Ta odstavek se uporablja za tržno leto 2008/2009 ter za prve tri mesece vsakega od naslednjih tržnih let.
4. Uporaba uvoznih dajatev za trsni sladkor za prečiščevanje pod oznako KN 1701 11 10 in s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi XIX, se opusti za dopolnilno količino, ki je potrebna, da se omogoči ustrezna dobava stalnim rafinerijam v tržnem letu 2008/2009.
Dopolnilno količino določi Komisija na podlagi razmerja med običajno potrebo po dobavi iz odstavka 1 in predvideno dobavo sladkorja za prečiščevanje za zadevno tržno leto. To razmerje lahko med tržnim letom popravi Komisija in lahko temelji na prvotnih pavšalnih ocenah surovega sladkorja, namenjenega za porabo.
Člen 154
Zajamčena cena
1. Zajamčene cene, določene za AKP/indijski sladkor, se uporabljajo za uvoz surovega in belega sladkorja standardne kakovosti iz:
(a) |
najmanj razvitih držav v okviru režima iz členov 12 in 13 Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 (65); |
(b) |
držav, naštetih v Prilogi XIX, za dopolnilno količino iz člena 153(3). |
2. Zahtevkom za uvozna dovoljenja za sladkor, za katerega velja zajamčena cena, se priloži izvozno dovoljenje, ki so ga izdali organi države izvoznice in potrjuje skladnost sladkorja s predpisi, določenimi v zadevnih sporazumih.
Člen 155
Obveznosti iz protokola o sladkorju
Komisija lahko sprejme ukrepe, s katerimi se zagotovi uvoz AKP/indijskega sladkorja v Skupnost pod pogoji, določenimi v Protokolu 3 k Prilogi V k Sporazumu o partnerstvu AKP–ES in Sporazumu o trsnem sladkorju, sklenjenim med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo. Navedeni ukrepi lahko, kadar je to potrebno, odstopajo od člena 153 te uredbe.
Člen 156
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega pododdelka, zlasti zaradi izpolnjevanja mednarodnih sporazumov. Pravila lahko vključujejo spremembe Priloge XIX.
Člen 157
Uvoz konoplje
1. Naslednji proizvodi se lahko uvažajo v Skupnost samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
surova prava konoplja pod oznako KN 5302 10 00 izpolnjuje pogoje, določene v členu 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003; |
(b) |
semena različnih vrst konoplje za setev pod oznako KN ex 1207 99 15 spremlja dokazilo, da vsebnost tetrahidrokanabinola ne presega vrednosti, ki je določena v skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003; |
(c) |
semena konoplje, ki niso namenjena setvi in sodijo pod oznako KN 1207 99 91, uvažajo le uvozniki, ki jim je dovoljenje izdala država članica, da bi se s tem zagotovilo, da semena ne bi bila namenjena za setev. |
2. Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, se ob uvozu proizvodov iz odstavka 1(a) in (b) tega člena v Skupnost opravijo pregledi, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.
3. Ta člen se uporablja ne glede na najbolj omejevalne določbe, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo in obveznostmi, ki temeljijo na Sporazumu STO o kmetijstvu.
Člen 158
Uvoz hmelja
1. Proizvodi iz sektorja hmelja, se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihove lastnosti glede kakovosti vsaj enakovredne lastnostim, sprejetim za podobne proizvode, obrane v Skupnosti ali pridobljene iz takih proizvodov.
2. Za proizvode, velja, da ustrezajo standardu iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla, in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 117.
Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovrednega certifikatu samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.
Enakovrednost navedenih potrdil se preveri v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija.
Člen 159
Zaščitni ukrepi
1. Komisija uvede zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost glede na odstavek 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 519/94 (66) in (ES) št. 3285/94 (67).
2. Razen kadar ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, uvede Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 300 Pogodbe.
3. Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 brez pomoči odbora iz člena 195(1). Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.
Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.
Odločitve Komisije v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te odločitve s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.
4. Kadar Komisija meni, da je treba razveljaviti ali spremeniti katerega koli od zaščitnih ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1 ali 2, ravna po naslednjem postopku:
(a) |
kadar je ukrep sprejel Svet, Komisija predlaga Svetu, da ga razveljavi ali spremeni. Svet odloča s kvalificirano večino; |
(b) |
v vseh drugih primerih zaščitne ukrepe razveljavi ali spremeni Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1). |
Člen 160
Opustitev postopkov aktivnega oplemenitenja
1. Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.
Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.
Ukrepe, za katere se je Komisija odločila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.
2. V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.
POGLAVJE III
Izvoz
Člen 161
Izvozna dovoljenja
1. Brez poseganja v primere, pri katerih se izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, lahko Komisija zahteva izvozno dovoljenje za izvoz iz Skupnosti enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev:
(a) |
žit; |
(b) |
riža; |
(c) |
sladkorja; |
(d) |
oljčnega olja in namiznih oljk, za oljčno olje iz točke (a) dela VII Priloge I; |
(e) |
govejega in telečjega mesa; |
(f) |
mleka in mlečnih izdelkov; |
(g) |
prašičjega mesa; |
(h) |
ovčjega in kozjega mesa; |
(i) |
jajc; |
(j) |
perutnine; |
(k) |
etilnega alkohola kmetijskega porekla. |
Pri uporabi prvega pododstavka Komisija upošteva potrebo po izvoznih dovoljenjih za upravljanje zadevnih trgov in zlasti za spremljanje izvoza zadevnih proizvodov.
2. Členi 131 do 133 se uporabljajo smiselno.
3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1 in 2, vključno z rokom veljavnosti dovoljenj in stopnjo varnosti.
Člen 162
Področje uporabe izvoznih nadomestil
1. V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili za:
(a) |
proizvode, ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, iz naslednjih sektorjev:
|
(b) |
proizvode iz točke (a)(i), (ii), (iii), (v) in (vii), ki se izvozijo kot blago iz prilog XX in XXI. |
Pri mleku in mlečnih izdelkih, ki se izvozijo kot proizvodi iz dela IV Priloge XX, se lahko odobrijo izvozna nadomestila za proizvode iz točk (a) do (e) in točke (g) dela XVI Priloge I.
2. Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago iz prilog XX in XXI, ne smejo biti višja od nadomestil, ki se uporabljajo za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.
3. Če je treba upoštevati posebne značilnosti proizvodnje nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit, lahko merila za odobritev izvoznih nadomestil iz odstavkov 1 in 2 ter postopek za preverjanje Komisija prilagodi tako, da ustrezajo tem posebnim okoliščinam.
Člen 163
Razdelitev izvoznih nadomestil
Količine, ki se jih lahko izvaža z izvoznim nadomestilom, se dodeli na podlagi metode, ki:
(a) |
najbolj ustreza naravi proizvoda in stanju na zadevnem trgu in ki omogoča čim bolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, upoštevajoč učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, brez razlik med zadevnimi izvajalci ter zlasti med velikimi in majhnimi izvajalci; |
(b) |
ob upoštevanju upravnih zahtev udeležencem na trgu povzroča najmanj administrativnih ovir; |
(c) |
prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci. |
Člen 164
Določitev izvoznega nadomestila
1. Izvozna nadomestila so enaka v vsej Skupnosti. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.
2. Nadomestila določi Komisija.
Nadomestila se lahko določijo:
(a) |
v rednih časovnih presledkih; |
(b) |
z javnim razpisom za proizvode, za katere je bil predviden ta postopek pred datumom začetka uporabe te uredbe v skladu s členom 204(2). |
Seznam proizvodov, za katere se dodeli izvozno nadomestilo, in znesek izvoznih nadomestil se določita najmanj enkrat na tri mesece, razen kadar nista določena z razpisom. Vendar pa znesek nadomestila lahko ostane na isti ravni več kakor tri mesece in ga po potrebi v intervencijskem obdobju lahko popravi Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) bodisi na zahtevo države članice bodisi na svojo pobudo.
3. Kadar se določajo nadomestila za posamezni proizvod, je treba upoštevati eno ali več izmed naslednji točk:
(a) |
trenutne razmere in gibanja v prihodnosti glede:
|
(b) |
cilje SUT, ki morajo zagotoviti uravnoteženost in naravno gibanje cen in trgovine na tem trgu; |
(c) |
potrebo po izogibanju motnjam, ki bi lahko povzročile dolgotrajnejše nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem na trgu Skupnosti; |
(d) |
gospodarski vidik predlaganega izvoza; |
(e) |
omejitve, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe; |
(f) |
potrebo po vzpostavitvi sorazmerja med uporabo osnovnih proizvodov Skupnosti pri proizvodnji predelanega blaga za izvoz v tretje države in uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih v okviru postopkov predelave; |
(g) |
najugodnejše tržne in prevozne stroške od trgov Skupnosti do pristanišč Skupnosti ali drugih krajev izvoza, skupaj s stroški pošiljanja v namembne države; |
(h) |
povpraševanje na trgu Skupnosti; |
(i) |
za sektorje svinjskega mesa, jajc in perutnine, razliko med cenami v Skupnosti in cenami na svetovnem trgu za količino krmnega žita, ki je v Skupnosti potrebna za pridelavo enega kilograma proizvodov iz navedenih sektorjev. |
4. Korekcijski znesek, ki se uporablja za izvozna nadomestila, lahko za sektorja žit in riža določi Komisija. Po potrebi lahko Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) korekcijske zneske spremeni.
Prvi pododstavek se lahko uporablja za proizvode, ki se izvozijo kot blago iz Priloge XX.
Člen 165
Izvozno nadomestilo za uskladiščeni slad
Za prve tri mesece tržnega leta ustreza nadomestilo, ki se uporablja za izvoz slada, uskladiščenega konec predhodnega tržnega leta ali proizvedenega iz ječmena, uskladiščenega v tem času, nadomestilu, ki bi se uporabilo za izvoz v okviru zadevnega izvoznega dovoljenja v zadnjem mesecu predhodnega tržnega leta.
Člen 166
Popravki izvoznih nadomestil za žita
Razen če Komisija ne določi drugače, se nadomestilo za proizvode iz točk a) in b) dela I Priloge I ter v skladu s členom 167(2) uskladi s stopnjo mesečnih zvišanj, ki se uporabljajo za intervencijsko ceno in, kadar je to ustrezno, s spremembami te cene.
Prvi odstavek se lahko v celoti ali delno uporablja za proizvode iz točk (c) in (d) dela I Priloge I ter za proizvode iz dela I Priloge I, ki se izvozijo kot blago iz dela I Priloge XX. V tem primeru se uskladitev iz prvega pododstavka tega člena popravi z mesečnim zvišanjem koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in količino tega proizvoda, ki jo vsebuje predelani proizvod, ki se izvozi ali uporabi za izvoženo blago.
Člen 167
Dodelitev izvoznih nadomestil
1. Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 162(1)(a), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi vloge za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.
2. Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz odstavka 1, je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan zahtevka za dovoljenje, ali, odvisno od primera, nadomestilo, določeno v zadevnem razpisnem postopku, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:
(a) |
za kraj namembnosti, ki je naveden na dovoljenju, ali |
(b) |
kadar je to ustrezno, za dejanski namembni kraj, če se ta razlikuje od namembnega kraja, navedenega na dovoljenju, pri čemer uporabljeni znesek ne presega zneska, ki se uporablja za namembni kraj, ki je naveden na dovoljenju. |
Za preprečitev zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku, lahko Komisija sprejme ustrezne ukrepe.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko Komisija odloči, da se naknadno odobrijo dovoljenja za valilna jajca in enodnevne piščance.
4. Lahko se odloči, da se v skladu s postopkom iz člena 16(2) Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 (68), uporabljata odstavka 1 in 2 za blago iz člena 162(1)(b) te uredbe.
5. Komisija lahko odobri odstopanja od odstavkov 1 in 2 za proizvode, za katere se izvozna nadomestila izplačajo na podlagi dejavnosti za pomoč v hrani.
6. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:
(a) |
so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti; |
(b) |
so pri diferencialnem nadomestilu proizvodi prispeli v namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali v drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, ne glede na točko (b) odstavka 2. |
Vendar Komisija lahko dovoli izjeme, če se določijo pogoji, ki dajejo enakovredna jamstva.
7. Komisija lahko določi dodatne pogoje za dodelitev izvoznih nadomestil za en proizvod ali več. Vključujejo lahko:
(a) |
da se nadomestila izplačajo le za proizvode s poreklom iz Skupnosti; |
(b) |
da je znesek nadomestil za uvožene proizvode enak dajatvam, pobranim ob uvozu, če so te dajatve nižje od nadomestila, ki se uporablja. |
Člen 168
Izvozna nadomestila za žive živali iz sektorja govejega in telečjega mesa
Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je treba za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali izpolnjevati določbe, ki so v zakonodaji Skupnosti uvedene za dobro počutje živali in zlasti za njihovo zaščito med prevozom.
Člen 169
Izvozne omejitve
Upoštevanje obveznosti glede količin, ki temeljijo na sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.
Člen 170
Izvedbena pravila
Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti:
(a) |
o ponovni razdelitvi izvoznih količin, ki niso bile dodeljene ali uporabljene; |
(b) |
o urejanju kakovosti in druge posebne zahteve in pogoje pri proizvodih, upravičenih do izvoznega nadomestila; |
(c) |
o spremljanju, ali so bili postopki ugotavljanja upravičenosti do plačila nadomestil in drugih zneskov v zvezi z izvoznimi transakcijami dejansko opravljeni in pravilno izvedeni, vključno s fizičnimi preverjanji in pregledom dokumentov. |
Komisija, ob upoštevanju meril iz prvega pododstavka člena 8(2) Uredbe (ES) št. 3448/93, naredi vse potrebne spremembe Priloge XX.
Vendar se podrobna pravila za uporabo odstavka 167 v zvezi s proizvodi iz člena 162(1)(b) sprejmejo po postopku iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 3448/93.
Člen 171
Upravljanje tarifnih kvot, ki so jih odprle tretje države
1. V zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki velja, da kadar sporazum, sklenjen v skladu s členom 300 Pogodbe, predvideva celotno ali delno upravljanje tarifnih kvot, ki jih je odprla tretja država, sprejme Komisija metodo upravljanja, ki jo je treba uporabljati, in podrobna pravila v zvezi z navedeno metodo.
2. Tarifne kvote iz odstavka 1 se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, in se zajamči uporabo vseh možnosti, ki so na voljo v okviru zadevne kvote, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:
(a) |
metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vložitve zahtevkov (načelo „kdor prvi pride, prvi melje“); |
(b) |
metoda razdelitve v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob vložitvi zahtevkov („metoda hkratnega preverjanja“); |
(c) |
metoda, ki temelji na upoštevanju običajnih trgovinskih tokov („metoda tradicionalni/novi uvozniki“). |
Člen 172
Certifikati za proizvode s posebnimi ugodnostmi pri uvozu v tretjo državo
1. Pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki so lahko v skladu s sporazumi, ki jih je sklenila Skupnost v skladu s členom 300 Pogodbe, upravičeni do posebnih ugodnosti pri uvozu v tretjo državo, če se upoštevajo nekateri pogoji, izdajo pristojni organi držav članic na zahtevo in po ustreznih preverjanjih dokument, ki potrjuje, da so ti pogoji izpolnjeni.
2. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena.
Člen 173
Najnižje izvozne cene
1. Za vsak proizvod iz sektorja živih rastlin pod oznako KN 0601 10 lahko Komisija vsako leto, dovolj zgodaj pred začetkom prodajne sezone, določi eno ali več najnižjih cen za izvoz v tretje države.
Izvoz takih proizvodov je dovoljen samo po ceni, ki je enaka najnižji ceni, določeni za zadevni proizvod, ali višja od nje.
2. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavka 1 ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.
Člen 174
Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja
1. Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.
Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.
Ukrepe, za katere se je Komisija odločila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se sestane takoj. Svet lahko te ukrepe s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi v roku enega meseca po dnevu, ko so mu bili predloženi.
2. V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje SUT, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz odstavka 1.
DEL IV
PRAVILA KONKURENCE
POGLAVJE I
Pravila za podjetja
Člen 175
Uporaba členov 81 do 86 Pogodbe
Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, se členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju člena 176 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (h), točke (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe ali trgovino z njimi.
Člen 176
Izjeme
1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 175 te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 Pogodbe.
Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja kmetov, združenja kmetov ali zveze takih združenj iz ene države članice, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov in ki ne določajo obveznosti zaračunavanja istih cen, razen če Komisija ugotovi, da je s tem izključena konkurenca ali da so ogroženi cilji iz člena 33 Pogodbe.
2. Po posvetovanju z državami članicami in zaslišanju zadevnih podjetij, ali zadevnih podjetniških združenj ter vseh drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki jih Komisija šteje za ustrezne, ima Komisija izključno pristojnost, ki je pod nadzorom Sodišča, da z odločbo, ki se objavi, določi, kateri sporazumi, sklepi in ravnanja izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.
Komisija to določi bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo pristojnega organa države članice ali zainteresiranega podjetja ali podjetniškega združenja.
3. V objavljeni odločbi iz prvega pododstavka odstavka 2 so navedena imena strank in glavna vsebina odločbe. V objavi se upošteva legitimen interes podjetij glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti.
Člen 177
Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju tobaka
1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij v sektorju tobaka, ki so namenjeni za izvajanje ciljev iz člena 123(c) te uredbe, če:
(a) |
je bila Komisija obveščena o sporazumih in usklajenih ravnanjih; |
(b) |
Komisija v treh mesecih po prejemu vseh zahtevanih podatkov ne ugotovi, da so navedeni sporazumi ali usklajena ravnanja nezdružljivi s pravili Skupnosti o konkurenci. |
Sporazumi in usklajena ravnanja se ne smejo izvajati med tem trimesečnim rokom.
2. Sporazumi in usklajena ravnanja se štejejo, da kršijo pravila Skupnosti o konkurenci, kadar:
(a) |
bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti; |
(b) |
lahko ogrozijo pravilno delovanje tržne ureditve; |
(c) |
lahko povzročijo izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za dosego ciljev skupne kmetijske politike, za katere si prizadevajo medpanožne organizacije s svojimi ukrepi; |
(d) |
pomenijo določanje cen ali kvot brez poseganja v ukrepe, ki jih uvedejo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih določb o predpisih Skupnosti; |
(e) |
lahko povzročijo razlikovanje ali izključijo konkurenco za velik delež zadevnih proizvodov. |
3. Če po preteku trimesečnega roka iz točke (b) odstavka 1 Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo tega poglavja niso izpolnjeni, se odloči brez pomoči odbora iz člena 195(1), da se za zadevni sporazum ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.
Ta odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.
Člen 178
Zavezujoči sporazumi in usklajena ravnanja za nečlane v sektorju tobaka
1. Medpanožne organizacije v sektorju tobaka lahko zahtevajo, da postanejo nekateri njihovi sporazumi ali usklajena ravnanja za določen čas zavezujoča za posameznike in skupine v zadevnem gospodarskem sektorju, ki ne pripadajo panogam, ki jih te organizacije zastopajo na tem panožnem področju.
Za razširitev pravil morajo medpanožne organizacije zastopati vsaj dve tretjini zadevne proizvodnje in/ali panoge. Kadar je predlagana razširitev uporabe pravil medregijska, mora medpanožna organizacija dokazati, da dosega vsaj najnižjo raven reprezentativnosti za vsako izmed združenih panog v vsaki regiji, ki jo zajema.
2. Pravila, za katera se zahteva razširitev področja uporabe, morajo biti veljavna najmanj eno leto in povezana z enim od naslednjih ciljev:
(a) |
poznavanjem proizvodnje in trga; |
(b) |
opredelitvijo najmanjših količin; |
(c) |
uporabo pridelovalnih metod, združljivih z varovanjem okolja; |
(d) |
opredelitvijo najnižjih standardov embaliranja in izgleda; |
(e) |
uporabo certificiranega semena in spremljanjem kakovosti proizvodov. |
3. Razširitev uporabe pravil odobri Komisija.
Člen 179
Izvedbena pravila za sporazume in usklajena ravnanja v sektorju tobaka
Komisija določi podrobna pravila za uporabo členov 177 in 178, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.
POGLAVJE II
Pravila o državni pomoči
Člen 180
Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe
Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, in zlasti z izjemo državne pomoči iz člena 182 te uredbe, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (h), točke (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.
Člen 181
Posebne določbe za sektor mleka in mlečnih izdelkov
Ob upoštevanju člena 87(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, prepovedana.
Nacionalni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami proizvodov, navedenih v delu XVI Priloge I k tej uredbi, so prav tako prepovedani.
