15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/1

(1)

Komisija je 3. julija 2006 prejela pritožbo, ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil AlzChem GmbH („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje 1-cianogvanidina (diciandiamida) („DCD“) Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu DCD s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 17. avgusta 2006 z objavo obvestila o začetku postopka (2) v Uradnem listu Evropske unije.

(4)

Komisija je pritožnika proizvajalca Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Pritožnik proizvajalec Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki in uporabniki so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek. Trije proizvajalci izvozniki v LRK so vložili zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(7)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK v obvestilu o začetku navedla, da bo morda v tej preiskavi za ugotovitev dampinga v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila vzorčenje.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom med obdobjem preiskave (1. julij 2005 do 30. junij 2006), kot je določeno v obvestilu o začetku.

(9)

Ker so v preiskavi sodelovali samo trije proizvajalci izvozniki, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Prejeti so bili izpolnjeni vprašalniki od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, edinega proizvajalca Skupnosti in dveh uporabnikov ter štirih uvoznikov.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev dampinga, posledične škode in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(13)

Zadevni izdelek je 1-cianogvanidin (diciandiamid) („DCD“), uvrščen pod oznako KN 2926 20 00. Je trdna snov v obliki drobnega, belega kristalinčnega praha, običajno brez vonja. Proizveden je iz živega apna in ogljenih saj in v več proizvodnih korakih.

(14)

DCD se običajno uporablja kot vmesni izdelek za proizvodnjo širokega spektra drugih kemijskih vmesnih izdelkov, kot so farmacevtski izdelki, za različne uporabe v industriji – voda, pulpa in papir, tekstil, usnje – in različna področja uporabe epoksija. Je bistven element verige dušik-ogljik-dušik (NCN), z nišnimi končnimi izdelki, kot so gvanidin nitrat in drugi derivati NCN.

(15)

Več kot 90 % DCD, ki je prodan na trgu Skupnosti, je standardnega. Ostalo je tako imenovani mikro DCD, ki ima manjše delce. Kitajski proizvajalci izvozniki so predložili samo podatke za standardni tip.

(16)

En uvoznik je trdil, da je standardna vrsta DCD, ki jo proizvaja industrija Skupnosti, boljše kakovosti, kot tista, ki jo proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki, ker je vsebnost vode v kitajskem DCD znatno večja in bolj spremenljiva v primerjavi z vsebnostjo vode DCD, proizvedenega v Skupnosti. Domnevno ima kitajski DCD tudi večjo vsebnost nečistoč.

(17)

Vendar je preiskava pokazala, da sicer lahko obstajajo določene razlike v kakovosti, ki jih ni mogoče količinsko opredeliti, vendar te ne vplivajo na osnovne kemijske, fizikalne in tehnične lastnosti DCD, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, ter DCD, uvoženim v Skupnost iz LRK, za katera je bilo ugotovljeno, da sta enaka in imata enako končno uporabo.

(18)

Zato je bilo sklenjeno, da sta si ta izdelka podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(20)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(21)

Trije proizvajalci izvozniki iz LRK so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v danem roku izpolnili obrazec zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija je v prostorih teh družb poiskala in preverila vse potrebne informacije, navedene v zahtevkih za TGO, za katere je menila, da je to potrebno.

(22)

Preiskava je pokazala, da je bilo treba zahtevek za TGO zavrniti za vse tri proizvajalce izvoznike. Obravnava družb na podlagi petih meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, je pokazala, da družbe ne izpolnjujejo zahtev meril ena, dve in tri.

(23)

Ker je v enem primeru glavni delničar podjetje v državni lasti, v drugem pa član Narodnega kongresa, je bilo ugotovljeno, da bi država lahko v veliki meri uveljavljala svoj vpliv na poslovne odločitve družbe glede vsakodnevnega upravljanja ter razdeljevanje dobička, izdajanja novih delnic, večanja kapitala, spreminjanja statuta in da zato take odločitve ne bi bile sprejete kot odziv na tržne razmere. Ugotovljene so bile znatne razlike v porabi električne energije na enoto in ceni na enoto med tremi družbami, nobena od treh družb pa ni mogla dokazati, da so njeni stroški električne energije rezultat ponudbe in povpraševanja ter da v glavnem odražajo tržne vrednosti.