Člen 182
Posebne nacionalne določbe
1. Na podlagi dovoljenja Komisije lahko Finska in Švedska dodelita pomoč za proizvodnjo in trženje severne jelenjadi in proizvodov iz severne jelenjadi (KN ex 0208 in ex 0210), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.
2. Finska lahko zaradi svojih posebnih podnebnih razmer na podlagi dovoljenja Komisije dodeli pomoč za določene količine semen in za določene količine semen žit, proizvedenih samo na Finskem.
3. Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, lahko odobrijo začasno državno pomoč za obdobje, v katerem se v skladu s poglavjem 10f naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 plačuje prehodna pomoč pridelovalcem pese. Komisija na podlagi zahtevka zadevne države članice določi skupni znesek državne pomoči, ki je razpoložljiva za ta ukrep.
Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.
Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku 350 EUR na hektar za tržno leto.
Zadevne države članice v 30 dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku državne pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.
4. Nemčija lahko brez poseganja v uporabo člena 88(1) in prvega stavka člena 88(3) Pogodbe do 31. decembra 2010 dodeli pomoč v okviru nemškega alkoholnega monopola za proizvode, ki jih po nadaljnjem preoblikovanju trži monopol, na primer etilni alkohol kmetijskega porekla iz Priloge I k Pogodbi. Skupni znesek te pomoči ne presega 110 milijonov EUR na leto.
Nemčija vsako leto do 30. junija Komisiji predloži poročilo o delovanju sistema.
DEL V
POSEBNE DOLOČBE ZA POSAMEZNE SEKTORJE
Člen 183
Promocijska dajatev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov
Brez poseganja v uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe, kakor je predvideno v členu 180 te uredbe, sme država članica uvesti promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka za tržene količine mleka ali ekvivalenta mleka, da bi se financirali ukrepi za pospeševanje porabe v Skupnosti, razširitev trgov za mleko in mlečne izdelke ter izboljšanje kakovosti.
Člen 184
Poročanje v zvezi z nekaterimi sektorji
Komisija predloži poročilo:
1. |
pred 30. septembrom 2008, ki ga na podlagi ocene določb v tej uredbi predloži Svetu, in sicer o sektorju posušene krme, ki zlasti obravnava razvoj na področju leguminozne in druge zelene krme, proizvodnje posušene krme in doseženih prihrankov fosilnih goriv. Poročilo po potrebi vsebuje ustrezne predloge; |
2. |
vsaka tri leta in prvič 31. decembra 2010, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer o izvajanju ukrepov v zvezi s sektorjem čebelarstva iz oddelka VI poglavja IV naslova I dela II; |
3. |
pred 31. decembrom 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstopanja iz člena 182(4) za nemški alkoholni monopol, vključno z oceno dodeljene pomoči v okviru nemškega alkoholnega monopola, skupaj z vsemi ustreznimi predlogi. |
Člen 185
Registracija pogodb v sektorju hmelja
1. Vsaka pogodba o dobavi hmelja, pridelanega v Skupnosti, sklenjena med proizvajalcem ali organizacijo proizvajalcev na eni strani in kupcem na drugi, se registrira pri organih, ki jih je vsaka zadevna država članica proizvajalka imenovala v ta namen.
2. Pogodbe o dobavah posameznih količin po dogovorjenih cenah v obdobju, ki zajema eno ali več letin in so sklenjene pred 1. avgustom leta zadevne prve letine, se imenujejo „vnaprej sklenjene pogodbe“. Takšne pogodbe se registrirajo posebej.
3. Podatki, na katerih temelji registracija, se lahko uporabljajo le za namene te uredbe.
4. Komisija določi podrobna pravila o registraciji pogodb o dobavi hmelja.
Člen 186
Motnje, ki vplivajo na cene na notranjem trgu
Komisija lahko sprejme potrebne ukrepe v naslednjih okoliščinah, kadar je verjetno, da se bodo te nadaljevale in s tem motile razmere na trgih ali grozile z motnjami na teh trgih:
(a) |
za proizvode iz sektorjev sladkorja, hmelja, govejega in telečjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa, za katere se cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo; |
(b) |
za proizvode iz sektorjev prašičjega mesa, jajc in perutnine ter za oljčno olje, za katere cene na trgu Skupnosti za katerega koli od teh proizvodov občutno dvigajo ali padajo. |
Člen 187
Motnje zaradi kotacij ali cen na svetovnem trgu
Če pri proizvodih iz sektorjev žit, riža, sladkorja ter mleka in mlečnih izdelkov kotacije ali cene na svetovnem trgu za en proizvod ali več dosežejo raven, ki povzroča motnje pri razpoložljivosti oskrbe na trgu Skupnosti ali jo ogroža zaradi morebitnih motenj, in kadar obstaja verjetnost, da se bo to stanje nadaljevalo ali poslabšalo, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za zadevni sektor. Predvsem lahko za nekatere količine v celoti ali delno opusti uporabo uvoznih dajatev.
Člen 188
Pogoji za ukrepe, ki jih je treba uvesti pri motnjah, in izvedbena pravila
1. Ukrepi, predvideni v členih 186 in 187, se lahko sprejmejo:
(a) |
če se kateri koli drug ukrep, ki je na voljo v skladu s to uredbo, zdi nezadosten; |
(b) |
ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe. |
2. Komisija lahko sprejme podrobna pravila za uporabo členov 186 in 187.
Člen 189
Obveščanje v sektorju etilnega alkohola
1. V zvezi s proizvodi iz sektorja etilnega alkohola države članice obveščajo Komisijo o:
(a) |
proizvodnji etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na proizvod, uporabljen za proizvodnjo alkohola; |
(b) |
količini prodanega etilnega alkohola kmetijskega porekla, izraženi v hektolitrih čistega alkohola glede na namembni sektor; |
(c) |
zalogah etilnega alkohola kmetijskega porekla, ki so bile na voljo v državah članicah konec predhodnega leta; |
(d) |
napovedani proizvodnji za tekoče leto. |
Komisija sprejme pravila za sporočanje teh informacij in zlasti pogostost sporočanja ter opredelitev namembnih sektorjev.
2. Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) ter na podlagi informacij iz odstavka 1 in drugih razpoložljivih informacij sestavi bilanco Skupnosti o trgu za etilni alkohol kmetijskega porekla za predhodno leto in oceno bilance za tekoče leto.
Bilanca Skupnosti vsebuje tudi informacije o etilnem alkoholu nekmetijskega porekla. Komisija opredeli natančno vsebino in način zbiranja takšnih informacij.
Za namen tega odstavka pomeni „etilni alkohol nekmetijskega porekla“ proizvode pod oznakami KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, ki niso pridobljeni iz posameznega kmetijskega proizvoda iz Priloge I k Pogodbi.
3. Komisija uradno obvesti države članice o vseh bilancah iz odstavka 2.
DEL VI
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 190
Finančni določbe
Za stroške, ki jih imajo države članice pri izvajanju obveznosti v okviru te uredbe, se uporabljajo Uredba (ES) št. 1290/2005 in določbe, sprejete v zvezi z njenim izvajanjem.
Člen 191
Izredne razmere
Komisija sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni zaradi rešitve konkretnih praktičnih problemov.
Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno.
Člen 192
Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo
1. Države članice in Komisija si medsebojno zagotovijo vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe ali za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov iz člena 1.
2. Komisija sprejme podrobna pravila za določitev, katere informacije so potrebne za uporabo odstavka 1, in tudi pravila o obliki, vsebini, času in rokih ter o ureditvi za pošiljanje ali omogočanje dostopa do informacij in dokumentov.
Člen 193
Klavzula o izogibanju
Brez poseganja v morebitne posebne določbe se nobena ugodnost iz te uredbe ne odobri fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju z cilji te uredbe.
Člen 194
Nadzor in upravni ukrepi in upravne kazni ter poročanje o njih
Komisija določi:
(a) |
pravila o upravnem in fizičnem nadzoru, ki ga izvajajo države članice v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti zaradi uporabe te uredbe; |
(b) |
sistem za uporabo upravnih ukrepov in upravnih kazni, kadar je ugotovljeno neizpolnjevanje katere koli obveznosti zaradi uporabe te uredbe; |
(c) |
pravila v zvezi s povračilom neupravičenih izplačil, ki izhajajo iz uporabe te uredbe; |
(d) |
pravila glede poročanja o opravljenem nazoru in njegovih rezultatih. |
Upravne kazni iz točke (b) se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja obveznosti.
DEL VII
IZVEDBENE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE I
Izvedbene določbe
Člen 195
Odbor
1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
Člen 196
Organizacija Odbora
Pri organizaciji sej odbora iz člena 195 se upoštevajo zlasti obseg njegovih odgovornosti, posebnosti obravnavane zadeve in potreba po vključitvi ustreznega strokovnega znanja.
POGLAVJE II
Prehodne in končne določbe
Člen 197
Spremembe Uredbe (ES) št. 1493/1999
Členi 74 do 76 Uredbe (ES) št. 1493/1999 se črtajo.
Člen 198
Spremembe Uredbe (ES) št. 2200/96
Člena 46 in 47 Uredbe (ES) št. 2200/96 se črtata.
Člen 199
Spremembe Uredbe (ES) št. 2201/96
Člena 29 in 30 Uredbe (ES) št. 2201/96 se črtata.
Člen 200
Spremembe Uredbe (ES) št. 1184/2006
Uredba (ES) št. 1184/2006 se spremeni:
1. |
naslov se nadomesti z naslednjim: „Uredba Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi“; |
2. |
člen 1 se nadomesti z naslednjim: „Člen 1 Ta uredba določa pravila, ki jih je treba uporabljati v zvezi z uporabo členov 81 do 86 in nekaterih določb člena 88 Pogodbe za proizvodnjo ali trgovino s proizvodi iz Priloge I k Pogodbi, razen za proizvode iz točk (a) do (h), točke (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) in iz člena 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (69). Člen 1a Členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje se ob upoštevanju člena 2 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino s proizvodi iz člena 1. |
3. |
prvi pododstavek člena 2(1) se nadomesti z naslednjim: „1. Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za tiste sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 1a te uredbe, ki so sestavni del nacionalne tržne ureditve ali so potrebni za doseganje ciljev, navedenih v členu 33 Pogodbe.“; |
4. |
člen 3 se nadomesti z naslednjim: „Člen 3 Člen 88(1) in prvi stavek člena 88(3) Pogodbe se uporablja za pomoč, dodeljeno za proizvodnjo ali trgovino s proizvodi iz člena 1.“. |
Člen 201
Razveljavitve
1. Ob upoštevanju odstavka 3 se razveljavijo naslednje uredbe:
(a) |
uredbe (EGS) št. 234/68, (EGS) št. 827/68, (EGS) št. 2517/69, (EGS) št. 2728/75, (EGS) št. 1055/77, (EGS) št. 2931/79, (EGS) št. 1358/80, (EGS) št. 3730/87, (EGS) št. 4088/87, (EGS) št. 404/93, (ES) št. 670/2003 in (ES) št. 797/2004 s 1. januarjem 2008; |
(b) |
uredbe (EGS) št. 707/76, (ES) št. 1786/2003, (ES) št. 1788/2003 in (ES) št. 1544/2006 s 1. aprilom 2008; |
(c) |
uredbe (EGS) št. 315/68, (EGS) št. 316/68, (EGS) št. 2729/75, (EGS) št. 2759/75, (EGS) št. 2763/75, (EGS) št. 2771/75, (EGS) št. 2777/75, (EGS) št. 2782/75, (EGS) št. 1898/87, (EGS) št. 1906/90, (EGS) št. 2204/90, (EGS) št. 2075/92, (EGS) št. 2077/92, (EGS) št. 2991/94, (ES) št. 2597/97, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1255/1999, (ES) št. 2250/1999, (ES) št. 1673/2000, (ES) št. 2529/2001, (ES) št. 1784/2003, (ES) št. 865/2004 in (ES) št. 1947/2005, (ES) št. 1952/2005 in (ES) št. 1028/2006 s 1. julijem 2008; |
(d) |
Uredba (ES) št. 1785/2003 s 1. septembrom 2008; |
(e) |
Uredba (ES) št. 318/2006 s 1. oktobrom 2008; |
(f) |
uredbe (EGS) št. 3220/84, (EGS) št. 386/90, (EGS) št. 1186/90, (EGS) št. 2137/92 in (ES) št. 1183/2006 s 1. januarjem 2009. |
2. Sklep 74/583/EGS se razveljavi s 1. januarjem 2008.
3. Razveljavitev uredb iz odstavka 1 ne posega v:
(a) |
ohranitev veljavnosti aktov Skupnosti, sprejetih na podlagi teh uredb, in |
(b) |
nadaljevanje veljavnosti sprememb na podlagi teh uredb ali drugih aktov prava Skupnosti, ki jih ta uredba ne razveljavlja. |
Člen 202
Sklicevanje
Sklicevanja na določbe in uredbe, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 191 do 195, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XXII.
Člen 203
Prehodna pravila
Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod od ureditve, predvidene v uredbah, ki so spremenjene ali razveljavljene s členi 197 do 201, na ureditev, ki jo določa ta uredba.
Člen 204
Začetek veljavnosti
1. Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Uporablja se od 1. januarja 2008.
Vendar pa se uporablja:
(a) |
za sektorje žit, semen, hmelja, oljčnega olja in namiznih oljk, lana in konoplje, surovega tobaka, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc in perutnine od 1. julija 2008; |
(b) |
za sektor riža od 1. septembra 2008; |
(c) |
za sektor sladkorja od 1. oktobra 2008, z izjemo člena 59, ki se uporablja od 1. januarja 2008; |
(d) |
za sektorja posušene krme in sviloprejk od 1. aprila 2008; |
(e) |
za sektor vina in člen 197 od 1. avgusta 2008; |
(f) |
za sektor mleka in mlečnih izdelkov, razen določb, navedenih v poglavju III naslova I dela II, od 1. julija 2008; |
(g) |
za sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, od 1. aprila 2008. |
(h) |
za lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov iz člena 42(1) od 1. januarja 2009. |
Členi 27, 39 in 172 se za vse zadevne proizvode uporabljajo od 1. januarja 2008, členi 149 do 152 pa od 1. julija 2008.
3. Za sektor sladkorja se naslov I dela II uporablja do konca tržnega leta 2014/2015 za sladkor.
4. Določbe, ki se nanašajo na sistem omejevanja proizvodnje mleka, ki je vzpostavljen v poglavju III naslova I dela II, se v skladu s členom 66 uporabljajo do 31. marca 2015.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Luxembourgu, 22. oktobra 2007
Za Svet
Predsednik
J. SILVA
(1) Mnenje z dne 24. maja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL L 55, 2.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).
(3) UL L 151, 30.6.1968, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).
(4) UL L 282, 1.11.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).
(5) UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006 (UL L 119, 4.5.2006, str. 1).
(6) UL L 282, 1.11.1975, str. 77. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 679/2006.
(7) UL L 215, 30.7.1992, str. 70. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1679/2005 (UL L 271, 15.10.2005, str. 1).
(8) UL L 47, 25.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2013/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 13).
(9) UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1182/2007 (UL L 273, 17. oktobra 2007, str. 1).
(10) UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1182/2007.
(11) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.
(12) UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1152/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 3).
(13) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(14) UL L 193, 29.7.2000, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 953/2006 (UL L 175, 29.6.2006, str. 1).
(15) UL L 341, 22.12.2001, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005.
(16) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 735/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 6).
(17) UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).
(18) UL L 270, 21.10.2003, str. 114. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 456/2006 (UL L 82, 21.3.2006, str. 1).
(19) UL L 161, 30.4.2004, str. 97
(20) UL L 312, 29.11.2005, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1247/2007 (UL L 282, 26.10.2007, str. 1).
(21) UL L 314, 30.11.2005, str. 1.
(22) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1260/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 1).
(23) UL L 97, 15.4.2003, str. 6.
(24) UL L 125, 28.4.2004, str. 1.
(25) UL L 286, 17.10.2006, str. 1.
(26) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2006 (UL L 131, 23.5.2007, str. 10).
(27) UL L 352, 15.12.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2535/95 (UL L 260, 31.10.1995, str. 3).
(28) UL L 214, 4.8.2006, str. 1.
(29) UL L 119, 11.5.1990, str. 32. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
(30) UL L 301, 20.11.1984, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3513/93 (UL L 320, 22.12.1993, str. 5).
(31) UL L 214, 30.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.
(32) UL L 270, 21.10.2003, str. 123. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1186/2007 (UL L 265, 11.10.2007, str. 22).
(33) UL L 58, 28.2.2006, str. 42. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1261/2007 (UL L 283, 27.10.2007, str. 8).
(34) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).
(35) UL L 182, 3.7.1987, str. 36. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.
(36) UL L 351, 23.12.1997, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1153/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 6).
(37) UL L 316, 9.12.1994, str. 2.
(38) UL L 186, 7.7.2006, str. 1.
(39) UL L 173, 6.7.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1029/2006 (UL L 186, 7.7.2006, str. 6).
(40) UL L 282, 1.11.1975, str. 100. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.
(41) UL L 201, 31.7.1990, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2583/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 6).
(42) UL L 281, 1.11.1975, str. 18. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3290/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105).
(43) UL L 214, 4.8.2006, str. 7.
(44) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(45) UL L 282, 1.11.1975, str. 19.
(46) UL L 84, 31.3.1976, str. 1.
(47) UL L 128, 24.5.1977, str. 1.
(48) UL L 334, 28.12.1979, str. 8.
(49) UL L 42, 16.2.1990, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 (UL L 24, 29.1.1994, str. 2).
(50) UL L 215, 30.7.1992, str. 80.
(51) UL L 275, 26.10.1999, str. 4.
(52) UL L 71, 21.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 4112/88 (UL L 361, 29.12.1988, str. 7).
(53) UL L 71, 21.3.1968, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 309/79 (UL L 42, 17.2.1979, str. 21).
(54) UL L 318, 18.12.1969, str. 15. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1153/78 (UL L 144, 31.5.1978, str. 4).
(55) UL L 281, 1.11.1975, str. 17.
(56) UL L 140, 5.6.1980, str. 4.
(57) UL L 382, 31.12.1987, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1300/97 (UL L 177, 5.7.1997, str. 1).
(58) UL L 317, 27.11.1974, str. 21.
(59) UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2007 (UL L 156, 16.6.2007, str. 1).
(60) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.
(61) UL L 244, 29.9.2000, str. 27.
(62) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(63) UL L 256, 7.9.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 733/2007(UL L 169, 29.6.2007, str. 1).
(64) UL L 316, 2.12.2005, str. 1.
(65) UL L 169, 30.6.2005, str. 1.
(66) UL L 67, 10.3.1994, str. 89.
(67) UL L 349, 31.12.1994, str. 53.
(68) UL L 318, 20.12.1993, str. 18.
(69) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“
PRILOGA I
SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(1)
Del I: Žita
V zvezi z žiti ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|||
(a) |
0709 90 60 |
Sladka koruza, sveža ali ohlajena |
||
0712 90 19 |
Sušena sladka koruza, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, razen hibridov za setev |
|||
1001 90 91 |
Navadna pšenica in soržica |
|||
1001 90 99 |
Pira, navadna pšenica in soržica, razen za setev |
|||
1002 00 00 |
Rž |
|||
1003 00 |
Ječmen |
|||
1004 00 |
Oves |
|||
1005 10 90 |
Semenska koruza, razen hibridne |
|||
1005 90 00 |
Koruza, razen semenske |
|||
1007 00 90 |
Sirek v zrnju, razen hibridov za setev |
|||
1008 |
Ajda, proso in ptičje seme; druga žita |
|||
(b) |
1001 10 |
Trda pšenica |
||
(c) |
1101 00 00 |
Pšenična moka ali moka iz soržice |
||
1102 10 00 |
Ržena moka |
|||
1103 11 |
Pšenični drobljenec in zdrob |
|||
1107 |
Slad, pražen ali nepražen |
|||
(d) |
0714 |
Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa |
||
|
ex 1102 |
Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice: |
||
|
1102 20 |
|
||
|
1102 90 |
|
||
|
1102 90 10 |
|
||
|
1102 90 30 |
|
||
|
1102 90 90 |
|
||
|
ex 1103 |
Žitni drobljenci, zdrob in peleti, razen pšeničnega drobljenca in zdroba iz tarifne podštevilke 1103 11, riževega drobljenca in zdroba iz tarifne podštevilke 1103 19 50 in riževih peletov iz tar. podštevilke 1103 20 50 |
||
|
ex 1104 |
Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tar. št. 1006 in riževih kosmičev iz. tar. št. 1104 19 91; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti |
||
|
1106 20 |
Moka, zdrob in iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 |
||
|
ex 1108 |
Škrob; inulin: |
||
|
||||
|
1108 11 00 |
|
||
|
1108 12 00 |
|
||
|
1108 13 00 |
|
||
|
1108 14 00 |
|
||
|
ex 1108 19 |
|
||
|
1108 19 90 |
|
||
|
1109 00 00 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
||
|
1702 |
Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in frukotozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom; karamelni sladkor: |
||
|
ex 1702 30 |
|
||
|
||||
|
||||
|
1702 30 91 |
|
||
|
1702 30 99 |
|
||
|
ex 1702 40 |
|
||
|
1702 40 90 |
|
||
|
ex 1702 90 |
|
||
|
1702 90 50 |
|
||
|
||||
|
||||
|
1702 90 75 |
|
||
|
1702 90 79 |
|
||
|
2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
|
ex 2106 90 |
|
||
|
||||
|
||||
|
2106 90 55 |
|
||
|
ex 2302 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, nepeletizirani ali peletizirani |
||
|
ex 2303 |
Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani: |
||
|
2303 10 |
|
||
|
2303 30 00 |
|
||
|
ex 2306 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani: |
||
|
||||
|
2306 90 05 |
|
||
|
ex 2308 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
2308 00 40 |
|
||
|
2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
||
|
ex 2309 10 |
|
||
|
2309 10 11 2309 10 13 2309 10 31 2309 10 33 2309 10 51 2309 10 53 |
|
||
|
ex 2309 90 |
Drugo: |
||
|
2309 90 20 |
|
||
|
||||
|
2309 90 31 2309 90 33 2309 90 41 2309 90 43 2309 90 51 2309 90 53 |
|
Del II: Riž
V zvezi z rižem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
1006 10 21 do 1006 10 98 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov), razen za setev |
1006 20 |
Oluščen nebrušen (rjav) riž |
|
1006 30 |
Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran |
|
(b) |
1006 40 00 |
Lomljen riž |
(c) |
1102 90 50 |
Riževa moka |
1103 19 50 |
Rižev drobljenec in zdrob |
|
1103 20 50 |
Riževi peleti |
|
1104 19 91 |
Riževa zrna v obliki kosmičev |
|
ex 1104 19 99 |
Riževa zrna, valjana |
|
1108 19 10 |
Rižev škrob |
Del III: Sladkor
V zvezi s sladkorjem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
1212 91 |
Sladkorna pesa |
1212 99 20 |
Sladkorni trs |
|
(b) |
1701 |
Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju |
(c) |
1702 20 |
Javorjev sladkor in javorjev sirup |
1702 60 95 in 1702 90 99 |
Drugi sladkorji v trdnem stanju in sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki pa ne zajemajo laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze |
|
1702 90 60 |
umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom |
|
1702 90 71 |
Karamel, ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze |
|
2106 90 59 |
Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi, razen izoglukoznih, laktoznih, glukoznih in maltodekstrinskih sirupov |
|
(d) |
1702 30 10 1702 40 10 1702 60 10 1702 90 30 |
Izoglukoza |
(e) |
1702 60 80 1702 90 80 |
Inulinski sirup |
(f) |
1703 |
Melase, dobljene pri ekstrakciji ali prečiščevanju sladkorja |
(g) |
2106 90 30 |
Aromatizirani ali obarvani izoglukozni sirupi |
(h) |
2303 20 |
Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja |
Del IV: Posušena krma
V zvezi s posušeno krmo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|||
(a) |
ex 1214 10 00 |
|
||
|
||||
ex 1214 90 90 |
|
|||
|
||||
(b) |
ex 2309 90 99 |
|
||
|
Del V: Semena
V zvezi s semeni ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
0712 90 11 |
Hibridi sladke koruze: |
|
|
||
0713 10 10 |
Grah (Pisum sativum): |
|
|
||
ex 0713 20 00 |
Čičerika (garbanzos): |
|
|
||
ex 0713 31 00 |
Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek: |
|
|
||
ex 0713 32 00 |
Drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis): |
|
|
||
0713 33 10 |
Navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris): |
|
|
||
ex 0713 39 00 |
Drug fižol: |
|
|
||
ex 0713 40 00 |
Leča: |
|
|
||
ex 0713 50 00 |
Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor) |
|
|
||
ex 0713 90 00 |
Druge sušene stročnice: |
|
|
||
1001 90 10 |
Pira: |
|
|
||
ex 1005 10 |
Koruza semenska, hibridna |
|
1006 10 10 |
Neoluščen riž (riž v luski ali surov): |
|
|
||
1007 00 10 |
Sirek v zrnu, hibriden: |
|
|
||
1201 00 10 |
Soja, cela ali lomljena: |
|
|
||
1202 10 10 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini: |
|
|
||
1204 00 10 |
Laneno seme, celo ali lomljeno: |
|
|
||
1205 10 10 in ex 1205 90 00 |
Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, za setev |
|
|
||
1206 00 10 |
Sončično seme, celo ali lomljeno: |
|
|
||
ex 1207 |
Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno: |
|
|
||
1209 |
Seme, plodovi in trosi, namenjeni: |
|
|
Del VI: Hmelj
1. |
V zvezi s hmeljem ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
|
2. |
Pravila iz te uredbe v zvezi s trženjem in trgovino s tretjimi državami se prav tako uporabljajo za naslednje proizvode:
|
Del VII: Oljčno olje in namizne oljke
V zvezi z oljčnim oljem in namiznimi oljkami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
1509 |
Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
1510 00 |
Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509 |
|
(b) |
0709 90 31 |
Oljke, sveže ali hlajene, za razne namene, razen za proizvodnjo olja |
0709 90 39 |
Druge oljke, sveže ali hlajene |
|
0710 80 10 |
Oljke (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene |
|
0711 20 |
Oljke, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano |
|
ex 0712 90 90 |
Sušene oljke, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene |
|
2001 90 65 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini |
|
ex 2004 90 30 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene |
|
2005 70 |
Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene |
|
(c) |
1522 00 31 1522 00 39 |
Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
2306 90 11 2306 90 19 |
Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja |
Del VIII: Lan in konoplja, gojena za vlakna
Ta uredba v zvezi z lanom in konopljo, gojeno za vlakna, zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
5301 |
Lan, surov ali predelan, toda nepreden; laneno predivo in odpadki (vključno z odpadki preje in raztrganimi tekstilnimi surovinami) |
5302 |
Konoplja (Cannabis sativa L.), surova ali predelana, toda nepredena; zadnje konopljino predivo ali ostanki (vključno z ostanki preje in shranjeno zalogo) |
Del IX: Sadje in zelenjava
V zvezi s sadjem in zelenjavo ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
0702 00 00 |
Paradižnik, svež ali ohlajen |
0703 |
Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene |
0704 |
Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene |
0705 |
Solata (lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena |
0706 |
Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene |
0707 00 |
Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene |
0708 |
Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene |
ex 0709 |
Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60 |
ex 0802 |
Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen betela in kole iz tarifne podštevilke 0802 90 20 |
0803 00 11 |
Sveže rajske smokve |
ex 0803 00 90 |
Posušene rajske smokve |
0804 20 10 |
Fige, sveže |
0804 30 00 |
Ananas |
0804 40 00 |
Avokado |
0804 50 00 |
Guava, mango in mangostin |
0805 |
Agrumi, sveži ali suhi |
0806 10 10 |
Sveže namizno grozdje |
0807 |
Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže |
0808 |
Jabolka, hruške in kutine, sveže |
0809 |
Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže |
0810 |
Drugo sadje, sveže |
0813 50 31 0813 50 39 |
Mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 |
0910 20 |
Žafran |
ex 0910 99 |
Timijan, svež ali ohlajen |
ex 1211 90 85 |
Bazilika, melisa, meta, origanum vulgare (origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni |
1212 99 30 |
Rožiči |
Del X: Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave
Ta uredba v zvezi s proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|||||||||||||||
(a) |
ex 0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz tarifne podštevilke 0710 40 00, oljk iz tarifne podštevilke 0710 80 10 in sadje vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0710 80 59 |
||||||||||||||
|
ex 0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo, razen oljk iz tarifne podštevilke 0711 20, sadja vrste Capsicum ali vrste Pimenta iz tarifne podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz tarifne podštevilke 0711 90 30 |
||||||||||||||
|
ex 0712 |
Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen umetno sušenega krompirja, neprimernega za človeško prehrano iz tarifne podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz tarifnih podštevilk ex 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz tarifne podštevilke ex 0712 90 90 |
||||||||||||||
|
0804 20 90 |
Suhe fige |
||||||||||||||
|
0806 20 |
Suho grozdje |
||||||||||||||
|
ex 0811 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodatka sladkorja ali drugih sladil, razen zamrznjenih banan iz tarifne podštevilke ex 0811 90 95 |
||||||||||||||
|
ex 0812 |
Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo porabo, razen začasno konzerviranih banan iz tarifne podštevilke ex 0812 90 98 |
||||||||||||||
|
ex 0813 |
Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja, razen mešanic izključno iz oreškov iz tarifnih številk 0801 in 0802 iz tarifnih podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39 |
||||||||||||||
|
0814 00 00 |
Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje |
||||||||||||||
|
0904 20 10 |
Suhe sladke paprike, nezdrobljene in nezmlete |
||||||||||||||
(b) |
ex 0811 |
Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila |
||||||||||||||
|
ex 1302 20 |
Pektinske snovi in pektinati |
||||||||||||||
|
ex 2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen:
|
||||||||||||||
|
2002 |
Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače, kot v kisu ali ocetni kislini |
||||||||||||||
|
2003 |
Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini |
||||||||||||||
|
ex 2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke ex 2004 90 10, oljk iz tarifne podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2004 10 91 |
||||||||||||||
|
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, razen oljk iz tarifne podštevilke 2005 70, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz tarifne podštevilke 2005 80 00 in sadja vrste Capsicum, razen sladke paprike ali pimenta iz tarifne podštevilke 2005 99 10 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz tarifne podštevilke 2005 20 10 |
||||||||||||||
|
ex 2006 00 |
Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju iz tarifnih številk ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99 |
||||||||||||||
|
ex 2007 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, razen:
|
||||||||||||||
|
ex 2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, razen:
|
||||||||||||||
|
ex 2009 |
Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2009 61 in 2009 69 ter bananinega soka iz tarifne podštevilke ex 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne |
Del XI: Banane
V zvezi z bananami ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznake KN |
Poimenovanje |
0803 00 19 |
Sveže banane, razen rajskih smokev |
ex 0803 00 90 |
Posušene banane, razen rajskih smokev |
ex 0812 90 98 |
Banane, začasno konzervirane |
ex 0813 50 99 |
Mešanice, ki vsebujejo posušene banane |
1106 30 10 |
Moka, zdrob in prah iz banan |
ex 2006 00 99 |
Banane, konzervirane v sladkorju |
ex 2007 10 99 |
Homogenizirani izdelki iz banan |
ex 2007 99 39 ex 2007 99 57 ex 2007 99 98 |
Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji in sadne paste iz banan |
ex 2008 92 59 ex 2008 92 78 ex 2008 92 93 ex 2008 92 98 |
Mešanice, ki vsebujejo drugače pripravljene ali konzervirane banane, ne vsebujejo pa dodanega alkohola |
ex 2008 99 49 ex 2008 99 67 ex 2008 99 99 |
Banane, drugače pripravljene ali konzervirane |
ex 2009 80 35 ex 2009 80 38 ex 2009 80 79 ex 2009 80 86 ex 2009 80 89 ex 2009 80 99 |
Bananin sok |
Del XII: Vino
V zvezi z vinom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
2009 61 2009 69 |
Grozdni sok (vključno grozdni mošt) |
2204 30 92 2204 30 94 2204 30 96 2204 30 98 |
Drugi grozdni mošti, razen delno prevretih ali katerih vrenje je zaustavljeno drugače kot z dodatkom alkohola |
|
(b) |
ex 2204 |
Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen mošta iz tarifne številke 2009, razen grozdnega mošta iz tarifnih podštevilk 2204 30 92, 2204 30 94, 2204 30 96 in 2204 30 98 |
(c) |
0806 10 90 |
Sveže grozdje, razen namiznega grozdja |
2209 00 11 2209 00 19 |
Vinski kis |
|
(d) |
2206 00 10 |
Piquette |
2307 00 11 2307 00 19 |
Vinska usedlina |
|
2308 00 11 2308 00 19 |
Grozdne tropine |
Del XIII: Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje
Ta uredba v zvezi s živim drevjem in drugimi rastlinami, čebulicami, koreninami in podobnim, rezanim cvetjem in okrasnim listjem, zajema vse izdelke iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.
Del XIV: Surovi tobak
Ta uredba v zvezi s surovim tobakom zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz tarifne številke 2401 kombinirane nomenklature.
Del XV: Goveje in telečje meso
V zvezi z govejim in telečjim mesom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
0102 90 05 do 0102 90 79 |
Živo govedo domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem |
0201 |
Meso, goveje, sveže ali ohlajeno |
|
0202 |
Meso, goveje, zamrznjeno |
|
0206 10 95 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, svež ali ohlajen |
|
0206 29 91 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, zamrznjen |
|
0210 20 |
Goveje meso, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
|
0210 99 51 |
Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone, v slanici, sušen ali dimljen |
|
0210 99 90 |
Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov |
|
1602 50 10 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali užitnih klavničnih proizvodov govedi, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
|
1602 90 61 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali užitne klavnične proizvode goved, nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
|
(b) |
0102 10 |
Živo govedo čistih pasem, plemensko |
0206 10 91 0206 10 99 |
Užitni klavnični odpadki goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, sveži ali ohlajeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |
|
0206 21 00 0206 22 00 0206 29 99 |
Užitni klavnični odpadki goved, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone, zamrznjeni, razen tistih, ki so namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |
|
0210 99 59 |
Užitni klavnični odpadki goved, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni, razen mišičnega dela (stebriček) in rebrnega dela trebušne prepone |
|
ex 1502 00 90 |
Maščobe goved, razen tistih iz tarifne številke 1503 |
|
1602 50 31 do 1602 50 80 |
Drugo pripravljeno ali konzervirano meso ali klavnični odpadki goved, razen nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in mešanic kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
|
1602 90 69 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke, razen nekuhano, in mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
Del XVI: Mleko in mlečni izdelki
Ta uredba v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
0401 |
Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil |
(b) |
0402 |
Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila |
(c) |
0403 10 11 do 0403 10 39 0403 90 11 do 0403 90 69 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila, nearomatizirano, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne |
(d) |
0404 |
Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
(e) |
ex 0405 |
Maslo in druge maščobe in olja iz mleka; mlečni namazi z več kot 75 % in manj kot 80 % vsebnostjo maščobe |
(f) |
0406 |
Sir in skuta |
(g) |
1702 19 00 |
Laktoza in laktozni sirup brez dodanih arom ali barvil, ki vsebuje manj kot 99 mas. %, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov |
(h) |
2106 90 51 |
Aromatiziran ali obarvan laktozni sirup |
(i) |
ex 2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
|
Del XVII: Prašičje meso
Ta uredba v zvezi s svinjskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
ex 0103 |
Živi prašiči domačih pasem, razen plemenskih čistih pasem |
(b) |
ex 0203 |
Meso domačih prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
ex 0206 |
Užitni klavnični odpadki domačih prašičev, razen tistih, namenjenih za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni |
|
ex 0209 00 |
Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |
|
ex 0210 |
Meso in užitni klavnični odpadki domačih prašičev, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
|
1501 00 11 1501 00 19 |
Prašičja maščoba (vključno z mastjo) |
|
(c) |
1601 00 |
klobase in podobni proizvodi, iz mesa, drobovine ali krvi; pripravljena živila na osnovi teh proizvodov |
1602 10 00 |
Homogenizirani proizvodi iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi |
|
1602 20 90 |
Pripravljeni ali konzervirani izdelki iz jeter katere koli živali, razen gosi ali race |
|
1602 41 10 1602 42 10 1602 49 11 do 1602 49 50 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča |
|
1602 90 10 |
Pripravki iz krvi katerih koli živali |
|
1602 90 51 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki, ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačega prašiča |
|
1902 20 30 |
Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene, ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora |
Del XVIII: Ovčje in kozje meso
Ta uredba v zvezi z ovčjim in kozjim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
0104 10 30 |
Jagnjeta (do enega leta) |
|
0104 10 80 |
Žive ovce, razen plemenskih čistih pasem in jagnjet |
|
0104 20 90 |
Žive koze, razen plemenskih čistih pasem |
|
0204 |
Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
|
0210 99 21 |
Meso, ovčje in kozje, s kostmi, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
|
0210 99 29 |
Meso, ovčje in kozje, brez kosti, soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno |
(b) |
0104 10 10 |
Žive ovce – čistih pasem, plemenske |
|
0104 20 10 |
Žive koze – čistih pasem, plemenske |
|
0206 80 99 |
Užitni klavnični odpadki ovac in koz, sveži ali ohlajeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |
|
0206 90 99 |
Užitni klavnični odpadki ovac in koz, zamrznjeni, razen za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov |
|
0210 99 60 |
Užitni klavnični odpadki ovac in koz, soljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
|
ex 1502 00 90 |
Maščobe ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503 |
(c) |
1602 90 72 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, nekuhani; |
|
1602 90 74 |
mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
(d) |
1602 90 76 1602 90 78 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa ali klavničnih odpadkov ovac in koz, razen nekuhanih, ali mešanice kuhanega in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov |
Del XIX: Jajca
Ta uredba v zvezi z jajci zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
0407 00 11 0407 00 19 0407 00 30 |
Perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana |
(b) |
0408 11 80 0408 19 81 0408 19 89 0408 91 80 0408 99 80 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen neprimerna za človeško prehrano |
Del XX: Perutninsko meso
Ta uredba v zvezi s perutninskim mesom zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
|
(a) |
0105 |
Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke |
(b) |
ex 0207 |
Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno, razen jeter iz točke (c) |
(c) |
0207 13 91 |
Perutninska jetra, sveža, ohlajena ali zamrznjena |
0207 14 91 |
|
|
0207 26 91 |
|
|
0207 27 91 |
|
|
0207 34 |
|
|
0207 35 91 |
|
|
0207 36 81 |
|
|
0207 36 85 |
|
|
0207 36 89 |
|
|
0210 99 71 |
Perutninska jetra, soljena, v slanici, sušena ali dimljena |
|
0210 99 79 |
|
|
(d) |
0209 00 90 |
Perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena |
(e) |
1501 00 90 |
Perutninska maščoba |
(f) |
1602 20 11 |
Gosja ali račja jetra, drugače pripravljena ali konzervirana |
1602 20 19 |
|
|
1602 31 |
Perutninsko meso ali perutninski klavnični odpadki iz tarifne številke 0105, drugače pripravljeni ali konzervirani |
|
1602 32 |
|
|
1602 39 |
|
Del XXI: Drugi proizvodi
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0101 |
Živi konji, osli, mule in mezgi: |
||
0101 10 |
|
||
0101 10 10 |
|
||
0101 10 90 |
|
||
0101 90 |
|
||
|
|||
0101 90 19 |
|
||
0101 90 30 |
|
||
0101 90 90 |
|
||
ex 0102 |
Živo govedo: |
||
ex 0102 90 |
|
||
0102 90 90 |
|
||
ex 0103 |
Živi prašiči: |
||
0103 10 00 |
|
||
|
|||
ex 0103 91 |
|
||
0103 91 90 |
|
||
ex 0103 92 |
|
||
0103 92 90 |
|
||
0106 00 |
Druge žive živali |
||
ex 0203 |
Meso prašičev, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno: |
||
|
|||
ex 0203 11 |
|
||
0203 11 90 |
|