(24)

Poleg tega računovodske evidence niso odražale dejanskega finančnega stanja v nobeni od treh družb. Predvsem so bile ugotovljene številne kršitve osnovnih računovodskih načel, ki so del mednarodnih računovodskih standardov (MRS), in ker nobeden od teh problemov ni bil naveden v revizijskem poročilu, se šteje, da družbe nimajo preglednih računov v skladu z IAS in bi jih bilo treba neodvisno revidirati v skladu z IAS.

(25)

Glede na vrednotenje začetnih sredstev nobena od treh družb ni mogla zagotoviti kakršnih koli pojasnil o osnovi, na kateri je bila ta ocena opravljena. Dve družbi pa nista mogli zagotoviti dokazov o plačilu pravic do rabe zemljišča. Obe nepravilnosti kažeta na znatna izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva.

(26)

Komisija se je posvetovala s svetovalnim odborom, stranke, ki jih to neposredno zadeva, pa so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Industrija Skupnosti in vsi trije proizvajalci izvozniki so prejeli razkritje ocene v zvezi s TGO in so imeli možnost predložiti pripombe. En proizvajalec izvoznik je na ugotovitve predložil številne pripombe in Komisija je nanje odgovorila, ne da bi spremenila skupno oceno. Proizvajalci izvozniki so trdili zlasti, da so bile njihove poslovne odločitve sprejete brez vmešavanja države. Poleg tega so nasprotovali ugotovitvam glede stroškov in oceni sredstev. Vendar pa ni bilo predloženega nobenega dokaza za utemeljitev teh trditev, zato so bile te zavrnjene.

(27)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da se TGO proizvajalcem izvoznikom iz LRK ne odobri.

(28)

Člen 9(5) osnovne uredbe določa, da se v primerih iz člena 2(7)(a) osnovne uredbe za družbe, ki dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določena v členu 9(5) osnovne uredbe, določi individualna dajatev.

(29)

Proizvajalci izvozniki iz LRK, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, so za primer, če jim TGO ne bi bil odobren, zahtevali tudi IO. Vendar je bilo ugotovljeno, da je v dveh primerih država imela znaten vpliv, zato odločitve družbe niso bile svobodne, državno vmešavanje pa bi lahko pomenilo veliko tveganje izogibanja. Glede tretje družbe, ki je v skupni lasti, nekdanje državne družbe, so na voljo tehtni dokazi, da še vedno obstajajo možnosti, ki zajemajo vse od znatnega vmešavanja državnega vodstva do možnega tveganja izogibanja.

(30)

Slednji proizvajalec izvoznik je trdil, da potencialno državno vmešavanje ne bi bil zadosten razlog za zavrnitev individualne obravnave, ker bi taki sklepi temeljili samo na domnevah.

(31)

V skladu s členom 9(5)(e) osnovne uredbe se v primerih iz člena 2(7)(a) osnovne uredbe individualna dajatev določi samo, ko izvoznik na podlagi utemeljenih trditev lahko dokaže, da se država ne vmešava toliko, da bi dovoljevala izogibanje ukrepom, če se individualnim izvoznikom dodelijo različne stopnje dajatve. Prvič, zadevna družba ni mogla pojasniti natančne vloge in odgovornosti generalnega direktorja. Niti ni mogla pojasniti, ali so sedanji delničarji za svoje delnice v nekdanji družbi v lasti države tudi dejansko plačali. Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da znatnega državnega vmešavanja ni mogoče v zadostni meri izključiti. Štelo se je, da je tveganje izogibanja previsoko, zato je bilo treba zahteve proizvajalca izvoznika v zvezi s tem zavrniti.

(32)

Zato in ker je bilo ugotovljeno, da proizvajalci iz LRK niso izpolnili vseh zahtev za odobritev IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe, jim je bilo treba IO zavrniti in uvesti enotno dajatev za celotno državo.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalca izvoznika, ki mu TGO ni bil odobren, določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v ostale države, vključno s Skupnostjo, ali, kjer to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Skupnosti za podoben izdelek, po potrebi primerno prilagojeno, tako da vsebuje razumno stopnjo dobička.

(34)

Ker se zadevni izdelek izven Skupnosti in LRK ne proizvaja, je Komisija v obvestilu o začetku v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe nameravala določiti normalno vrednost na dejansko plačanih cenah ali cenah, ki se plačujejo za podobni izdelek v Skupnosti.