||
ex 0203 12 |
|
||
0203 12 90 |
|
||
ex 0203 19 |
|
||
0203 19 90 |
|
||
|
|||
ex 0203 21 |
|
||
0203 21 90 |
|
||
ex 0203 22 |
|
||
0203 22 90 |
|
||
ex 0203 29 |
|
||
0203 29 90 |
|
||
ex 0205 00 |
Meso oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zmrznjeno: |
||
ex 0206 |
Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni: |
||
ex 0206 10 |
|
||
0206 10 10 |
|
||
|
|||
ex 0206 22 00 |
|
||
|
|||
ex 0206 29 |
|
||
0206 29 10 |
|
||
ex 0206 30 00 |
|
||
|
|||
|
|||
|
|||
|
|||
ex 0206 41 00 |
|
||
|
|||
|
|||
|
|||
ex 0206 49 |
|
||
ex 0206 49 20 |
|
||
|
|||
0206 49 80 |
|
||
ex 0206 80 |
|
||
0206 80 10 |
|
||
|
|||
0206 80 91 |
|
||
ex 0206 90 |
|
||
0206 90 10 |
|
||
|
|||
0206 90 91 |
|
||
0208 |
Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno |
||
ex 0210 |
Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov: |
||
|
|||
ex 0210 11 |
|
||
0210 11 90 |
|
||
ex 0210 12 |
|
||
0210 12 90 |
|
||
ex 0210 19 |
|
||
0210 19 90 |
|
||
|
|||
0210 91 00 |
|
||
0210 92 00 |
|
||
0210 93 00 |
|
||
ex 0210 99 |
|
||
|
|||
0210 99 31 |
|
||
0210 99 39 |
|
||
|
|||
|
|||
0210 99 80 |
|
||
ex 0407 00 |
Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana: |
||
0407 00 90 |
|
||
ex 0408 |
Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih: |
||
|
|||
ex 0408 11 |
|
||
0408 11 20 |
|
||
ex 0408 19 |
|
||
0408 19 20 |
|
||
|
|||
ex 0408 91 |
|
||
0408 91 20 |
|
||
ex 0408 99 |
|
||
0408 99 20 |
|
||
0410 00 00 |
Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
||
0504 00 00 |
Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni |
||
ex 0511 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neprimerne za prehrano ljudi: |
||
0511 10 00 |
|
||
|
|||
0511 91 |
|
||
ex 0511 99 |
|
||
0511 99 31 in 0511 99 39 0511 99 85 |
|
||
|
|||
ex 0709 |
Druge vrtnine, sveže ali ohlajene: |
||
ex 0709 60 |
|
||
|
|||
0709 60 91 |
|
||
0709 60 95 |
|
||
0709 60 99 |
|
||
ex 0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
||
ex 0710 80 |
|
||
|
|||
0710 80 59 |
|
||
ex 0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
||
ex 0711 90 |
|
||
|
|||
0711 90 10 |
|
||
ex 0713 |
Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene: |
||
ex 0713 10 |
|
||
0713 10 90 |
|
||
ex 0713 20 00 |
|
||
|
|||
|
|||
ex 0713 31 00 |
|
||
|
|||
ex 0713 32 00 |
|
||
|
|||
ex 0713 33 |
|
||
0713 33 90 |
|
||
ex 0713 39 00 |
|
||
|
|||
ex 0713 40 00 |
|
||
|
|||
ex 0713 50 00 |
|
||
|
|||
ex 0713 90 00 |
|
||
|
|||
0801 |
Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni |
||
ex 0802 |
Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni: |
||
ex 0802 90 |
|
||
ex 0802 90 20 |
|
||
ex 0804 |
Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži ali suhi: |
||
0804 10 00 |
|
||
0902 |
Čaj, pravi, aromatiziran ali ne |
||
ex 0904 |
Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, razen sladke paprike pod tarifno podštevilko 0904 20 10 |
||
0905 00 00 |
Vanilija |
||
0906 |
Cimet in cvetovi cimetovega drevesa |
||
0907 00 00 |
Klinčki (celi plodovi, popki in peclji) |
||
0908 |
Muškatni orešček, macis in kardamom |
||
0909 |
Seme janeža, badijan, komarčka, koriandra, orientalske kumine; brinove jagode |
||
ex 0910 |
Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen žafrana in timijana |
||
ex 1106 |
Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz poglavja 8: |
||
1106 10 00 |
|
||
ex 1106 30 |
|
||
1106 30 90 |
|
||
ex 1108 |
Škrob; inulin: |
||
1108 20 00 |
|
||
1201 00 90 |
Soja, cela ali lomljena, razen za setev |
||
1202 10 90 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, razen za setev |
||
1202 20 00 |
Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, oluščeni, lomljeni ali nelomljeni |
||
1203 00 00 |
Kopra |
||
1204 00 90 |
Laneno seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1205 10 90 in ex 1205 90 00 |
Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1206 00 91 |
Sončnično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1206 00 99 |
|
||
1207 20 90 |
Bombaževo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1207 40 90 |
Sezamovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1207 50 90 |
Gorčično seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1207 91 90 |
Makovo seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1207 99 91 |
Konopljino seme, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
ex 1207 99 97 |
Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno, razen za setev |
||
1208 |
Moka in zdrob iz oljnih semen ali oljnih plodov, razen iz gorčice |
||
1211 |
Rastline in njihovi deli (vključno semena in plodovi), sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali zmleti, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene |
||
ex 1212 |
Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, hlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno s korenino cikorije, nepraženo, vrste Cichorium intybus sativum), vrst, ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi in niso navedene in ne zajete na drugem mestu: |
||
ex 1212 20 00 |
|
||
|
|||
ex 1212 99 |
|
||
1212 99 41 in 1212 99 49 |
|
||
ex 1212 99 70 |
|
||
1213 00 00 |
Žitna slama in žitne pleve, surove, nepripravljene, vštevši zrezane, mlete, ali stisnjene ali v peletih |
||
ex 1214 |
Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih: |
||
ex 1214 10 00 |
|
||
ex 1214 90 |
|
||
1214 90 10 |
|
||
ex 1214 90 90 |
|
||
|
|||
|
|||
ex 1502 00 |
Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503: |
||
ex 1502 00 10 |
|
||
1503 00 |
Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali mešani ali kako drugače obdelani |
||
1504 |
Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani |
||
1507 |
Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
1508 |
Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
1511 |
Palmovo olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
1512 |
Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
1513 |
Olje iz kokosovega oreha (kopra), palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
1514 |
Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčičnega semena in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano |
||
ex 1515 |
Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (razen jojoba olja iz tarifne podštevilke ex 1515 90 11), in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani |
||
ex 1516 |
Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda naprej nepredelani (razen hidrogenskega ricinusovega olja, t.i. „opalnega voska“ iz tarifne podštevilke 1516 20 10) |
||
ex 1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516, razen tarifnih podštevilk 1517 10 10, 1517 90 10 in 1517 90 93 |
||
1518 00 31 1518 00 39 |
Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano |
||
1522 00 91 |
Degras (strojarska maščoba); ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
||
1522 00 99 |
Drugi ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov, razen tistih, ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja |
||
ex 1602 |
Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi: |
||
|
|||
ex 1602 41 |
|
||
1602 41 90 |
|
||
ex 1602 42 |
|
||
1602 42 90 |
|
||
ex 1602 49 |
|
||
1602 49 90 |
|
||
ex 1602 90 |
|
||
|
|||
1602 90 31 |
|
||
1602 90 41 |
|
||
|
|||
|
|||
|
|||
1602 90 98 |
|
||
1603 00 |
Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
||
1801 00 00 |
Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen |
||
1802 00 00 |
Lupine, skorje, opne in drugi odpadki kakava |
||
ex 2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
||
ex 2001 90 |
|
||
2001 90 20 |
|
||
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
ex 2005 99 |
|
||
2005 99 10 |
|
||
ex 2206 |
Druge fermentirane pijače (npr.: jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholno pijačo, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu: |
||
2206 00 31 do 2206 00 89 |
|
||
ex 2301 |
Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neustreznih za prehrano ljudi; ocvirki: |
||
2301 10 00 |
|
||
ex 2302 |
Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani: |
||
2302 50 00 |
|
||
2304 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |
||
2305 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani |
||
ex 2306 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, nezmleti ali zmleti ali peletiziranim, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, z izjemo podštevilk KN 2306 90 05 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji koruznih kalčkov) ter 2306 90 11 in 2306 90 19 (Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja) |
||
ex 2307 00 |
Vinska usedlina; vinski kamen: |
||
2307 00 90 |
|
||
ex 2308 00 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
2308 00 90 |
|
||
ex 2309 |
Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
||
ex 2309 10 |
|
||
2309 10 90 |
|
||
ex 2309 90 |
|
||
2309 90 10 |
|
||
|
|||
ex 2309 90 91 do 2309 90 99 |
|
||
|
|||
|
(1) Za namene te tarifne podštevilke pomenijo „mlečni proizvodi“ proizvode iz tarifnih številk 0401 do 0406 ter tarifnih podštevilk 1702 11, 1702 19 in 2106 90 51.
(2) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej Direktivo Sveta 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66.); Odločbo Komisije 93/623/EGS (UL L 298, 3.12.1993, str. 45)).
(3) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej Direktivo Sveta 88/661/EGS (UL L 382, 31.12.1988, str. 36.); Direktivo Sveta št. 94/28/ES (UL L 178, 12.7.1994, str. 66.); Odločbo Komisije št. 96/510/ES (UL L 210, 20.8.1996, str. 53)).
(4) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji, navedeni v ustreznih določbah Skupnosti (glej člene od 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (UL L 253, 11.10.1993, str. 1) in poznejše spremembe).
(5) Za vpis pod to podštevilko veljajo pogoji, navedeni v odstavku F oddelka II uvodnih določb kombinirane nomenklature.
PRILOGA II
SEZNAM IZDELKOV IZ ČLENA 1(3)
Del I: Etanol kmetijskega porekla
1. |
V zvezi z etilnim alkoholom ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
|
2. |
Oddelek I poglavja II dela III o uvoznih dovoljenjih ter oddelek I poglavja III tega dela se uporabljata tudi za izdelke na osnovi etilnega alkohola kmetijskega porekla iz oznak KN 2208, ki so shranjeni v posodah z vsebnostjo več kot dva litra in imajo vse lastnosti etilnega alkohola, kot so opisane v odstavku 1. |
Del II: Čebelji izdelki
V zvezi s čebeljimi izdelki ta uredba zajema izdelke, navedene v naslednji tabeli:
Oznaka KN |
Poimenovanje |
0409 |
Med, naravni |
ex 0410 00 00 |
matični mleček in propolis, užitni |
ex 0511 99 85 |
matični mleček in propolis, neužitni |
ex 1212 99 70 |
Cvetni prah |
ex 1521 90 |
Čebelji vosek |
Del III: Sviloprejke
Ta uredba v zvezi s sviloprejkami zajema sviloprejke iz tarifnih podoznak KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk iz tarifne podštevilke ex 0511 99 85.
PRILOGA III
OPREDELITVE IZ ČLENA 2(1)
Del I: Opredelitve v zvezi s sektorjem riža
I. |
Izrazi „neoluščeni riž, oluščeni riž“, „manj brušeni riž“, „dobro brušeni riž“, „okroglozrnati riž“„srednjezrnati riž“, „dolgozrnanti riž A ali B“ in „lomljeni riž“ so opredeljeni na naslednji način:
|
II. |
V zvezi z zrni in lomljenimi zrni, ki niso neoporečne kakovosti, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
Del II: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja
1. |
„Beli sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo; |
2. |
„surovi sladkor“ pomeni sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo; |
3. |
„izoglukoza“ pomeni proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze po teži v suhem stanju; |
4. |
„inulinski sirup“ pomeni proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 mas. % fruktoze v suhem stanju v prosti obliki ali v obliki saharoze in je izražen kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze. Da bi preprečili omejitve na trgu za proizvode z nizko sladilno močjo, ki jih proizvajajo predelovalci inulinskih vlaken brez kvote za inulinski sirup, Komisija lahko to opredelitev spremeni; |
5. |
„kvotni sladkor“, „kvotna izoglukoza“ in „kvotni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu v okviru kvote zadevnega podjetja; |
6. |
„industrijski sladkor“ pomeni vsako količino proizvodnje sladkorja, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količine sladkorja iz točke 5, namenjeno za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 62(2); |
7. |
„industrijska izoglukoza“ in „industrijski inulinski sirup“ pomenita vsako količino proizvodnje izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je namenjena za industrijsko proizvodnjo enega izmed proizvodov iz člena 62(2); |
8. |
„presežni sladkor“, „presežna izoglukoza“ in „presežni inulinski sirup“ pomenijo vsako količino proizvodnje sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, pripisano določenemu tržnemu letu, ki je višja od količin iz točk 5, 6 in 7; |
9. |
„kvotna sladkorna pesa“ pomeni vso sladkorno peso, predelano v kvotni sladkor; |
10. |
„dobavna pogodba“ pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in podjetjem za dobavo sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja; |
11. |
„panožni sporazum“ pomeni:
|
12. |
„AKP/indijski sladkor“ pomeni sladkor, ki spada pod oznako KN 1701, s poreklom iz držav, naštetih v Prilogi XIX, in uvožen v Skupnost v okviru:
|
13. |
„stalna rafinerija“ pomeni proizvodni obrat:
|
Del III: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja
1. |
„Hmelj“ pomeni posušeno socvetje, imenovano tudi storžek, (ženske) vzpenjajoče se rastline hmelja (humulus lupulus); ta socvetja, ki so zelenkasto rumene barve in jajčaste oblike, imajo pecelj, njihova največja dolžina je večinoma med 2 in 5 cm; |
2. |
„hmelj v prahu“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja, ki vsebuje vse njegove naravne sestavine; |
3. |
„hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“ pomeni proizvod, pridobljen z mletjem hmelja po predhodni mehanski odstranitvi dela listov, pecljev, lističev storžka in vretenc; |
4. |
„hmeljni ekstrakt“ pomeni koncentrirane proizvode, pridobljene z delovanjem topila na hmelj ali na hmelj v prahu; |
5. |
„mešani hmeljni proizvodi“ pomenijo mešanico dveh ali več proizvodov iz točk 1 do 4. |
Del IV: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa
1. |
„Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN ex 0102 10, 0102 90 05 do 0102 90 79; |
2. |
„odraslo govedo“ pomeni govedo, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov. |
Del V: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih izdelkov
1. |
Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe. |
2. |
Za namen uporabe člena 119 glede uporabe kazeinov in kazeinatov pri proizvodnji sira:
|
Del VI: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc
1. |
„Jajca v lupini“ pomenijo perutninska jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana, razen valilna jajc, navedena pod 2; |
2. |
„valilna jajca“ pomenijo perutninska valilna jajca; |
3. |
„celi proizvodi“ pomenijo ptičja jajca brez lupine, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerna za človeško prehrano; |
4. |
„ločeni proizvodi“ pomenijo rumenjake ptičjih jajc, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, primerne za prehrano ljudi. |
Del VII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa
1. |
„Živa perutnina“ pomeni žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo več kot 185 gramov; |
2. |
„piščanci“ pomenijo žive kokoši, race, gosi, purane in pegatke, ki tehtajo manj kot 185 gramov; |
3. |
„zaklana perutnina“ pomeni mrtve kokoši, race, gosi, purane in pegatke, cele, z ali brez drobovine; |
4. |
„predelani proizvodi“ pomenijo naslednje:
|
Del VIII: Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva
1. |
„Med“ pomeni naravno sladko snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov, izločkov živih delov rastlin ali izločkov sesajočih žuželk na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju. Glavne vrste medu so:
„Pekovski med“ pomeni med, ki:
|
2. |
„Čebelji izdelki“ pomeni med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah. |
PRILOGA IV
STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA
A. Standardna kakovost za neoluščeni riž
Neoluščen riž standardne kakovosti:
(a) |
je zdrave in neoporečne tržne kakovosti, brez vonja; |
(b) |
z vsebnostjo vlage največ 13 %; |
(c) |
ima donos dobro brušenega riža 63 mas. % v celih zrnih (z odstopanjem 3 % okrušenih zrn), od katerih predstavljajo mas. % dobro brušenih riževih zrn, ki niso neoporečne kakovosti:
|
B. Standardne kakovosti za sladkor
I. Standardne kakovosti za sladkorno peso:
Sladkorna pesa standardne kakovosti:
(a) |
je zdrave in neoporečne tržne kakovosti; |
(b) |
ima na prevzemnem mestu 16 % vsebnost sladkorja. |
II. Standardna kakovost za beli sladkor
1. |
Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:
|
2. |
Ena točka ustreza:
|
3. |
Metode za določanje faktorjev iz odstavka 1 so enake tistim, ki se uporabljajo za določanje navedenih faktorjev pri intervencijskih ukrepih. |
III. Standardna kakovost za surovi sladkor
1. |
Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega donos v belem sladkorju znaša 92 %. |
2. |
Donos surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja odšteje:
|
3. |
Donos surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije navedenega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100. |
PRILOGA V
LESTVICE SKUPNOSTI ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 42
A. Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda
I. Opredelitve pojmov
Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„trup“: celo telo zaklane živali, kakor je pripravljeno po izkrvavitvi, odstranitvi notranjih organov in kože; |
2. |
„klavna polovica“: proizvod, pridobljen s simetrično razpolovitvijo trupa iz točke 1 po sredi vratnih, hrbtnih, ledvenih vretenc in križnice ter po sredi prsnice in medenične zrasti. |
II. Kategorije
Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:
A |
: |
trupi bikov, mlajših od dveh let; |
B |
: |
trupi drugih bikov; |
C |
: |
trupi moških kastriranih živali; |
D |
: |
trupi krav; |
E |
: |
trupi telic. |
III. Razvrščanje
Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:
1. |
Mesnatosti: Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)
|
2. |
Zamaščenost: Količina maščobe na površini trupa in v prsni votlini
Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede. |
IV. Predstavitev
Trupi in klavne polovice se predstavijo:
1. |
brez glave in brez spodnjih delov nog; glava se loči od trupa pri prvem vratnem vretencu, spodnji deli nog se odrežejo pri skočnem (tarzalnem) ali zapestnem (karpalnem) sklepu; |
2. |
brez organov, ki jih vsebujeta prsna in trebušna votlina, z ledvicami, ledvičnim in medeničnim lojem ali brez njih; |
3. |
brez spolnih organov s pripadajočim mišičevjem ter pri samicah brez vimena ali maščobe vimen. |
Za namen oblikovanja tržnih cen se lahko v skladu s postopkom iz člena 195(2) te uredbe predvidi drugačna predstavitev.
V. Razvrščanje in označevanje
Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (1), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi in klavne polovice odraslih goved, zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določene v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (2), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Skupnosti.
Pred označevanjem živali z žigom lahko države članice odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali klavnih polovic, če to upravičuje zamaščenost.
B. Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev
I. Opredelitev
„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov; celo ali razpolovljeno po sredi.
II. Razvrščanje
Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeno vsebnost pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:
Razredi |
Pusto meso kot delež teže trupa |
S |
60 ali več (3) |
E |
55 ali več |
U |
50 ali več, vendar manj kot 55 |
R |
45 ali več, vendar manj kot 50 |
O |
40 ali več, vendar manj kot 45 |
P |
manj kot 40 |
III. Predstavitev
Trupi se predstavijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.
Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, določijo drugačno predstavitev trupov prašičev, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
1. |
če se običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju razlikuje od standardne predstavitve, opredeljene v prvem pododstavku; |
2. |
če tako narekujejo tehnične zahteve; |
3. |
če je koža s trupov enakomerno odstranjena. |
IV. Vsebnost pustega mesa
1. |
Vsebnost pustega mesa se oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija. Odobrijo se lahko le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizičnih meritvah enega ali več anatomskih delov trupa prašiča. Za odobritev metod za ocenjevanje mora biti izpolnjeno najvišje odstopanje statistične napake pri oceni. |
2. |
Vendar pa komercialne vrednosti trupov ne določa le njihova ocenjena vsebnost pustega mesa. |
V. Označevanje trupov
Razen če Komisija ne določi drugače, se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Skupnosti.
C. Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov ovac
I. Opredelitev
Glede izrazov „trup“ in „klavna polovica“ se uporabljajo opredelitve iz točke A.I.
II. Kategorije
Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:
A |
klavni trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev, |
B |
trupi drugih ovac. |
III. Razvrščanje
1. |
Trupi se razvrstijo smiselno z uporabo določb iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1 in v 3. in 4. vrsti razpredelnice pod točko A.III.2 zamenja z izrazom „zadnja četrt“. |
2. |
Z odstopanjem od točke 1 lahko Komisija – brez pomoči odbora iz člena 195(2) – države članice pooblasti, da za jagnjeta s težo trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:
|
IV. Predstavitev
Trupi in klavne polovice so predstavljeni brez glave (odrezana pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezane pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.
Vendar pa se državam članicam omogoči, da dovolijo sprejem drugačne predstavitve, kadar se ne uporablja referenčna predstavitev. V takšnih primerih se določijo prilagoditve, potrebne za napredek s teh predstavitev na referenčno predstavitev, v skladu s postopkom iz člena 195(2).
V. Označevanje trupov
Razvrščeni trupi in klavne polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Skupnosti.
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(2) UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.
(3) Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, uvedejo ločen razred, in sicer 60 % ali več pustega mesa, označen s črko S.