(35)

Trije proizvajalci izvozniki so nasprotovali temu predlogu z utemeljitvijo, da v Skupnosti ni bilo zadostne konkurence in da proizvodni procesi v Skupnosti niso primerljivi s tistimi na Kitajskem. Trdili so, da je treba normalno vrednost utemeljiti na izvozni ceni pritožnika v LRK ali na proizvodnih stroških DCD v LRK.

(36)

Izvozne cene industrije Skupnosti v tretje države ni bilo mogoče upoštevati, ker za njih ni bilo mogoče izključiti obstoja dampinga. Zato zadevni proizvajalec izvoznik ni mogel dokazati, da bi bila ta metodologija primernejša kot metodologija, ki jo uporablja industrija Skupnosti. Predvsem ni mogel dokazati, niti ni bilo na voljo drugih dokazov, da je konkurenca na trgu Skupnosti nezadostna in da bi bili zaradi tega nezanesljivi tudi podatki v zvezi z industrijo Skupnosti. Razlike v proizvodnih procesih se niso štele za pomembne.

(37)

Poleg tega nobeni od treh družb TGO ni bil odobren in s tem proizvodni stroški kitajskih proizvajalcev izvoznikov niso veljali za zanesljive.

(38)

Na podlagi tega se je štelo, da so najprimernejša podlaga za določitev normalne vrednosti proizvodni stroški podobnega izdelka industrije Skupnosti, ki so bili po potrebi usztezno prilagojeni, zlasti, da se upoštevajo razlike v proizvodnih procesih in dostop do surovin.

(39)

Proizvajalci izvozniki so trdili, da je določitev normalne vrednosti temeljila na podatkih, ki so bili na voljo, torej v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Poleg tega so trdili, da tak pristop ni bil upravičen, ker so v sedanji preiskavi v celoti sodelovali.

(40)

Trditev teh proizvajalcev izvoznikov, da je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, ne drži. Kot je navedeno, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, ki omogoča uporabo katere koli razumne osnove, če normalne vrednosti ni mogoče določiti na podlagi stroškov in cen primerljive države ali na izvoznih cenah iz te države v druge tretje države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

Podobni izdelek je industrija Skupnosti prodala v reprezentativni količini. Vendar je domača prodaja industrije Skupnosti ustvarjala izgube. Zato je normalna vrednost temeljila na proizvodnih stroških industrije Skupnosti, z dodanim ustreznim zneskom za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. Proizvodni stroški industrije Skupnosti so bili prilagojeni, da zajemajo dodatne stroške prevoza, ki nastanejo zaradi fizične ločitve proizvodnih enot, dejstvo, da ni neposrednega dostopa do surovin, ki jih je treba transportirati iz oddaljenih obratov, in odstranitev stranskega produkta. Poleg tega je bil na podlagi informacij, ki jih je preložila industrija Skupnosti, dodan ocenjeni dobiček, ki ustreza dobičku industrije Skupnosti iz leta 2001, skupaj s 4,3 % za PSA.

(42)

Celoten izvoz proizvajalcev iz LRK v Skupnost je bil opravljen neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(43)

Tehtana povprečna normalna vrednost, kot je bila določena zgoraj, je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno sodelujočih družb, ki jim TGO ni bil odobren, v Skupnnost.

(44)

Na tej podlagi znaša stopnja dampinga za celotno državo, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve 91,8 %.

(45)

Glede na to, da se analiza nanaša samo na eno družbo, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(46)

Celotna proizvodnja industrije Skupnosti je med OP znašala med 15 000 in 20 000 tonami.

(47)

Proizvodnja sodelujočega proizvajalca Skupnosti AlzChem GmbH je predstavljala 100 % DCD, proizvedenega v Skupnosti. Zato se šteje, da ta družba predstavlja industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(48)

Po podatkih Eurostata je bila potrošnja Skupnosti določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti ter uvoza iz LRK in drugih tretjih držav pod ustrezno oznako KN. Kot je prikazano v spodnji preglednici, je potrošnja Skupnosti zadevnega izdelka med obravnavanim obdobjem ostala nespremenjena (+ 1 %). V tem okviru je treba opozoriti, da podatki v zvezi z letom 2002 vključujejo tudi uvoz norveškega proizvajalca ODDA, ki je isto leto prenehal z dejavnostjo.

(49)

En uvoznik je trdil, da je zaprtje ODDA povzročilo, da so nekateri njegovi večji odjemalci v letu 2003 povečali zaloge, kar lahko pojasni povečanje potrošnje v navedenem letu.

(50)

V skladu s podatki Eurostata se je uvoz iz LRK leta 2002 povečal z 2 476 ton na 6 002 toni v OP. Tržni delež se je v istem obdobju povečal z 15–25 % na 40–50 %, ker so kitajski proizvajalci prevzeli večji del tržnega deleža, ki ga je prej imel norveški proizvajalec ODDA. Povečanje uvoza je še posebej značilno za leto 2003.

(51)

Na podlagi podatkov Eurostata, so se uvozne cene med obravnavanim obdobjem znižale za 11 %, s 1 149 EUR/tono leta 2002 na 1 022 EUR/tono v OP.

(52)

Za določitev nelojalnega nižanja cen je bila prodajna cena industrije Skupnosti na trgu Skupnosti med OP primerjana s cenami, ki so jih zaračunali kitajski proizvajalci izvozniki. Ker kitajski proizvajalci niso izvažali tako imenovanega mikro DCD, je bila ta vrsta izločena iz izračuna nelojalnega nižanja cen.

(53)

Upoštevale so se zadevne prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki so jih proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu. Za določitev cene na enoto v prostem prometu je bila ceni CIF dodana običajna 6,5-odstotna dajatev za tretje države.

(54)

Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek prodajne cene franko tovarna industrije Skupnosti, je bila med OP za sodelujoče kitajske proizvajalce med 25 in 35 %.

(55)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vsebovala analizo vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije od leta 2002 do OP.

(56)

Navedeni dejavniki škode zadevajo samo prodajo na prostem trgu, ki predstavlja 85 % proizvodnje DCD industrije Skupnosti. Treba je opozoriti, da je ostalih 15 % proizvodnje DCD interno uporabljenih za notranji prenos. Industrija Skupnosti je integriran proizvajalec, ki DCD uporablja za nadaljnjo predelavo in ga preoblikuje za proizvodnjo izdelkov na koncu proizvodne verige, brez izdajanja trgovskih faktur. Notranja potrošnja je v obravnavanem obdobju ostala relativno nespremenjena in zato ne bi mogla vplivati na stanje industrije Skupnosti.

(57)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2002 in OP povečala za 33 %. Do povečanja je prišlo med letoma 2003 in 2004, po ustavitvi proizvodnje norveškega proizvajalca ODDA, konec leta 2002. Dodatne proizvodne zmogljivosti je treba upoštevati v okviru dejstva, da je ODDA prenehala s proizvodnjo in da je ta družba že imela 25-odstotni delež na trgu Skupnosti, prodajala pa je tudi na druge trge. Povečanje proizvodne zmogljivosti je bilo doseženo z naložbami in tehničnimi izboljšavami.

(58)

Povečanje zmogljivosti in prodaje je pomenilo 37-odstotno povečanje proizvodnje med letom 2002 in OP. Do največjega povečanja je prišlo med letoma 2002 in 2003. Proizvodnja je dosegla najvišjo točko leta 2004, se zelo zmanjšala leta 2005 in se nato med OP ponovno povečala.

(59)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 odstotne točke.

(60)

V obravnavanem obdobju so se zaloge znatno povečale. Do tega je prišlo predvsem zato, ker industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza ni mogla povečati svoje prodaje v obsegu, ki je bil načrtovan po zaprtju ODDA, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(61)

Medtem ko je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti ostala nespremenjena, se je prodaja DCD industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti povečala za 6 %. Vrh je dosegla leta 2003, se enakomerno zmanjševala leta 2004 in 2005 ter se med OP rahlo povečala. Vendar se je ta prodaja v vsem času odvijala po cenah, ki so bile znantno pod proizvodnimi stroški, razen prodaje mikro DCD, ki predstavlja med 0 in 10 % celotne prodaje (natančne vrednosti niso navedene zaradi zaupnosti) na trgu Skupnosti in je bila zelo dobičkonosna.