PRILOGA VI
NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE IZ ČLENOV 56 IN 59
Države članice ali regije (1) |
Sladkor (v tonah) (2) |
Izoglukoza (v tonah) (3) |
Inulinski sirup (v tonah) (4) |
Belgija |
862 077 |
99 796 |
0 |
Bolgarija |
4 752 |
78 153 |
— |
Češka |
367 937,8 |
— |
— |
Danska |
420 746 |
— |
— |
Nemčija |
3 655 455,5 |
49 330,2 |
— |
Grčija |
158 702 |
17 973 |
— |
Španija |
887 163,7 |
110 111 |
— |
Francija (matična Francija) |
3 640 441,9 |
— |
0 |
Francoski čezmorski departmaji |
480 244,5 |
— |
— |
Irska |
0 |
— |
— |
Italija |
753 845,5 |
28 300 |
— |
Latvija |
0 |
— |
— |
Litva |
103 010 |
— |
|
Madžarska |
298 591 |
191 845 |
— |
Nizozemska |
876 560 |
12 683,6 |
0 |
Avstrija |
405 812,4 |
— |
— |
Poljska |
1 772 477 |
37 331 |
— |
Portugalska (celinska) |
15 000 |
13 823 |
— |
Avtonomna regija Azori |
9 953 |
— |
— |
Romunija |
109 164 |
13 913 |
— |
Slovaška |
140 031 |
59 308,3 |
— |
Slovenija |
0 |
— |
— |
Finska |
90 000 |
16 548 |
— |
Švedska |
325 700 |
— |
— |
Združeno kraljestvo |
1 221 474 |
37 967 |
— |
SKUPAJ |
16 599 138,3 |
767 082,1 |
0 |
PRILOGA VII
DODATNE KVOTE ZA IZOGLUKOZO IZ ČLENA 58(2)
Države članice |
Dodatna kvota (v tonah) |
Italija |
60 000 |
Litva |
8 000 |
Švedska |
35 000 |
PRILOGA VIII
PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 60
I
V tej prilogi:
(a) |
„združitev podjetij“ pomeni povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje; |
(b) |
„prenos podjetja“ pomeni prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno ali več podjetij; |
(c) |
„prenos tovarne“ pomeni prenos lastništva tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno ali več podjetij, česar posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo; |
(d) |
„zakup tovarne“ pomeni zakupno pogodbo tehnične enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, pri čemer stranke soglašajo, da ne bo prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ki ima sedež v isti državi članici kakor zadevna tovarna, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot podjetje, ki proizvaja izključno sladkor glede na svojo celotno proizvodnjo. |
II
1. |
Brez poseganja v odstavek 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo sladkorja ali prenosu tovarn za proizvodnjo sladkorja kvote prilagodijo na naslednje načine:
|
2. |
Če več pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, na katere neposredno vpliva eden izmed postopkov iz odstavka 1, izrecno izrazijo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo pridelovalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs. |
3. |
Pri zapiranju, v okoliščinah, ki ne ustrezajo okoliščinam iz odstavka 1:
lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja. Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode. |
4. |
Pri sklicevanju na odstopanje iz člena 50(6) lahko zadevna država članica od zadevnih pridelovalcev sladkorne pese in od podjetij za proizvodnjo sladkorja zahteva, da v svoje panožne sporazume vključijo posebne klavzule, ki omogočijo državi članici uporabo odstavkov 2 in 3 te točke. |
5. |
Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli del, za katerega je bila zmanjšana kvota, tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, da bi v njej proizvajalo sladkor. Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I (d), država članica retroaktivno razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka od dne, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev. |
6. |
Če podjetje za proizvodnjo sladkorja ne more več zagotoviti, da bo izpolnjevalo obveznosti do pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa skladno z zakonodajo Skupnosti, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko država članica za eno ali več tržnih let dodeli del zadevnih kvot enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja, sorazmerno z obsegom proizvodnje, ki jo prevzemajo. |
7. |
Če država članica odobri podjetju za proizvodnjo sladkorja cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru z navedenim podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese za eno ali več tržnih let dodeli celo ali del kvote za proizvodnjo sladkorja enemu ali več drugim podjetjem. |
III
Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko države članice dodelijo zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu ali več drugih podjetij, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.
IV
Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
upoštevajo se interesi vseh zadevnih strank; |
(b) |
zadevna država članica meni, da bodo ukrepi najverjetneje izboljšali strukturo sektorjev za pridelavo sladkorne pese, sladkornega trsa in proizvodnjo sladkorja; |
(c) |
ukrepi zadevajo podjetja s sedežem na istem ozemlju, za katero je v Prilogi VI določena kvota. |
V
Če pride do združitve ali prenosa med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.
Če pride do združitve ali prenosa med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v naslednjem tržnem letu.
VI
Če se uporabi člen 59(3), države članice dodelijo prilagojene kvote najpozneje do konca februarja, tako da se uporabijo v naslednjem tržnem letu.
VII
Če se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.
PRILOGA IX
NACIONALNE KVOTE IN KOLIČINE REZERV ZA PRESTRUKTURIRANJE IZ ČLENA 66
1. Nacionalne kvote
Država članica |
(v tonah) |
Belgija |
3 360 087,000 |
Bolgarija |
979 000,000 |
Češka |
2 737 931,000 |
Danska |
4 522 176,000 |
Nemčija |
28 281 784,697 |
Estonija |
646 368,000 |
Grčija |
820 513,000 |
Španija |
6 116 950,000 |
Francija |
24 599 335,000 |
Irska |
5 395 764,000 |
Italija |
10 530 060,000 |
Ciper |
145 200,000 |
Latvija |
728 648,000 |
Litva |
1 704 839,000 |
Luksemburg |
273 084,000 |
Madžarska |
1 990 060,000 |
Malta |
48 698,000 |
Nizozemska |
11 240 814,000 |
Avstrija |
2 791 645,558 |
Poljska |
9 380 143,000 |
Portugalska |
1 948 550,000 |
Romunija |
3 057 000,000 |
Slovenija |
576 638,000 |
Slovaška |
1 040 788,000 |
Finska |
2 443 069,324 |
Švedska |
3 352 545,000 |
Združeno kraljestvo |
14 828 597,000 |
2. Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje
Država članica |
(v tonah) |
Bolgarija |
39 180 |
Romunija |
188 400 |
PRILOGA X
REFERENČNA VSEBNOST MAŠČOB IZ ČLENA 70
Država članica |
(g/kg) |
Belgija |
36,91 |
Bolgarija |
39,10 |
Češka |
42,10 |
Danska |
43,68 |
Nemčija |
40,11 |
Estonija |
43,10 |
Grčija |
36,10 |
Španija |
36,37 |
Francija |
39,48 |
Irska |
35,81 |
Italija |
36,88 |
Ciper |
34,60 |
Latvija |
40,70 |
Litva |
39,90 |
Luksemburg |
39,17 |
Madžarska |
38,50 |
Nizozemska |
42,36 |
Avstrija |
40,30 |
Poljska |
39,00 |
Portugalska |
37,30 |
Romunija |
38,50 |
Slovenija |
41,30 |
Slovaška |
37,10 |
Finska |
43,40 |
Švedska |
43,40 |
Združeno kraljestvo |
39,70 |
PRILOGA XI
A. |
Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 94(1)
|
B. |
Razdelitev maksimalnih zajamčenih količin med državami članicami iz člena 89:
|
PRILOGA XII
OPREDELITVE POJMOV IN OZNAČEVANJE V ZVEZI Z MLEKOM IN MLEČNIMI IZDELKI IZ ČLENA 114(1)
I. Opredelitve pojmov
V tej prilogi:
(a) |
„trženje“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, prodaje, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja na trg; |
(b) |
„označevanje“ pomeni ime, ki se uporablja na vseh stopnjah trženja. |
II. Uporaba izraza „mleko“
1. |
Izraz „mleko“ pomeni izključno običajni izloček prsnih žlez, pridobljen z eno ali več molžami brez kakršnega koli dodajanja ali odvzemanja. Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:
|
2. |
Za namen te priloge „mlečni izdelki“ pomenijo izdelke, pridobljene izključno iz mleka, pri čemer se razume, da se smejo dodati snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo pod pogojem, da se te snovi ne uporabljajo za delno ali popolno nadomeščanje katere koli sestavine mleka. Izključno za mlečne izdelke se pridržijo:
|
3. |
Izraz „mleko“ in oznake, ki se uporabljajo za mlečne izdelke, se lahko uporabijo tudi v povezavi z besedo ali besedami, ki označujejo sestavljene izdelke, pri katerih noben del ne nadomesti in tudi ni namenjen, da bi nadomestil, katero koli sestavino mleka in pri katerih je mleko ali mlečni izdelek bistveni del tako glede kakovosti kot značilnosti proizvoda. |
4. |
Navede se poreklo mleka in mlečnih izdelkov, ki jih določi Komisija, če mleko ni kravje. |
III. Uporaba oznak v zvezi s konkurenčnimi izdelki
1. |
Oznake iz točke II te priloge se ne smejo uporabljati za noben izdelek, razen za tiste, ki so navedeni v tej točki. Vseeno pa ta določba ne velja za označevanje izdelkov, katerih prava narava je jasna iz uveljavljene uporabe in/ali, kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne kakovosti izdelka. |
2. |
V zvezi z izdelki razen tistih, navedenih v točki II te priloge, se ne smejo uporabiti nalepke, trgovinski dokumenti, reklamni material ali kakršnakoli oblika oglaševanja, kot je opredeljeno v členu 2(1) Direktive Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (2), ali kakršna koli oblika predstavitve, ki navaja, nakazuje ali namiguje, da je izdelek mlečni izdelek. Vendar se v zvezi z izdelkom, ki vsebuje mleko ali mlečne izdelke, poimenovanje „mleko“ ali oznake, navedene v drugem pododstavku točke II(2) te priloge, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES. |
IV. Seznam izdelkov; poročanje
1. |
Države članice Komisiji dajo na razpolago okvirni seznam izdelkov, za katere štejejo, da na njihovem ozemlju ustrezajo izdelkom iz drugega pododstavka točke III(1). Države članice seznam po potrebi naknadno dopolnijo in o tem obvestijo Komisijo. |
2. |
Države članice Komisiji vsako leto do 1. oktobra poročajo o razvoju trga mlečnih izdelkov in konkurenčnih izdelkov v smislu izvajanja te priloge, tako da ima Komisija možnost poročati Svetu do 1. marca naslednjega leta. |
(1) UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).
(2) UL L 250, 19.09.84, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/29/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
PRILOGA XIII
TRŽENJE MLEKA ZA PREHRANO LJUDI IZ ČLENA 114(2)
I. Opredelitve pojmov
V tej prilogi:
(a) |
„mleko“ pomeni proizvod mlečne žleze, dobljen z molžo ene ali več krav; |
(b) |
„konzumno mleko“ pomeni izdelke, navedene v točki III, namenjene dobavi potrošniku brez nadaljnje predelave; |
(c) |
„vsebnost maščobe“ pomeni masni delež mlečne maščobe v mleku, izražen v odstotkih; |
(d) |
„vsebnost beljakovin“ pomeni masni delež beljakovin v mleku, ki se dobi z množenjem s 6,38 skupne vsebnosti dušika v odstotkih. |
II. Dostava ali prodaja končnemu potrošniku
1. |
Končnemu potrošniku se lahko brez predelave dobavlja ali prodaja samo mleko, ki izpolnjuje zahteve, predpisane za konzumno mleko, neposredno ali s posredovanjem restavracij, bolnic, menz ali drugih podobnih masovnih oskrbovalcev. |
2. |
Oznake, pod katerimi se izdelki prodajajo, ki se uporabljajo za te proizvode, so oznake podana v točki III te priloge. Te oznake se uporabljajo samo za izdelke iz navedene točke brez poseganja v njihovo uporabo v sestavljenih oznakah. |
3. |
Države članice sprejmejo ukrepe za obveščanje potrošnikov o naravi in sestavi zadevnih izdelkov, kadar lahko pomanjkanje teh informacij povzroči zmedo. |
III. Konzumno mleko
1. |
Za konzumno mleko se štejejo naslednji proizvodi:
|
2. |
Ne da bi to vplivalo na točko (b)(ii) odstavka 1, se dopuščajo samo naslednje spremembe:
|
3. |
Konzumno mleko:
|
IV. Uvoženi izdelki
Izdelki, uvoženi v Skupnost za prodajo kot konzumno mleko, morajo biti v skladu s to uredbo.
V. |
Uporablja se Direktiva 2000/13/ES, še posebej v zvezi z državnimi določbami o označevanju konzumnega mleka. |
VI. Nadzor in kazni ter poročanje o njih
Države članice brez poseganja v posebne določbe, ki bi jih Komisija lahko sprejela v skladu s členom 194 te uredbe, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za spremljanje uporabe te uredbe, kaznovanje kršitev ter preprečevanje in zatiranje prevar.
Ti ukrepi in morebitne spremembe se sporočijo Komisiji v mesecu, ki sledi njihovemu sprejemu.
(1) UL L 276, 6.10.1990, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
PRILOGA XIV
TRŽNI STANDARDI ZA PROIZVODE IZ SEKTORJEV JAJC IN PERUTNINE IZ ČLENA 116
A. Tržni standardi za jajca kokoši vrste Gallus gallus
I. Področje uporabe
1. |
Brez poseganja v del C te priloge v zvezi z določbami o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine se ta del uporablja znotraj Skupnosti za trženje jajc, pridelanih v Skupnosti, uvoženih iz tretjih držav ali namenjenih izvozu izven Skupnosti. |
2. |
Države članice lahko iz zahtev iz tega dela te Priloge, z izjemo točke III(3), izvzamejo jajca, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku:
Če se taka izjema odobri, se lahko vsak proizvajalec sam odloči, ali bo to izjemo uporabil ali ne. Če se ta izjema uporabi, se jajc ne sme razvrščati po kakovosti in masi. Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo opredelijo pojme: krajevna javna tržnica, prodaja od vrat do vrat in proizvodna regija. |
II. Kakovostni in masni razredi
1. |
Jajca se razvrstijo po kakovosti kot jajca:
|
2. |
Jajca razreda A se razvrstijo tudi po masi. Razvrščanje jajc po masi pa se ne zahteva za jajca, ki se dobavljajo živilski in neživilski industriji. |
3. |
Jajca razreda B se dobavljajo samo živilski in neživilski industriji. |
III. Označevanje jajc
1. |
Jajca razreda A se označijo z oznako proizvajalca. Jajca razreda B se označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugao oznako. Države članice lahko jajca razreda B oprostijo te zahteve, če se ta tržijo izključno na njihovem ozemlju. |
2. |
Označevanje jajc v skladu s točko 1 se opravi v proizvodni enoti ali v prvem pakirnem centru, kamor se jajca prepeljejo. |
3. |
Jajca, ki jih proizvajalec proda končnemu potrošniku na krajevni javni tržnici v proizvodni regiji zadevne države članice, se označijo v skladu s točko 1. Vendar pa države članice lahko proizvajalce z do 50 kokošmi nesnicami oprostijo te zahteve, in sicer pod pogojem, da sta na prodajnem mestu navedena ime in naslov proizvajalca. |
IV. Uvoz jajc
1. |
Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) na zahtevo zadevne države oceni tržne standarde za jajca, ki veljajo v tretjih državah izvoznicah. Ta ocena obsega pravila o trženju in označevanju, način in nadzor reje ter izvajanje. Če Komisija ugotovi, da pravila, ki se uporabljajo, v zadostni meri jamčijo za enakovrednost z zakonodajo Skupnosti, se jajca, uvožena iz zadevnih držav, označijo z registrsko številko, enakovredno oznaki proizvajalca. |
2. |
Komisija se brez pomoči odbora iz člena 195(1) po potrebi pogaja s tretjimi državami, in sicer z namenom, da se najde ustrezen način za zagotavljanje jamstev iz točke 1 in za sklepanje sporazumov o teh jamstvih. |
3. |
Če se zadostna jamstva glede enakovrednosti pravil ne zagotovijo, nosijo iz zadevnih tretjih držav uvožena jajca oznako, na podlagi katere je mogoče razbrati državo porekla, in navedbo o „neopredeljenem“ načinu reje. |
B. Tržni standardi za perutninsko meso
I. Področje uporabe
1. |
Brez poseganja v del C te Priloge v zvezi z določbami o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine se ta del uporablja za trženje znotraj Skupnosti preko podjetij ali trgovanja, in sicer nekaterih vrst in predstavitev perutninskega mesa naslednjih vrst, kakor je določeno v delu XX Priloge I:
|
2. |
Ta del ne velja za:
|
3. |
Države članice lahko odstopajo od zahtev te uredbe v primerih neposredne dobave manjših količin perutninskega mesa iz točke (d) člena 1(3) Uredbe (ES) št. 853/2004 s strani proizvajalca s proizvodnjo, manjšo od 10 000 ptic na leto. |
II. Opredelitve pojmov
Brez poseganja v nadaljnje opredelitve pojmov s strani Komisije za namen uporabe tega dela pomeni:
1. |
„perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, primerno za človeško uporabo, ki ni bilo obdelano drugače kot s hladom; |
2. |
„sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki ni otrdelo zaradi postopka hlajenja in ki se zmeraj hrani na temperaturi nad -2 oC in pod 4 oC; vendar pa lahko države članice popravijo različne temperaturne zahteve za razsek in skladiščenje svežega perutninskega mesa v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in skladiščenje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem; |
3. |
„zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno na temperaturi pod -12 oC. Vendar pa lahko Komisija popravi določena odstopanja; |
4. |
„hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani na temperaturi pod - 18 oC, in sicer v okviru odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o hitro zamrznjenih živilih za prehrano ljudi (2). |
III. Kakovostni in masni razredi
1. |
Perutninsko meso se razvrsti glede na kakovost v razred A ali razred B, in sicer glede na mesnatost in izgled trupov ali kosov. Razred A se razdeli na A 1 in A 2 v skladu z merili, ki jih določi Komisija. Pri razvrščanju se upošteva zlasti razvitost mesa, prisotnost maščobe in količina poškodb in obtolčenin. |
2. |
Perutninsko meso se trži v enem izmed naslednjih stanj:
|
3. |
Predpakirano zamrznjeno ali hitro zamrznjeno perutninsko meso se lahko razvršča glede na težo. |
C. Tržni standardi za pridelavo in trgovanje z valilnimi jajci in piščanci domače perutnine
I. Področje uporabe
1. |
Ta del se uporablja v zvezi s trženjem in prevozom valilnih jajc in piščancev, pa tudi v zvezi z vlaganjem valilnih jajc v inkubator, kar zadeva trgovanje v Skupnosti ali komercialne namene. |
2. |
Vendar pa ta del ne velja za selekcijske in reprodukcijske centre z manj kakor 100 živali in za valilnice z zmogljivostjo manj kakor 1 000 valilnih jajc. |
II. Označevanje in pakiranje valilnih jajc
1. |
Valilna jajca, uporabljena za proizvodnjo piščancev, se označijo posamezno. |
2. |
Valilna jajca se prevažajo v brezhibno čistih posodah, ki vsebujejo samo valilna jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine, pridelane na enem kmetijskem gospodarstvu. |
3. |
Embalaža valilnih jajc za uvoz iz tretjih držav vsebuje samo valilna jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine iz iste države porekla in od istega pošiljatelja. |
III. Pakiranje piščancev
1. |
Piščanci se pakirajo po vrsti, tipu in kategoriji perutnine. |
2. |
V škatlah so lahko samo piščanci iz iste valilnice, škatle pa morajo biti opremljene vsaj z registracijsko številko valilnice. |
3. |
Piščanci, ki izvirajo iz tretjih držav se lahko uvozijo samo, če so sortirani v skladu s točko 1. V škatlah so lahko samo piščanci iz iste države porekla in pošiljatelja. |
(1) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(2) UL L 40, 11.2.1989, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/107/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 411).
PRILOGA XV
TRŽNI STANDARDI, KI SE UPORABLJAJO ZA MAZAVE MAŠČOBE IZ ČLENA 115
I. Prodajne označbe
1. |
Izdelki iz člena 115 se ne smejo dobaviti ali brez predelave prepustiti končnemu uporabniku bodisi neposredno bodisi prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, dokler ne izpolnijo pogojev iz dodatka. |
2. |
Prodajne označbe teh izdelkov so določene v dodatku brez poseganja v točko II(2) ali točko III(2) in (3) te priloge. Prodajne označbe v prilogi so rezervirane za izdelke, ki so v njej opredeljeni. Ta odstavek pa se ne uporablja za:
|
II. Označevanje in predstavitev
1. |
Poleg pravil, določenih v Direktivi 2000/13/ES, je treba pri označevanju in predstavitvi izdelkov iz točke I(1) te priloge navesti naslednje informacije:
|
2. |
Ne glede na odstavek 1(a) se lahko prodajni označbi „minarine“ in „halvarine“ uporabita za proizvode iz točke 3 dela B dodatka. |
3. |
Prodajna označba iz točke (a) odstavka 1 se lahko uporabi skupaj z enim ali več izrazi, da se opredelijo rastlinske in/ali živalske vrste, iz katerih izvirajo proizvodi, ali predvidena uporaba proizvodov, kakor tudi z drugimi izrazi v zvezi s proizvodnimi metodami, kolikor ti izrazi niso v nasprotju z drugimi določbami Skupnosti, zlasti Uredbo Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (1). Navedbe geografskega porekla se tudi lahko uporabijo ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih navedb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2). |
4. |
Izraz „rastlinski“ se lahko uporabi skupaj s prodajno označbo v delu B dodatka pod pogojem, da izdelek vsebuje samo maščobo rastlinskega izvora z odstopanjem 2 % vsebnosti maščobe za živalsko maščobo. To odstopanje se uporablja tudi v primeru sklicevanja na rastlinske vrste. |
5. |
Informacije iz odstavkov 1, 2, in 3 morajo biti razumljive in označene na vidnem mestu tako, da so dobro vidne, čitljive in neizbrisne. |
6. |
Komisija lahko za nekatere oblike oglaševanja uvede posebne ukrepe v zvezi z informacijami iz točk (a) in (b) odstavka 1. |
III. Terminologija
1. |
Izraz „tradicionalni“ se lahko uporabi skupaj z imenom „maslo“ iz točke 1 dela A dodatka, kadar je izdelek pridobljen neposredno iz mleka ali smetane. V tej točki pomeni „smetana“ izdelek, pridobljen iz mleka v obliki emulzije vrste olje v vodi z vsebnostjo mlečne maščobe vsaj 10 %. |
2. |
Izrazi za izdelke iz dodatka, ki navajajo, pomenijo ali kažejo na drugačno vsebnost maščobe, kakor je navedena v dodatku, so prepovedani. |
3. |
Z odstopanjem od odstavka 2 in dodatno se:
Izraz „manj maščob“ in izraza „malo maščob“ ali „lahko“ lahko nadomestijo izraza „tričetrtmastno“ ali „polmastno“, uporabljena v dodatku. |
IV. Nacionalni predpisi
1. |
Z upoštevanjem določb te priloge lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise, ki določajo različne ravni kakovosti. Taki predpisi omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične značilnosti izdelkov ter njihovo fizično in mikrobiološko stabilnost. Države članice, ki uporabijo to izbiro, zagotovijo, da se lahko na izdelkih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena s temi predpisi, pod nediskriminacijskimi pogoji uporabijo izrazi, ki na podlagi teh uredb navajajo, da izpolnjujejo ta merila. |
2. |
Prodajne označbe iz točke II(1)(a) se lahko dopolnijo z navedbo ravni kakovosti, ki je značilna za zadevni izdelek. |
3. |
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo preverjanje uporabe vseh meril iz drugega pododstavka odstavka 1 za določitev ravni kakovosti. Redna in pogosta preverjanja zajemajo vse do končnega izdelka in jih morajo izvajati ena ali več oseb javnega prava, ki jih določi država članica, ali odobreni organ, ki ga nadzoruje država članica. Države članice predložijo Komisiji seznam organov, ki so jih določile. |
V. Uvoženi izdelki
Izdelki, uvoženi v Skupnost, morajo biti v skladu z določbami te priloge v primerih iz točke I(1).
VI. Kazni
Države članice brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko sprejme Komisija v skladu s členom 194, določijo učinkovite kazni, ki se naložijo v primeru kršitve člena 115 in te priloge in, kjer je to primerno, ustrezne nacionalne ukrepe za njeno izvrševanje ter o njih obvestijo Komisijo.
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 1.
(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
Dodatek k Prilogi XV
Skupina maščob |
Prodajne označbe |
Skupine izdelkov |
|||||||
Opredelitve |
Dodaten opis kategorije z navedbo % vsebnosti maščobe na težo |
||||||||
|
|
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 80 % vendar manj kot 90 %, najvišjo vsebnostjo vode 16 % in najvišjo vsebnostjo 2 % suhe snovi mleka brez maščobe. |
|||||||
|
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. |
||||||||
|
Izdelek z vsebnostjo mlečne maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. |
||||||||
|
Izdelek z naslednjimi vsebnostmi mlečne maščobe:
|
||||||||
|
|
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. |
|||||||
|
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 % vendar ne več kot 62 %. |
||||||||
|
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob, z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 % vendar ne več kot 41 %. |
||||||||
|
Izdelek, pridobljen iz rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob:
|
||||||||
|
|
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 80 %, vendar manj kot 90 %. |
|||||||
|
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 60 %, vendar ne več kot 62 %. |
||||||||
|
Izdelek, pridobljen iz mešanice rastlinskih in/ali živalskih maščob z vsebnostjo maščobe ne manj kot 39 %, vendar ne več kot 41 %. |
||||||||
|
Izdelek, pridobljen iz zmesi rastlinskih in/ali živalskih maščob z naslednjo vsebnostjo maščob:
|
Opomba |
: |
Sestavina mlečne maščobe izdelkov iz tega dodatka se lahko spremeni le s fizikalnimi postopki. |
(1) Ustreza „smør 60“ v danščini.
(2) Ustreza „smør 40“ v danščini.
(3) Ustreza „margarine 60“ v danščini.
(4) Ustreza „margarine 40“ v danščini.
(5) Ustreza „blandingsprodukt 60“ v danščini.
(6) Ustreza „blandingsprodukt 40“ v danščini.
PRILOGA XVI
OPISI IN OPREDELITVE OLJČNEGA OLJA IN OLJA IZ OLJČNIH TROPIN IZ ČLENA 118
1. DEVIŠKA OLJČNA OLJA
Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.
Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:
(a) |
Ekstra deviško oljčno olje Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo. |
(b) |
Deviško oljčno olje Deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo. |
(c) |
Lampantno oljčno olje Deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo. |
2. RAFINIRANO OLJČNO OLJE
Oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.
3. OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKIH OLJČNIH OLJ
Oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega deviškega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen oljčnega olja lampante, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.
4. SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
Olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizičnimi sredstvi, ali olje, ki ustreza oljčnemu olju lampante, razen nekaterih opredeljenih značilnosti, in je skladno z drugimi značilnostmi, določenimi za to kategorijo; izključeno je olje, pridobljeno z reesterifikacijo, in mešanice z drugimi vrstami olja.
5. RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
Olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.
6. OLJE IZ OLJČNIH TROPIN
Olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen oljčnega olja lampante, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge značilnosti, ki so skladne z značilnostmi, določenimi za to kategorijo.
PRILOGA XVII
UVOZNE DAJATVE ZA RIŽ IZ ČLENOV 137 IN 139
1. Uvozne dajatve za oluščeni riž
(a) |
30 EUR na tono v naslednjih primerih:
|
(b) |
42,5 EUR na tono v naslednjih primerih:
|
(c) |
65 EUR na tono v naslednjih primerih:
|
2. Uvozne dajatve za brušeni riž
(a) |
175 EUR na tono v naslednjih primerih:
|
(b) |
145 EUR na tono v naslednjih primerih:
|
PRILOGA XVIII
SORTE RIŽA BASMATI IZ ČLENA 138
Basmati 217
Basmati 370
Basmati 386
Kernel (Basmati)
Pusa Basmati
Ranbir Basmati
Super Basmati
Taraori Basmati (HBC-19)
Tip-3 (Dehradun)
PRILOGA XIX
DRŽAVE IZ ČLENOV 153(3) IN 153(1)(b) TER TOČKE 12 DELA II PRILOGE III
Barbados
Belize
Slonokoščena obala
Republika Kongo
Fidži
Gvajana
Indija
Jamajka
Kenija
Madagaskar
Malavi
Mauritius
Mozambik
Saint Kitts in Nevis – Angvila
Surinam
Svazi
Tanzanija
Trinidad in Tobago
Uganda
Zambija
Zimbabve
PRILOGA XX
SEZNAM BLAGA IZ SEKTORJEV ŽIT, RIŽA, SLADKORJA, MLEKA IN JAJC ZA POTREBE ČLENA 26(a)(ii) IN ZA ODOBRITEV IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III
Del I: Žita
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
0403 10 |
|
||
0403 10 51 do 0403 10 99 |
|
||
0403 90 |
|
||
0403 90 71 do 0403 90 99 |
|
||
ex 0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
||
0710 40 00 |
|
||
ex 0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
||
0711 90 30 |
|
||
ex 1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10 |
||
1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |
||
ex 1901 |
Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
1901 10 00 |
|
||
1901 20 00 |
|
||
1901 90 |
|
||
1901 90 11 do 1901 90 19 |
|
||
|
|
||
1901 90 99 |
|
||
ex 1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
||
|
|
||
1902 11 00 |
|
||
1902 19 |
|
||
ex 1902 20 |
|
||
|
|
||
1902 20 91 |
|
||
1902 20 99 |
|
||
1902 30 |
|
||
1902 40 |
|
||
1903 00 00 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno |
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |
||
ex 2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
||
|
|
||
2001 90 30 |
|
||
2001 90 40 |
|
||
ex 2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2004 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 91 |
|
||
2004 90 |
|
||
2004 90 10 |
|
||
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2005 20 |
|
||
2005 20 10 |
|
||
2005 80 00 |
|
||
ex 2008 |
Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu: |
||
|
|
||
2008 99 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2008 99 85 |
|
||
2008 99 91 |
|
||
ex 2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
||
2101 12 |
|
||
2101 12 98 |
|
||
2101 20 |
|
||
2101 20 98 |
|
||
2101 30 |
Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
||
|
|
||
2101 30 19 |
|
||
|
|
||
2101 30 99 |
|
||
ex 2102 |
Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični organizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški: |
||
2102 10 |
|
||
2102 10 31 in 2102 10 39 |
|
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |
||
ex 2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
2106 90 |
|
||
|
|
||
2106 90 92 |
|
||
2106 90 98 |
|
||
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 |
||
2205 |
Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje |
||
ex 2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače: |
||
2208 30 |
|
||
2208 30 32 do 2208 30 88 |
|
||
2208 50 |
|
||
2208 60 |
|
||
2208 70 |
|
||
2208 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2208 90 41 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2208 90 52 |
|
||
2208 90 54 |
|
||
2208 90 56 |
|
||
2208 90 69 |
|
||
|
|
||
|
|
||
2208 90 75 |
|
||
2208 90 77 |
|
||
2208 90 78 |
|
||
2905 43 00 |
|
||
2905 44 |
|
||
ex 3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
3302 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
3302 10 29 |
|
||
3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov |
||
ex 3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
3809 10 |
|
||
3824 60 |
|
Del II: Riž
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
0403 10 |
|
||
0403 10 51 do 0403 10 99 |
|
||
0403 90 |
|
||
0403 90 71 do 0403 90 99 |
|
||
ex 1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |
||
1704 90 51 do 1704 90 99 |
|
||
ex 1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen proizvodov iz tarifnih podštevilk 1806 10, 1806 20 70, 1806 90 60, 1806 90 70 in 1806 90 90 |
||
ex 1901 |
Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
1901 10 00 |
|
||
1901 20 00 |
|
||
1901 90 |
|
||
1901 90 11 do 1901 90 19 |
|
||
|
|
||
1901 90 99 |
|
||
ex 1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
||
1902 20 |
|
||
|
|
||
1902 20 91 |
|
||
1902 20 99 |
|
||
1902 30 |
|
||
1902 40 |
|
||
1902 40 90 |
|
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
||
ex 1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |
||
1905 90 20 |
|
||
ex 2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2004 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 91 |
|
||
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2005 20 |
|
||
2005 20 10 |
|
||
ex 2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
||
2101 12 |
|
||
2101 12 98 |
|
||
2101 20 |
|
||
2101 20 98 |
|
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |
||
ex 2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
2106 90 |
|
||
|
|
||
2106 90 92 |
|
||
2106 90 98 |
|
||
ex 3505 |
Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov, razen škrobov iz tar. št. 3505 10 50 |
||
ex 3809 |
Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |
||
3809 10 |
|
Del III: Sladkor
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0403 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
0403 10 |
|
||
0403 10 51 do 0403 10 99 |
|
||
0403 90 |
|
||
0403 90 71 do 0403 90 99 |
|
||
ex 0710 |
Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |
||
0710 40 00 |
|
||
ex 0711 |
Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo: |
||
0711 90 |
|
||
|
|
||
0711 90 30 |
|
||
1702 50 00 |
|
||
ex 1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebuje kakava, razen ekstrakta sladke koreninice iz podštevilke 1704 90 10 |
||
1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |
||
ex 1901 |
Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
1901 10 00 |
|
||
1901 20 00 |
|
||
1901 90 |
|
||
|
|
||
1901 90 99 |
|
||
ex 1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
||
1902 20 |
|
||
|
|
||
1902 20 91 |
|
||
1902 20 99 |
|
||
1902 30 |
|
||
1902 40 |
|
||
1902 40 90 |
|
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
||
ex 1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |
||
1905 10 00 |
|
||
1905 20 |
|
||
1905 31 |
|
||
1905 32 |
|
||
1905 40 |
|
||
1905 90 |
|
||
|
|
||
1905 90 45 |
|
||
1905 90 55 |
|
||
|
|
||
1905 90 60 |
|
||
1905 90 90 |
|
||
ex 2001 |
Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |
||
2001 90 |
|
||
2001 90 30 |
|
||
2001 90 40 |
|
||
ex 2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2004 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 91 |
|
||
2004 90 |
|
||
2004 90 10 |
|
||
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2005 20 |
|
||
2005 20 10 |
|
||
2005 80 00 |
|
||
ex 2101 |
Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njhovi ekstrakti, esence in koncentrati: |
||
|
|
||
2101 12 |
|
||
2101 12 98 |
|
||
2101 20 |
|
||
|
|
||
2101 20 98 |
|
||
2101 30 |
|
||
|
|
||
2101 30 19 |
|
||
|
|
||
2101 30 99 |
|
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |
||
ex 2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
ex 2106 90 |
|
||
|
|
||
2106 90 92 |
|
||
2106 90 98 |
|
||
2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009 |
||
2205 |
Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje |
||
ex 2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače: |
||
2208 20 |
|
||
ex 2208 50 |
|
||
2208 70 |
|
||
ex 2208 90 |
|
||
2208 90 41 do 2208 90 78 |
|
||
2905 43 00 |
|
||
2905 44 |
|
||
ex 3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
3302 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
3302 10 29 |
|
||
ex Poglavje 38 |
Razni kemijski proizvodi: |
||
3824 60 |
|
Del IV: Mleko
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0405 |
Maslo in druge maščobe in olja iz mleka; mlečni namazi: |
||
0405 20 |
|
||
0405 20 10 |
|
||
0405 20 30 |
|
||
ex 1517 |
Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516: |
||
1517 10 |
|
||
1517 10 10 |
|
||
1517 90 |
|
||
1517 90 10 |
|
||
ex 1704 |
Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |
||
ex 1704 90 |
|
||
ex 1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav, razen kakava v prahu, sladkanega samo z dodatkom saharoze iz tarifne podštevilke ex 1806 10 |
||
ex 1901 |
Ekstrakt slada; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar.št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
1901 10 00 |
|
||
1901 20 00 |
|
||
1901 90 |
|
||
|
|
||
1901 90 99 |
|
||
ex 1902 |
Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen: |
||
|
|
||
1902 19 |
|
||
1902 20 |
|
||
|
|
||
1902 20 91 |
|
||
1902 20 99 |
|
||
1902 30 |
|
||
1902 40 |
|
||
1902 40 90 |
|
||
1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu |
||
ex 1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |
||
1905 10 00 |
Hrustljavi kruh |
||
1905 20 |
|
||
|
|
||
1905 31 |
|
||
1905 32 |
|
||
1905 40 |
|
||
1905 90 |
|
||
|
|
||
1905 90 45 |
|
||
1905 90 55 |
|
||
|
|
||
1905 90 60 |
|
||
1905 90 90 |
|
||
ex 2004 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2004 10 |
|
||
|
|
||
2004 10 91 |
|
||
ex 2005 |
Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006: |
||
2005 20 |
|
||
2005 20 10 |
|
||
2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne |
||
ex 2106 |
Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu: |
||
2106 90 |
|
||
|
|
||
2106 90 92 |
|
||
2106 90 98 |
|
||
ex 2202 |
Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki se uvrščajo v tarifno številko 2009: |
||
2202 90 |
|
||
|
|
||
2202 90 91 |
|
||
2202 90 95 |
|
||
2202 90 99 |
|
||
ex 2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače: |
||
2208 70 |
|
||
2208 90 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
2208 90 69 |
|
||
|
|
||
2208 90 78 |
|
||
ex 3302 |
Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |
||
3302 10 |
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
3302 10 29 |
|
||
3501 |
Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila |
||
ex 3502 |
Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: |
||
3502 20 |
|
||
|
|
||
3502 20 91 |
|
||
3502 20 99 |
|
Del V: Jajca
Oznaka KN |
Poimenovanje |
||
ex 0403 10 51 do 0403 10 99 in ex 0403 90 71 do 0403 90 99 |
Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne: |
||
1806 |
Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |
||
ex 1901 |
Živila iz blaga pod tarifnimi številkami 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas. % kakava, računano na popolnoma razmaščeni osnovi, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |
||
1902 11 00 |
|
||
ex 1904 |
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žito (razen koruze), v zrnju ali v obliki kosmičev ali drugih oblikah (razen moke, drobljenca in zdroba), predkuhana ali kako drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: |
||
ex 1905 |
Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi |
||
1905 20 |
|
||
1905 31 |
|
||
1905 32 |
|
||
1905 40 |
|
||
ex 1905 90 |
|
||
ex 2105 00 |
Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav |
||
2208 |
Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge žgane pijače: |
||
ex 2208 70 |
|
||
3502 |
Albumini (vključno s koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke, z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati: |
||
3502 11 90 |
|
||
3502 19 90 |
|
PRILOGA XXI
SEZNAM NEKATEREGA BLAGA, KI VSEBUJE SLADKOR, ZA POTREBE ODOBRITVE IZVOZNIH NADOMESTIL IZ ODDELKA II POGLAVJA III DELA III
Seznam izdelkov je v točki (b) dela X Priloge I.