(62)

Poleg tega je treba opozoriti, da industrija Skupnosti lastno proizvodnjo DCD uporablja za proizvodnjo drugih kemičnih izdelkov na koncu proizvodne verige, tj. za derivate NCN. Ta notranja uporaba pomeni približno 15 % proizvodnje DCD industrije Skupnosti.

(63)

Prodaja in tržni deleži so bili:

(64)

Tržni delež industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečal za 3 odstotne točke. Vendar je treba to upoštevati z vidika vrzeli, ki jo je konec leta 2002 na trgu pustilo zaprtje ODDA, ki je pred tem na trgu imela 25-odstotni delež.

(65)

Kljub konkurenci kitajskega DCD in nihanju cen med letom 2002 in OP je industriji Skupnosti med obravnavanim obdobjem uspelo povečati povprečno prodajno ceno na enoto nepovezanim strankam na trgu Skupnosti za 2 %. Vendar je treba opozoriti, da te cene vključujejo tudi mikro DCD, ki nima konkurence kitajskih proizvajalcev izvoznikov in je zanj mogoče doseči višjo ceno.

(66)

Med obravnavanim obdobjem je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti vedno negativna. Izgube so bile najvišje v OP, ko so se gibale med – 20 in – 30 %. Industrija Skupnosti trdi, da je treba leto 2002 zaradi posebnega stanja na trgu po zaprtju ODDA šteti za izjemno. Industrija Skupnosti je leta 2003 uspela zmanjšati svoje izgube kljub temu, da je uvoz iz LRK dosegel najvišjo raven.

(67)

Denarni tok je bil v obravnavanem obdobju vedno negativen razen leta 2003, v skladu z zmanjšanjem izgub industrije Skupnosti v tem letu.

(68)

Industrija Skupnosti je predvsem leta 2003 zabeležila znatno stopnjo naložb. Naložbe so bile povezane predvsem s povečanjem proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno zgoraj.

(69)

Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka je bila negativna in se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, kar odraža zgoraj navedeni negativni razvoj dobičkonosnosti.

(70)

Ugotovljeno je bilo, da se zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila, ob upoštevanju, da je DCD predstavljal le majhen del celotnega poslovanja industrije Skupnopsti.

(71)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

(72)

Industrija Skupnosti je med 2002 in OP povečala število zaposlenih za 14 %. Istočasno se je zaradi postopkov racionalizacije in povečane proizvodnje povečala produktivnost.

(73)

Povprečne ravni plač so se v obravnavanem obdobju povečale za 6 %.

(74)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in ceno dampinškega uvoza iz LRK ne more šteti kot zanemarljiv.

(75)

Poleg tega ni pokazateljev, da bi si industrija Skupnosti opomogla od preteklega dampinga.

(76)

Potrošnja je razen vrha leta 2003 v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena. V istem obdobju se je dampinški uvoz zadevnega izdelka znatno povečal, poleg tega se je njegov tržni delež povečal z med 15 in 25 % leta 2002 na med 40 in 50 % v OP. Povprečne cene dampinškega uvoza so bile v obravnavanem obdobju znatno nižje kot cene industrije Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja so v OP cene tega uvoza nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 25–35 %.

(77)

V istem obdobju je industrija Skupnosti utrpela velike izgube, ki so svoj vrh dosegle v OP, ko so znašale med – 20 in – 30 %. V skladu z negativnim razvojem dobičkonosnosti so bili negativni tudi povezani kazalci, kot sta donosnost naložb in denarni tok.

(78)

Nekatari kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje, prodaja, tržni delež in prodajne cene na trgu Skupnosti, so v obravnavanem obdobju kazali pozitiven razvoj. V tej oceni ni bila upoštevana notranja uporaba, ki je v vsem obravnavanem obdobju ostala nespremenjena, zato ni mogla vplivati na analizo škode.