PRILOGA XXII
KORELACIJSKE TABELE IZ ČLENA 202
1. Uredba (EGS) št. 234/68
Uredba (EGS) št. 234/68 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(m) |
Člen 2 |
Člen 54 |
Člen 3 – 5 |
Člen 113 |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
Člen 173 |
Člen 8 |
Oddelek I poglavja II dela III |
Člen 9 |
Člen 135 |
Člen 10(1) |
Člen 129 |
Člen 10(2) |
Člen 128 |
Člen 10a |
Člen 159 |
Člen 11 |
Člen 180 |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
Člen 195 |
Člen 14 |
Člen 195 |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
2. Uredba (EGS) št. 827/68
Uredba (EGS) št. 827/68 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(u) |
Člen 2(1) |
Člen 135 |
Člen 2(2) |
Člen 129 |
Člen 2(3) |
Člen 128 |
Člen 3 |
Člen 159 |
Člen 4 |
— |
Člen 5, prvi odstavek |
Člen 180 |
Člen 5, drugi odstavek |
Člen 182(1) |
Člen 6 |
Člen 195 |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
— |
3. Uredba (EGS) št. 2729/75
Uredba (EGS) št. 2729/75 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 149 |
Člen 2(1) |
Člen 150 |
Člen 2(2) |
Člen 151 |
Člen 3 |
Člen 152 |
4. Uredba (EGS) št. 2759/75
Uredba (EGS) št. 2759/75 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(q) |
Člen 2 |
Člen 54 |
Člen 3, prvi odstavek, prva alinea |
Člen 31(1)(f) |
Člen 3, prvi odstavek, druga alinea |
Člen 10(2) |
Člen 3, drugi odstavek |
— |
Člen 3, tretji odstavek |
Člen 10(2) |
Člen 4(1) |
Člen 8(1)(f) |
Člen 4(2) |
Člena 17 in 37 |
Člen 4(3) |
— |
Člen 4(5) |
Člen 42 |
Člen 4(6), prva alinea |
Člena 17 in 37(1) |
Člen 4(6), druga alinea |
Člen 43(d) |
Člen 4(6), tretja alinea |
Člen 43 |
Člen 5(1) do (3) |
Člen 24 |
Člen 5(4)(a) |
Člen 43(a) |
Člen 5(4)(b) |
Člena 24(1) in 31(2) |
Člen 5(4)(c) |
Člen 43 |
Člen 6 |
Člen 25 |
Člen 7(1) |
— |
Člen 7(2) |
Člen 43 |
Člen 8(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161(1) |
Člen 8(1), drugi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 8(1), tretji pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 8(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 9 |
Člen 135 |
Člen 10(1) do (3) |
Člen 141 |
Člen 10(4) |
Člen 143 |
Člen 11(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 11(4) |
Člen 148 |
Člen 12 |
Člen 186(b) |
Člen 13(1) |
Člen 162(1) |
Člen 13(2) |
Člen 163 |
Člen 13(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 13(5) |
Člen 170 |
Člen 13(6) do (10) |
Člen 167 |
Člen 13(11) |
Člen 169 |
Člen 13(12) |
Člen 170 |
Člen 14 |
Člena 160 in 174 |
Člen 15(1) |
Člen 129 |
Člen 15(2) |
Člen 128 |
Člen 16 |
Člen 159 |
Člen 19 |
— |
Člen 20(1) |
Člen 44 |
Člen 20(2) do (4) |
Člen 46 |
Člen 21 |
Člen 180 |
Člen 22 |
Člen 192 |
Člen 24 |
Člen 195 |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
5. Uredba (EGS) št. 2771/75
Uredba (EGS) št. 2771/75 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1(1)(s) |
Člen 1(2) |
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
Člen 54 |
Člen 2(2) |
Člen 116 |
Člen 3(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 3(1), drugi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 3(1), tretji pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 3(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 4 |
Člen 135 |
Člen 5(1) do (3) |
Člen 141 |
Člen 5(4) |
Člen 143 |
Člen 6(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 6(4) |
Člena 145 in 148 |
Člen 7 |
Člen 186(b) |
Člen 8(1) |
Člen 162(1) |
Člen 8(2) |
Člen 163 |
Člen 8(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 8(5) |
Člen 170 |
Člen 8(6) do (11) |
Člen 167 |
Člen 8(12) |
Člen 169 |
Člen 8(13) |
Člen 170 |
Člen 9 |
Člen 160 |
Člen 10(1) |
Člen 129 |
Člen 10(2) |
Člen 128 |
Člen 11 |
Člen 159 |
Člen 13 |
— |
Člen 14(1)(a) |
Člen 44 |
Člen 14(1)(b) |
Člen 45 |
Člen 14(2) in (3) |
Člen 46 |
Člen 15 |
Člen 192 |
Člen 16 in 17 |
Člen 195 |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
Člen 180 |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
6. Uredba (EGS) št. 2777/75
Uredba (EGS) št. 2777/75 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1(1)(t) |
Člen 1(2) |
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
Člen 54 |
Člen 2(2) |
Člen 116 |
Člen 3(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 3(1), drugi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 3(1), tretji pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 3(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 4 |
Člen 135 |
Člen 5(1) do (3) |
Člen 141 |
Člen 5(4) |
Člen 143 |
Člen 6(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 6(4) |
Člena 145 in 148 |
Člen 7 |
Člen 186(b) |
Člen 8(1) |
Člen 162(1) |
Člen 8(2) |
Člen 163 |
Člen 8(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 8(5) |
Člen 170 |
Člen 8(6) do (10) |
Člen 167 |
Člen 8(11) |
Člen 169 |
Člen 8(12) |
Člen 170 |
Člen 9 |
Člena 160 in 174 |
Člen 10(1) |
Člen 129 |
Člen 10(2) |
Člen 128 |
Člen 11 |
Člen 159 |
Člen 13 |
— |
Člen 14(1)(a) |
Člen 44 |
Člen 14(1)(b) |
Člen 45 |
Člen 14(2) in (3) |
Člen 46 |
Člen 15 |
Člen 192 |
Člen 16 in 17 |
Člen 195 |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
Člen 180 |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
7. Uredba (EGS) št. 2782/75
Uredba (EGS) št. 2782/75 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 121(f)(i) |
Člen 2 |
Točka C.I Priloge XIV |
Člen 3 |
Člen 121(f)(ii) |
Člen 4 |
Člen 192 |
Člen 5 |
Točka C.II Priloge XIVa in člen 121(f)(iii) |
Člen 6 |
Točka C.II(3) Priloge XIV in člen 121(f)(iii) |
Člen 7 |
Člen 121(f)(iv) |
Člen 8 |
Člen 121(f)(v) |
Člen 9 |
Člen 121(f)(vi) |
Člen 10 |
Člen 192 |
Člen 11 |
Točka C.III(1) in (2) Priloge XIV |
Člen 12 |
Točka C.III(3) Priloge XIV in člen 121(f)(iii) |
Člen 13 |
Člen 121(f)(vii) |
Člen 14 |
Člen 121(f) |
Člen 15 |
Člen 121(f) |
Člen 16 |
Člen 192 in 194 |
Člen 17 |
Člen 121(f) |
8. Uredba (EGS) št. 707/76
Uredba (EGS) št. 707/76 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 122 |
Člen 2 in 3 |
Člen 127 |
9. Uredba (EGS) št. 1055/77
Uredba (EGS) št. 1055/77 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 39(1) do (4) |
Člen 2 |
Člen 39(5) |
Člen 3 |
Člen 39(6) in (7) |
Člen 4 |
Člen 43 |
Člen 5 |
Člen 39(1), drugi pododstavek |
10. Uredba (EGS) št. 2931/79
Uredba (EGS) št. 2931/79 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 172 |
11. Uredba (EGS) št. 3220/84
Uredba (ES) št. 3220/84 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 42(1), prvi pododstavek, točka (b) |
Člen 1(2), prvi pododstavek |
— |
Člen 1(2), drugi pododstavek |
Člen 43(m)(iv) |
Člen 2(1), prvi pododstavek |
Točki B.I. in III Priloge V |
Člen 2(1), drugi pododstavek |
Točka B.III Priloge V |
Člen 2(2) in (3), prvi pododstavek |
Člen 43(m) |
Člen 2(3), drugi pododstavek |
Člen 43 |
Člen 2(3), tretji pododstavek |
Točka B.IV(1) Priloge V |
Člen 3(1), prvi pododstavek |
Člen 43 in točka B. II. Priloge V |
Člen 3(1), drugi pododstavek |
Člen 43 |
Člen 3(1), tretji pododstavek |
Točka B.IV(2) Priloge V |
Člen 3(2) in (3) |
Točka B.II Priloge V |
Člen 3(4) |
Člen 43(m)(iv) |
Člen 4 in 5 |
Člen 43(m) |
12. Uredba (EGS) št. 1898/87
Uredba (EGS) št. 1898/87 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 114(1) v povezavi s točko I Priloge XII |
Člen 2 |
Člen 114(1) v povezavi s točko II Priloge XII |
Člen 3 |
Člen 114(1) v povezavi s točko III Priloge XII |
Člen 4(1) in (3) |
Člen 114(1) v povezavi s točko IV Priloge XII |
Člen 4(2) |
Člen 121 |
13. Uredba (EGS) št. 3730/87
Uredba (EGS) št. 3730/87 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 27(1) in (2) |
Člen 2 |
Člen 27(3) |
Člen 3 |
Člen 27(4) |
Člen 4 |
Člen 27(5) |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
Člen 43 |
14. Uredba (EGS) št. 1186/90
Uredba (ES) št. 1186/90 |
Ta uredba |
Člen 1(1), prvi pododstavek |
Točka A.V prvega odstavka Priloge V |
Člen 1(1), drugi pododstavek |
— |
Člen 1(2) |
Člen 43(m) |
Člen 2(a) |
Člen 43(m) |
Člen 2(b) |
Člen 43(m)(iii) |
Člen 3 |
Člen 194 |
15. Uredba (EGS) št. 1906/90
Uredba (EGS) št. 1906/90 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Točka B.I(1) Priloge XIV |
Člen 1(2) |
Člen 121(e)(ii) |
Člen 1(3) |
Točka B.I(2) Priloge XIV |
Člen 1(3a) |
Točka B.I(3) Priloge XIV |
Člen 2(1) |
Točka B.II(1) Priloge XIV |
Člen 2(2) do (4) |
Člen 121(e)(i) |
Člen 2(5) do (7) |
Točka B.II(2) do (4) Priloge XIV |
Člen 2(8) |
Člen 121(e)(i) |
Člen 3(1) in (2) |
Točka B.III(1) in (2) Priloge XIV |
Člen 3(3) |
Točka B.III(3) Priloge XIV in člen 121(e) |
Člen 4 |
Člen 121(e)(iv) |
Člen 5(1) do (5) |
Člen 121(e)(iv) |
Člen 5(6) |
Člen 121(e)(v) in 194 |
Člen 6 |
Člen 121(e)(vi) |
Člen 7 |
Člen 121(e)(vii) in 194 |
Člen 8 |
Člen 192 in 194 |
Člen 9 |
Člen 121(e) |
Člen 10 |
Člen 194 |
Člen 11 |
Člen 192 |
16. Uredba (EGS) št. 2204/90
Uredba (EGS) št. 2204/90 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 119 |
Člen 1(2) |
Člen 121(i) |
Člen 2 |
Člen 119 v povezavi s točko 2 dela V Priloge III |
Člen 3(1) |
Člena 121(i) in 194 |
Člen 3(2) |
Člena 192 in 194 |
Člen 3 (3) |
Člen 194 |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
Člen 121 |
17. Uredba (EGS) št. 2075/92
Uredba (EGS) št. 2075/92 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(n) |
Člen 13 |
Člen 104(1) in (2) |
Člen 14a |
Člen 104(3) |
Člen 15 |
Člen 135 |
Člen 16(1) |
Člen 129 |
Člen 16(2) |
Člen 128 |
Člen 16a |
Člen 159 |
Člen 17 |
Člen 194 |
Člen 18 |
Člen 180 |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
Člen 192 |
Člen 22 in 23 |
Člen 195 |
Člen 24 |
— |
18. Uredba (EGS) št. 2077/92
Uredba (EGS) št. 2077/92 |
Ta uredba |
Člen 1, 2 in 4(1) |
Člen 123 |
Člen 3, 4(2) in (3), 5 in 6 |
Člen 127 |
Člen 7 |
Člen 177 |
Člen 8 |
Člen 178 |
Člen 9 |
Člen 127 |
Člen 10 |
Člen 126 |
Člen 11 in 12 |
Člen 127 |
19. Uredba (EGS) št. 2137/92
Uredba (EGS) št. 2137/92 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 42(1), drugi pododstavek |
Člen 2, prvi odstavek, točka (a) |
Točka C.I in IV. Priloge V |
Člen 2, prvi odstavek, točka (b) |
Točka C.I Priloge V |
Člen 2, drugi odstavek |
Točka C.IV, drugi odstavek Priloge V |
Člen 3(1) |
Točka C.II Priloge V |
Člen 3(2) prvi in drugi pododstavek |
Točka C.III(1) Priloge V |
Člen 3(2), tretji pododstavek |
Točka C.III(2) Priloge V in člen 43(m) |
Člen 3(3) |
Člen 43(m) |
Člen 4(1) |
Člen 43(m) |
Člen 4(2) |
Točka C.V Priloge V |
Člen 4(3) |
Člen 43(m) |
Člen 5 |
Člen 42(2) |
Člen 6 |
Člen 43(m) |
Člen 7(1) |
— |
Člen 7(2) |
Člen 43(m) |
Člen 7(3) |
— |
Člen 9 |
— |
20. Uredba (EGS) št. 404/93
Uredba (EGS) št. 404/93 |
Ta uredba |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(1)(k) |
Člen 1(3) |
Člen 3(1)(a) |
Člen 2 |
Člen 113(1) in (2) |
Člen 3 |
Člen 113(3) |
Člen 4 |
Člena 121 in 194 |
Člen 15(1) |
Člen 135 |
Člen 15(2) do (4) |
Člen 141 |
Člen 15(5) |
Člen 143 |
Člen 21 |
Člen 128 |
Člen 22 |
Člen 129 |
Člen 23 |
Člen 159 |
Člen 24 |
Člen 180 |
Člen 27 |
Člen 195 |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
Člen 192 |
21. Uredba (ES) 2991/94
Uredba (ES) št. 2991/94 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 115 |
Člen 2 |
Člen 115 v povezavi s točko I Priloge XV |
Člen 3 |
Člen 115 v povezavi s točko II Priloge XV |
Člen 4 |
Člen 115 v povezavi s točko III(1) Priloge XV |
Člen 5 |
Člen 115 v povezavi s točko III(2) in (3) Priloge XV |
Člen 6 |
Člen 115 v povezavi s točko IV Priloge XV |
Člen 7 |
Člen 115 v povezavi s točko V Priloge XV |
Člen 8 |
Člen 121 |
Člen 9 |
— |
Člen 10 |
Člen 115 v povezavi s točko VI Priloge XV |
22. Uredba (ES) št. 2200/96
Uredba (ES) št. 2200/96 |
Ta uredba |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(1)(i) |
Člen 1(3) |
Člen 3(2) |
Člen 46 |
Člen 195 |
Člen 47 |
— |
23. Uredba (ES) št. 2201/96
Uredba (ES) št. 2201/96 |
Ta uredba |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(1)(j) |
Člen 1(3) |
Člen 3(2) |
Člen 29 |
Člen 195 |
Člen 30 |
— |
24. Uredba (ES) št. 2597/97
Uredba (ES) št. 2597/97 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 114(2) |
Člen 1(2) |
Člen 114(2) v povezavi s točko I Priloge XIII |
Člen 2 |
Člen 114(2) v povezavi s točko II Priloge XIII |
Člen 3 |
Člen 114(2) v povezavi s točko III(1) in (2) Priloge XIII |
Člen 4 |
Člen 114(2) v povezavi s točko III(3) Priloge XIII |
Člen 5 |
Člen 114(2) v povezavi s točko IV Priloge XIII |
Člen 6 |
Člen 114(2) v povezavi s točko V Priloge XIII |
Člen 7(1) |
Člen 114(2) v povezavi s točko VI Priloge XIII |
Člen 7(2) |
Člen 121 |
25. Uredba (ES) št. 1254/1999
Uredba (ES) št. 1254/1999 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1(1)(o) |
Člen 1(2) |
Člen 2(1) |
Člen 2 |
Člen 54 |
Člen 26(1) |
Člen 34 |
Člen 26(2) |
Člen 8(1)(d) |
Člen 26(3) |
Člen 31(1)(c) |
Člen 26(4) |
Člen 8(3) in drugi pododstavek člena 31(1) |
Člen 26(5) |
Člena 31(2) in 43 |
Člen 27(1) |
Členi 7, 10(d), 14 in 43(a) |
Člen 27(2) |
Člen 21(2) |
Člen 27(3) |
Členi 21(1), 40 in 43(e) |
Člen 27(4), prvi pododstavek |
Člen 43 |
Člen 27(4), drugi pododstavek |
Člen 14 |
Člen 28 |
Člena 25 in 43(e) |
Člen 29(1), prvi pododstavek |
Člen 130 |
Člen 29(1), drugi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 29(1), tretji pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 29(1), četrti pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 29(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 30 |
Člen 135 |
Člen 31 |
Člen 141 |
Člen 32(1), prvi pododstavek in (2) in (3) |
Člen 144 |
Člen 32(1), drugi pododstavek |
Člen 146(1) |
Člen 32(4) |
Člen 148 |
Člen 33(1) |
Člen 162(1) |
Člen 33(2) |
Člen 163 |
Člen 33(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 33(5) |
Člen 170 |
Člen 33(6) – (9), prvi pododstavek |
Člen 167 |
Člen 33(9), drugi pododstavek |
Člen 168 |
Člen 33(10) |
Člen 167(7) |
Člen 33(11) |
Člen 169 |
Člen 33(12) |
Člen 170 |
Člen 34 |
Člena 160 in 174 |
Člen 35(1) |
Člen 129 |
Člen 35(2) |
Člen 128 |
Člen 36 |
Člen 159 |
Člen 37 |
Člena 42 in 43 |
Člen 38 |
Člen 186(a) |
Člen 39(1) |
Člen 44 |
Člen 39(2) – (4) |
Člen 46 |
Člen 40 |
Člen 180 |
Člen 41 |
Člen 192 |
Člen 42 in 43 |
Člen 195 |
Člen 44 |
— |
Člen 45 |
Člen 190 |
Člen 46 – 49 |
— |
Člen 50, prva alinea |
— |
Člen 50, druga alinea |
Člen 191 |
26. Uredba (ES) št. 1255/1999
Uredba (ES) št. 1255/1999 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(p) |
Člen 2 |
Člen 3(1)(c)(v) |
Člen 4(1) |
Člen 8(1)(e) |
Člen 4(2) |
Člen 8(3) |
Člen 5 |
— |
Člen 6(1), prvi pododstavek |
Člena 15(1) in 22 |
Člen 6(1), drugi in tretji pododstavek |
Člen 15(2), drugi pododstavek |
Člen 6(1), četrti pododstavek |
Člen 15(2), prvi pododstavek |
Člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), prva alinea |
Člen 10(e) |
Člen 6(2), prvi pododstavek, točka (a), druga in tretja alinea ter točka (b) |
Člen 10 v povezavi s členom 43(a) |
Člen 6(2), drugi in tretji pododstavek |
Člen 10 v povezavi s členom 43(a) |
Člen 6(3), prvi pododstavek |
Člen 28(a) |
Člen 6(3), drugi in tretji pododstavek |
Člen 29 |
Člen 6(3), četrti pododstavek |
Člen 43(d)(i) |
Člen 6(3), peti pododstavek |
Člen 43(d)(iii) |
Člen 6(4), prvi pododstavek in prvi stavek drugega pododstavka |
Člen 25 in 43(f) |
Člen 6(4), drugi pododstavek, drugi stavek |
Člen 43(d)(iii) |
Člen 6(5) |
— |
Člen 6(6) |
Člen 6(2)(b) in (d) |
Člen 7(1), prvi pododstavek |
Člen 10(f), prvi odstavek člena 16 in 43(a) |
Člen 7(1), drugi pododstavek |
Člen 23, drugi odstavek |
Člen 7(1), tretji pododstavek |
Prvi odstavke člena 23 in člen 43(a) |
Člen 7(1), četrti pododstavek |
Člen 43(k) |
Člen 7(2) |
Člen 16, drugi odstavek |
Člen 7(3), prvi pododstavek |
Členi 31(1)(d), 35 in 43(a) |
Člen 7(3), drugi pododstavek |
Člen 31(2) |
Člen 7(3), tretji pododstavek |
Člen 43(d)(i) in (iii) |
Člen 7(4) |
Člen 25 in 43(e) |
Člen 7(5) |
Člen 6(2)(c) |
Člen 8(1) |
Člen 28(b) |
Člen 8(2) in (3) |
Člen 30 in 43(d)(i) in (iii) |
Člen 9(1) |
Člena 31(1)(e) in 36(1) |