(79)

Vendar je treba pozitivni razvoj nekaterih kazalnikov škode upoštevati z vidika zaprtja norveškega proizvajalca ODDA konec leta 2002 in posledične konkurence med industrijo Skupnosti in kitajskimi proizvajalci izvozniki za prevzem njegovega tržnega deleža. Treba je opozoriti, da je uvoz iz Kitajske zapolnil večino vrzeli, ki jo je pustilo zaprtje ODDA. Na začetku, leta 2003, je industriji Skupnosti uspelo prevzeti približno 1/3 tržnega deleža ODDA. V OP se je to znatno zmanjšalo na 1/7. Čeprav so torej nekateri kazalniki kazali rahlo pozitiven razvoj, pa bi se morali razvijati precej ugodneje, če jih ne bi prizadel dampinški uvoz iz Kitajske. V vsakem primeru so kazalniki, povezani s finančnim poslovanjem industrije Skupnosti (dobiček, donosnost naložb, denarni tok), kazali tako negativen razvoj, da je ta močno presegal kakršen koli pozitiven razvoj. Dejansko, kot kaže njeno finančno stanje, industrija Skupnosti sploh ni mogla izkoristiti prenehanja proizvodnje ODDA in je brez ukrepov v stanju, ko je njen obstanek vprašljiv.

(80)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(81)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom zadevnega izdelka iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

(82)

Treba je opozoriti, da gre pri vsem uvozu zadevnega izdelka iz LRK za standardno vrsto DCD, ki pomeni tudi večino prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Prodajo tako imenovanih mikro DCD industrije Skupnosti, ki ga kitajski proizvajalci ne izvažajo, je treba izključiti iz izračuna nelojalnega nižanja cen.

(83)

Uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 141 %. Zato se je tržni delež povečal z 15–25 % leta 2002 na 40–50 % v OP. Treba je opozoriti, da je dampinški uvoz leta 2003 s 6 173 tonami dosegel svoj vrh, ki odraža zaprtje norveškega proizvajalca, leta 2004 je padel in se leta 2005 ter v OP enakomerno povečal na 6 002 toni.

Preglednica 1

Uvoz iz LRK

(84)

Povprečne cene dampinškega uvoza so bile znatno nižje od cen industrije Skupnosti, v OP nelojalno nižje za 25–35 %. Kitajske izvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 11 %, vendar ta razvoj ni bil jasno padajoč. Dejansko so kitajski proizvajalci izvozniki leta 2003, v svojem prizadevanju, da bi prevzeli tržni delež družbe ODDA, svoje cene znižali za 7 %. Ko so pridobili njegov večji del, so leta 2004 svoje cene zvišali za 25 %, jih leta 2005 znižali za 27 % ter jih v OP ponovno zvišali za 4 %.

(85)

V tem času so bile cene industrije Skupnosti relativno nespremenjene (povečanje za 2 %), ob istočasnem znižanju cen dampinškega uvoza za 11 % v obravnavanem obdobju. Vendar je treba upoštevati, da te cene vključujejo mikro DCD, ki nima konkurence iz Kitajske in ima precej višjo ceno. Zato so obseg prodaje in cene standarnega in mikro DCD vplivale na povprečne prodajne cene industrije Skupnosti.

Preglednica 2

Razvoj cen na enoto

(86)

Z vidika znatnega nelojalnega nižanja cen, določenega za standardni DCD, ki je v OP znašal 25–35 %, je jasno, da je dampinški uvoz pomenil močan pritisk na padanje prodajnih cen standardnega DCD industrije Skupnosti, ki pomeni večino njene prodaje, ter s tem preprečil, da bi industrija Skupnosti svoje cene določila na stopnjah, ki bi zajemale njene proizvodne stroške. To je po drugi strani imelo nagativen učinek na dobičkonosnost industrije Skupnosti, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo velik del znatnih izgub.

(87)

Industrija Skupnosti je pri prodaji standardnega DCD zabeležila izgube že leta 2002, zato je bilo proučeno, ali je izgube povzročal samo dampinški uvoz ali so strukturne narave. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil dampinški uvoz močno prisoten na trgu Skupnosti že leta 2002, ko je njegov tržni delež znašal med 15 in 25 %. Poleg tega je industrija Skupnosti predložila dokaze, ki kažejo, da ji je v obravnavanem obdobju s programom zmanjševanja stroškov uspelo ohraniti svoje stroške na enoto stabilne kljub zvišanju cen surovine. Vendar zaradi padca cen, ki ga je povzročil uvoz iz Kitajske, ni imelo željenega učinka zmanjševanja izgub, ampak je samo preprečilo njihovo naraščanje.