Člen 9(2) |
Člen 31(2) |
Člen 9(3) |
Člen 43(d)(iii) |
Člen 9(4) |
Člen 36(2) |
Člen 10(a) |
Člena 15(3) in 43 |
Člen 10(b) |
Drugi odstavek člena 29, prvi odstavek člena 30 in člen 31(2) |
Člen 10(c) |
Člen 43 |
Člen 11 |
Člen 99 |
Člen 12 |
Člen 100 |
Člen 13 |
Člen 101 |
Člen 14 |
Člen 102 |
Člen 15 |
Členi 99 do 102 |
Člen 26(1) |
Člena 130 in 161 |
Člen 26(2), prvi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 26(2), drugi pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 26(3) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 27 |
Člen 135 |
Člen 28 |
Člen 141 |
Člen 29(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 29(4) |
Člena 145 in 148 |
Člen 30 |
Člen 171 |
Člen 31(1) |
Člen 162(1) in (2) |
Člen 31(2) |
Člen 163 |
Člen 31(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 31(5) |
Člen 170 |
Člen 31(6) do (12) |
Člen 167 |
Člen 31(13) |
Člen 169 |
Člen 31(14) |
Člen 170 |
Člen 32 |
Člen 160 |
Člen 33(1) |
Člen 129 |
Člen 33(2) |
Člen 128 |
Člen 34 |
Člen 187 |
Člen 35 |
Člen 159 |
Člen 36(1) |
Člen 44 |
Člen 36(2) do (4) |
Člen 46 |
Člen 37 |
Člen 180 |
Člen 38 |
Člen 181 |
Člen 39 |
Člen 183 |
Člen 40 |
Člen 192 |
Člena 41 in 42 |
Člen 195 |
Člen 43 |
— |
Člen 44 |
— |
Člen 45 |
Člen 190 |
Člen 46 |
— |
Člen 47, prva alinea |
— |
Člen 47, druga alinea |
Člen 191 |
27. Uredba (ES) št. 2250/1999
Uredba (ES) št. 2250/1999 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 2(1) v povezavi s točko 1 dela V Priloge III |
28. Uredba (ES) št. 1493/1999
Uredba (ES) št. 1493/1999 |
Ta uredba |
Člen 1(1) in (2) |
Člen 1(1)(l) |
Člen 1(4) |
Člen 3(1)(d) |
Člena 74 in 75 |
Člen 195 |
Člen 76 |
— |
29. Uredba (ES) št. 1673/2000
Uredba (ES) št. 1673/2000 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1(1)(h) |
Člen 1(2)(a) |
Člen 2(2)(a) |
Člen 1(2)(b) |
Člen 91(2) |
Člen 1(3) |
— |
Člen 2(1) |
Člen 91(1) |
Člen 2(2) |
Člen 193 |
Člen 2(3) in (4) |
Člen 92 |
Člen 2(5) |
Člen 93 |
Člen 3(1) in (3) |
Člen 94 |
Člen 3(2), (4) in (5) |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
Člena 130 in 157 |
Člen 6 |
Člen 128 |
Člen 7 |
Člen 159 |
Člen 8 |
Člen 180 |
Člen 9, prvi odstavek |
Člen 95 |
Člen 9, drugi odstavek |
Člen 194 |
Člen 10 |
Člen 195 |
Člen 11 |
Člen 190 |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14, prva alinea |
— |
Člen 14, druga alinea |
Člen 191 |
Člen 15 |
— |
30. Uredba (ES) št. 2529/2001
Uredba (ES) št. 2529/2001 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(r) |
Člen 2 |
Člen 54 |
Člen 12 |
Člena 31(1)(g) in 38 |
Člen 13(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 13(1), drugi pododstavek |
Člena 132 in 161(2) |
Člen 13(1), tretji pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 13(1), četrti pododstavek |
Člena 133 in 161(2) |
Člen 13(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 14 |
Člen 135 |
Člen 15 |
Člen 141 |
Člen 16(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 16(4)(a) in (b) |
Člen 145 |
Člen 16(4)(c) do (e) |
Člen 148 |
Člen 17 |
Člena 160 in 174 |
Člen 18(1) |
Člen 129 |
Člen 18(2) |
Člen 128 |
Člen 19 |
Člen 159 |
Člen 20 |
Člena 42 in 43 |
Člen 21 |
Člen 186(a) |
Člen 22(1) |
Člen 44 |
Člen 22(2) do (4) |
Člen 46 |
Člen 23 |
Člen 180 |
Člen 24 |
Člen 192 |
Člen 25 |
Člen 195 |
Člen 26 |
Člen 191 |
Člen 27 |
Člen 190 |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
31. Uredba (ES) št. 670/2003
Uredba (ES) št. 670/2003 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(3)(a) |
Člen 2 |
Člen 120 |
Člen 3 |
Člen 189 |
Člen 4(1) |
Člena 130 in 161 |
Člen 4(2) |
Členi 131, 132 in 161(2) |
Člen 4(3) |
Člena 133 in 161(2) |
Člen 4(4) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 5 |
Člen 135 |
Člen 6(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 6(4) |
Člena 145 in 148 |
Člen 7 |
Člen 160 |
Člen 8(1) |
Člen 129 |
Člen 8(2) |
Člen 128 |
Člen 9 |
Člen 159 |
Člen 10(1) |
Člen 180 |
Člen 10(2) |
Člen 182(4) |
Člen 10(3) |
Člen 182(4) in 184 (3) |
Člen 11 |
Člen 192 |
Člen 12 |
Člen 195 |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15(a) |
— |
Člen 15(b) |
Člen 191 |
32. Uredba (ES) št. 1784/2003
Uredba (ES) št. 1784/2003 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(a) |
Člen 2 |
Člen 3(1)(c)(i) |
Člen 3 |
— |
Člen 4(1) |
Člen 8(1)(a) |
Člen 4(2) |
Člen 8(2) |
Člen 4(3) |
Člen 8(1)(a) |
Člen 4(4) |
Člen 8(3) |
Člen 5(1) |
Členi 6(2)(a), 10(a) in 43(a) |
Člen 5(2) |
Člen 11 |
Člen 5(3) |
Člen 18 |
Člen 6(a) |
Člena 41 in 43(j) |
Člen 6(b) |
Člen 43(a) |
Člen 6(c) |
Člen 43(c) |
Člen 6(d) |
Člen 43(d) |
Člen 6(e) |
Člen 43(f) |
Člen 7 |
Člen 47 |
Člen 8(1) in (2) |
Člen 96 |
Člen 8(3) |
Člen 98 |
Člen 9(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 9(1), drugi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 9(1), tretji pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 9(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 10(1) |
Člen 135 |
Člen 10(2) in (3) |
Člen 136 |
Člen 10(4) |
Člen 143 |
Člen 11 |
Člen 141 |
Člen 12(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 12(4), prvi pododstavek |
Člena 145 in 148 |
Člen 12(4), drugi pododstavek |
Člen 146(2) |
Člen 13(1) |
Člen 162(1) in (2) |
Člen 13(2) |
Člen 163 |
Člen 13(3) |
Člen 164 |
Člen 14 |
Člen 167 |
Člen 15(1) in (3) |
Člen 166 |
Člen 15(2) |
Člen 164(4) |
Člen 15(4) |
Člena 165 in 170 |
Člen 16 |
Člen 162(3) |
Člen 17 |
Člen 169 |
Člen 18 |
Člen 170 |
Člen 19 |
Člena 160 in 174 |
Člen 20(1) |
Člen 129 |
Člen 20(2) |
Člen 128 |
Člen 21 |
Člen 187 |
Člen 22 |
Člen 159 |
Člen 23 |
Člen 180 |
Člen 24 |
Člen 192 |
Člen 25 |
Člen 195 |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
Člen 191 |
Člen 28 |
Člen 190 |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
33. Uredba (ES) št. 1785/2003
Uredba (ES) št. 1785/2003 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(b) |
Člen 2(1) |
Člen 2(1) |
Člen 2(2) |
Člen 5 |
Člen 3 |
Člen 3(1)(d) |
Člen 4 |
— |
Člen 6(1) |
Člen 8(1)(b) |
Člen 6(2), prvi stavek |
Člen 8(2) |
Člen 6(2), drugi in tretji stavek |
Člena 41 in 43(j) |
Člen 6(3) |
Člen 43(a) in (k |
Člen 7(1) |
Člena 10(b) in 12 |
Člen 7(2) |
Člena 19 in 43(b) |
Člen 7(3) |
Člena 25 in 43(e) |
Člen 7(4) in (5) |
Člen 43 |
Člen 8 |
Člen 48 |
Člen 9 |
Člen 192 |
Člen 10(1), prvi pododstavek |
Člena 130 in 161 |
Člen 10(1), drugi pododstavek |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 10(1), tretji pododstavek |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 10(1a) |
Člen 130 |
Člen 10(2) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 11(1) |
Člen 135 |
Člen 11(4) |
Člen 143 |
Člen 11a |
Člen 137 |
Člen 11b |
Člen 138 |
Člen 11c |
Člen 139 |
Člen 11d |
Člen 140 |
Člen 12 |
Člen 141 |
Člen 13(1) do (3) |
Člen 144 |
Člen 13(4) |
Člen 148 |
Člen 14(1) |
Člen 162(1) in (2) |
Člen 14(2) |
Člen 163 |
Člen 14(3) in (4) |
Člen 164 |
Člen 15 |
Člen 167 |
Člen 16 |
Člen 164(4) |
Člen 17(1), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 167(7) |
Člen 17(1), prvi pododstavek, točki (b) in (c) |
Člen 167(6) |
Člen 17(1), drugi pododstavek |
Člen 170 |
Člen 17(2) |
Člen 167(7) |
Člen 18 |
Člen 169 |
Člen 19 |
Člen 170 |
Člen 20 |
Člena 160 in 174 |
Člen 21(1) |
Člen 129 |
Člen 21(2) |
Člen 128 |
Člen 22 |
Člen 187 |
Člen 23 |
Člen 159 |
Člen 24 |
Člen 180 |
Člen 25 |
Člen 192 |
Člen 26 |
Člen 195 |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
Člen 191 |
Člen 29 |
Člen 190 |
Člen 30 |
— |
Člen 31 |
— |
Člen 32 |
— |
34. Uredba (ES) št. 1786/2003
Uredba (ES) št. 1786/2003 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(d) |
Člen 2 |
Člen 3(1)(b)(i) |
Člen 3 |
— |
Člen 4(1) |
Člen 86(1) |
Člen 4(2) |
Člen 88(1) |
Člen 5 |
Člen 89 |
Člen 6 |
Člen 88(2) |
Člen 7 |
Člen 87 |
Člen 8 |
Člen 192 |
Člen 9, prvi odstavek |
Člen 86(2) |
Člen 9, drugi odstavek |
Člen 90(i) |
Člen 10(a) in (b) |
Člen 90(b) |
Člen 10(c) |
Člen 86(1)(a) in 90(e) |
Člen 11 |
Člen 90(a) |
Člen 12 |
Člen 90(g) |
Člen 13 |
Člen 194 |
Člen 14 |
Člen 135 |
Člen 15(1) |
Člen 129 |
Člen 15(2) |
Člen 128 |
Člen 16 |
Člen 159 |
Člen 17 |
Člen 180 |
Člen 18 |
Člen 195 |
Člen 19 |
— |
Člen 20(a) |
Člen 90 |
Člen 20(b) |
Člen 194 |
Člen 20(c) |
Člen 90(c) |
Člen 20(d) |
Člen 90(f) |
Člen 20(e) |
Člen 90(d) |
Člen 20(f) |
Člen 194 |
Člen 20(g) |
Člen 90(g) |
Člen 20(h) |
Člen 90(h) |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
Člen 192 |
Člen 23 |
Člen 184(1) |
Člen 24 |
Člen 190 |
Člen 25 |
— |
35. Uredba (ES) št. 1788/2003
Uredba (ES) št. 1788/2003 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 66 in prvi pododstavek člena 78(1) |
Člen 2 |
Člen 78(1), drugi pododstavek |
Člen 3 |
Člen 78(2) do (4) |
Člen 4 |
Člen 79 |
Člen 5 |
Člen 65 |
Člen 6 |
Člen 67 |
Člen 7 |
Člen 68 |
Člen 8 |
Člen 69 |
Člen 9 |
Člen 70 |
Člen 10 |
Člen 80 |
Člen 11 |
Člen 81 |
Člen 12 |
Člen 83 |
Člen 13 |
Člen 84 |
Člen 14 |
Člen 71 |
Člen 15 |
Člen 72 |
Člen 16 |
Člen 73 |
Člen 17 |
Člen 74 |
Člen 18 |
Člen 75 |
Člen 19 |
Člen 76 |
Člen 20 |
Člen 77 |
Člen 21 |
Člen 82 |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
Člen 195 |
Člen 24 |
Člen 85 |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
36. Uredba (ES) št. 797/2004
Uredba (ES) št. 797/2004 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 105(1) |
Člen 1(2) |
Člen 1(3)(b) |
Člen 1(3), prvi pododstavek, prvi stavek |
Člen 180 |
Člen 1(3), drugi stavek prvega pododstavka in drugi pododstavek |
Člen 105(2) |
Člen 2 |
Člen 106 |
Člen 3 |
Člen 107 |
Člen 4(1) |
Člen 190 |
Člen 4(2) in (3) |
Člen 108 |
Člen 5 |
Člen 109 |
Člen 6 |
Člen 195 |
Člen 7 |
Člen 184(2) |
Člen 8 |
— |
37. Uredba (ES) št. 865/2004
Uredba (ES) št. 865/2004 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(g) |
Člen 2 |
Člen 3(1)(c) |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
Člen 118 |
Člen 5(1) |
Člen 113 |
Člen 5(2) |
Člen 194 |
Člen 5 (3) |
Člen 121(h) |
Člen 6 |
Člena 31 in 33 |
Člen 7(1) |
Člen 125 |
Člen 7(2) |
Člen 123 |
Člen 8 |
Člen 103 |
Člen 9(a) |
Člen 127 |
Člen 9(b) in (c) |
Člen 103(2), tretji pododstavek |
Člen 9(d) |
Člen 194 |
Člen 9(e) |
Člen 127 |
Člen 10(1), prvi pododstavek |
Člen 130 |
Člen 10(1), drugi pododstavek |
Člen 131 |
Člen 10(2) |
Člena 132 in 133 |
Člen 10(3) |
Člen 161 |
Člen 10(4) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 11(1) |
Člen 135 |
Člen 11(2) |
Člen 186(b) |
Člen 12(1) |
Člen 129 |
Člen 12(2) |
Člen 128 |
Člen 13 |
Člen 160 |
Člen 14 |
Člen 159 |
Člen 15 |
Člen 180 |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
Člen 192 |
Člen 18 |
Člen 195 |
Člen 19 |
Člen 191 |
Člen 20 |
Člen 190 |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
38. Uredba (ES) št. 1947/2005
Uredba (ES) št. 1947/2005 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(e) |
Člen 2 |
Člen 3(1)(c) |
Člen 3 |
— |
Člen 4(1) |
Člen 130 |
Člen 4(2) |
Člen 131 |
Člen 4(3) |
Člena 132 in 133 |
Člen 5 |
Člen 135 |
Člen 6(1) |
Člen 129 |
Člen 6(2) |
Člen 128 |
Člen 7 |
Člen 159 |
Člen 8(1) |
Člen 180 |
Člen 8(2) |
Člen 182(2) |
Člen 9 |
Člen 192 |
Člen 10 |
Člen 195 |
Člen 11 |
Člen 134 |
Člen 12 |
— |
39. Uredba (ES) št. 1952/2005
Uredba (ES) št. 1952/2005 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 1(1)(f) |
Člen 2 |
Člen 2(1) |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
Člen 117(1) do (3) |
Člen 5 |
Člen 117(4) in (5) |
Člen 6 |
Člen 122 |
Člen 7 |
Člen 127 |
Člen 8 |
Člen 135 |
Člen 9 |
Člen 158 |
Člen 10(1) |
Člen 129 |
Člen 10(2) |
Člen 128 |
Člen 11 |
Člen 159 |
Člen 12 |
Člen 180 |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
Člen 185(1) do (3) |
Člen 15 |
Člen 192 |
Člen 16 |
Člen 195 |
Člen 17, prva alinea |
Člen 121(g) |
Člen 17, druga alinea |
Člen 127 |
Člen 17, tretja alinea |
Člen 127 |
Člen 17, četrta alinea |
Člen 185(4) |
Člen 17, peta alinea |
Člen 192 |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
40. Uredba (ES) št. 318/2006
Uredba (ES) št. 318/2006 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1(1)(c) |
Člen 1(2) |
Člen 3(1)(e) |
Člen 2 |
Člen 2(1) |
Člen 3 |
Člen 8(1)(c) |
Člen 4 |
Člen 9 |
Člen 5 |
Člen 49 |
Člen 6 |
Člen 50 |
Člen 7 |
Člen 56 |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
Člen 58 |
Člen 10 |
Člen 59 |
Člen 11 |
Člen 60 |
Člen 12 |
Člen 61 |
Člen 13(1) in (2) |
Člen 62 |
Člen 13(3) |
Člen 97 |
Člen 14 |
Člen 63 |
Člen 15 |
Člen 64 |
Člen 16 |
Člen 51 |
Člen 17 |
Člen 57 |
Člen 18(1) |
Člena 31(1)(a) in 32(1) |
Člen 18(2), prvi pododstavek, prva alinea |
Člena 10(c) in 13(1) |
Člen 18(2), prvi pododstavek, druga alinea |
Člen 43(d)(i) |
Člen 18(2), drugi pododstavek |
Člen 20 |
Člen 18(3) |
Člen 26 |
Člen 19 |
Člen 52 |
Člen 20 |
Členi 13(2), 32(2), 52(5) in 63(5) |
Člen 21 |
Člen 129 |
Člen 22 |
Člen 128 |
Člen 23(1) |
Člena 130 in 161 |
Člen 23(2) |
Člena 131 in 161(2) |
Člen 23(3) |
Členi 132, 133 in 161(2) |
Člen 23(4) |
Člena 134 in 161(3) |
Člen 24 |
Člen 160 |
Člen 25 |
Člen 159 |
Člen 26(1) |
Člen 135 |
Člen 26(2) |
Člena 186(a) in 187 |
Člen 26(3) |
Člen 142 |
Člen 27 |
Člen 141 |
Člen 28 |
Člen 144 |
Člen 29 |
Člen 153 |
Člen 30 |
Člen 154 |
Člen 31 |
Člen 155 |
Člen 32(1) in (2) |
Člen 162(1) in (2) |
Člen 32(3) |
Člen 170 |
Člen 33(1) |
Člen 163 |
Člen 33(2) |
Člen 164 |
Člen 33(3) in (4) |
Člen 167 |
Člen 34 |
Člen 169 |
Člen 35 |
Člena 187 in 188 |
Člen 36(1) |
Člen 180 |
Člen 36(2) do (4) |
Člen 182(3) |
Člen 37 |
Člena 186(a) in 188 |
Člen 38 |
Člen 192 |
Člen 39 |
Člen 195 |
Člen 40(1)(a) |
Člen 43(b) in drugi pododstavek člena 49(3) |
Člen 40(1)(b) in (c) |
Člen 85 |
Člen 40(1)(d) |
Členi 53, 85 in 192 |
Člen 40(1)(e) |
Členi 143, 144(1), 145 in 148 |
Člen 40(1)(f) |
Člen 192(2) |
Člen 40(1)(g) |
Člena 170 in 187 |
Člen 40(2)(a) |
Člen 53(a) |
Člen 40(2)(b) |
Člena 43(a) in 50(1) |
Člen 40(2)(c) |
Člen 85(d) |
Člen 40(2)(d) |
Členi 43, 53(b) in (c) in 85(b) |
Člen 40(2)(e) |
Člena 130 in 161 |
Člen 40(2)(f) |
Drugi odstavek člena 5 in člen 156 |
Člen 40(2)(g) |
Člen 186(a) in 188 |
Člen 41 |
— |
Člen 42 |
Člen 191 |
Člen 43 |
Člen 190 |
Člen 44 |
— |
Člen 45 |
— |
41. Uredba (ES) št. 1028/2006
Uredba (EGS) št. 1028/2006 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Točka A.I. Priloge XIV |
Člen 2 |
Člen 121(d)(i) |
Člen 3 |
Točka A.II Priloge XIV |
Člen 4 |
Točka A.III Priloge XIV |
Člen 5 |
Člen 1216(d)(v) |
Člen 6 |
Točka A.IV Priloge XIV |
Člen 7 |
Člen 194 |
Člen 8 |
Člen 194 |
Člen 9 |
Člen 192 |
Člen 10 |
Člen 195 |
Člen 11(1) |
Člen 121(d)(ii) |
Člen 11(2) |
Člen 121(d)(iii) |
Člen 11(3) |
Člen 121(d)(iv) |
Člen 11(4) |
Člen 121(d)(v) |
Člen 11(5) |
Člen 194 |
Člen 11(6) |
Člen 121(d)(vi) |
Člen 11(7) |
Člen 192 |
Člen 11(8) |
Člen 121(d)(vii) |
Člen 11(9) |
Člen 121 in 194 |
42. Uredba (ES) št. 1183/2006
Uredba (ES) št. 1183/2006 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 42(1), prvi pododstavek, točka (a) |
Člen 2(a), uvodno besedilo |
Točka A.I(1) Priloge V |
Člen 2(a), prva, druga in tretja alinea |
Točka A.IV, prvi odstavek Priloge V |
Člen 2(b) |
Točka A.I(2) Priloge V |
Člen 3 |
Točka A.IV, drugi odstavek Priloge V in člen 43(m)(ii) |
Člen 4(1), prvi pododstavek |
Točka A.II Priloge V |
Člen 4(1), drugi pododstavek |
Člen 43(m) |
Člen 4(2) in (3) |
Točka A.III Priloge V |
Člen 4(4) |
Točka A.III(2), drugi pododstavek Priloge V |
Člen 5(1) |
Člen 43 |
Člen 5(2) |
Točka A.V, prvi odstavek Priloge V |
Člen 5(3) |
Točka A.V, drugi odstavek Priloge V |
Člen 6 |
Člen 42(2) |
Člen 7 |
Člen 43 |
43. Uredba (ES) št. 1184/2006
Uredba (ES) št. 1184/2006 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 175 |
Člen 2 |
Člen 176 |
Člen 3 |
— |
44. Uredba (ES) št. 1544/2006
Uredba (ES) št. 1544/2006 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 111 |
Člen 2 |
Členi 112, 192 in 194 |
Člen 3 |
Člen 3(1)(b)(ii) |
Člen 4 |
Člen 195 |
Člen 5 |
Člen 190 |
Člen 6 |
— |