(88)

Zahvaljujoč prizadevanjem za zmanjšanje stroškov in umika ODDA s trga konec leta 2002 je bila industrija Skupnosti pred vrhom kitajskega uvoza v letu 2003 na tem, da si opomore. Po tem vrhu, ki je kitajskim proizvajalcem omogočil, da so pridobili večinski tržni delež ODDA, so se izgube industrije Skupnosti povečale za med – 10 in – 20 % leta 2004 ter se leta 2005 in v OP enakomerno povečevale v skladu s povečanjem dampinškega uvoza in nižanjem povprečnih uvoznih cen.

Preglednica 3

Dobičkonosnost industrije Skupnosti

(89)

Zdi se, da vzročno zvezo med dampinškim uvozom in slabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti še bolj potrjuje dejstvo, da je industrija Skupnosti dobičkonosna z vrsto (mikro DCD), kjer ni kitajskega uvoza, velike izgube pa beleži s standardno vrsto DCD, ki je soočena z nepošteno kitajsko konkurenco.

(90)

Zato in predvsem z razvojem tržnega deleža dampinškega uvoza, prikazanega spodaj, po cenah, ki znatno nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti, je sklenjeno, da ima dampinški uvoz prevladujočo vlogo pri stanju, škodljivem za industrijo Skupnosti.

Preglednica 4

Razvoj tržnih deležev

(91)

Glede na nespremenjeno potrošnjo Skupnosti v obravnavanem obdobju in brez uvoza iz katerih koli tretjih držav, saj so edini znani proizvajalci DCD industrija Skupnosti in nekaj kitajskih proizvajalcev, je malo drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na škodljivo stanje, v katerem je industrija Skupnosti.

(92)

Proučeno je bilo, ali je izvoz industrije Skupnosti v države, ki niso članice EU, prispeval k škodi, nastali v obravnavanem obdobju. Izvoz v države, ki niso članice EU, je v obravnavanem obdobju pomenil znaten del, med 30 in 50 % prodaje zadevnega izdelka industrije Skupnosti. Izvoz se je med letom 2002 in OP znatno povečal za 58 %, povprečna cena na enoto pa se je znižala za 2 %. To kaže, da kljub močni konkurenci kitajskih proizvajalcev tudi izven trga Skupnosti obstaja močno povpraševanje po DCD, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, čeprav so njegove cene znatno višje kot cene kitajskih proizvajalcev, vendar se višje povprečne cene, kot je pojasnjeno zgoraj, lahko pojasnijo z višjimi cenami za mikro DCD.

(93)

Industrija Skupnosti je, da bi lahko tekmovala s poceni kitajskim standardnim DCD tudi na trgih zunaj EU, izvažala po cenah, ki so znatno pod proizvodnimi stroški, in tako zmanjševala svojo celotno dobičkonosnost. Vendar ta izvoz ni neposredno vplival na dobičkonosnost na trgu Skupnosti.

(94)

Glede na to, da je industrija Skupnosti z zadevnim izdelkom že več let beležila izgubo in se je leta 2003 kljub temu odločila za naložbo v dodatne zmogljivosti, kar je leta 2004 povzročilo povečanje proizvodnje in zalog, je bilo proučeno, ali (i) so izgube strukturne in (ii) ali je odločitev za naložbe v dodatne zmogljivosti vplivala na škodljivo stanje industrije Skupnosti. Slednjo utemeljitev je izpostavil en uvoznik, ki je trdil, da je odločitev industrije Skupnosti, da za tretjino poveča svojo proizvodnjo, kljub temu, da je vedela za že obstoječi uvoz iz Kitajske, znatno povečala pritisk na trgu.

(95)

Glede izgub podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti, kažejo, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju s programom zmanjševanja stroškov uspela ohraniti svoje stroške na enoto stabilne kljub zvišanju cen surovine. Toda industrija Skupnosti trpi zaradi nekaterih stroškovno neugodnih dejavnikov, kot so tri različne proizvodne lokacije, oddaljenost rudnikov premoga in drag proizvodni proces, čeprav stroškovne strukture industrije Skupnosti ni mogoče primerjati s strukturo katerega koli drugega proizvajalca DCD, saj noben kitajski proizvajalec izvoznik ni pridobil TGO. Vendar dejstvo, da je industrija Skupnosti leta 2001 imela majhen dobiček in da je dobičkonosna z vrsto izdelka (mikro DCD), ki ga kitajski proizvajalci ne izvažajo, jasno kaže, da bi lahko bila v normalnih konkurenčnih pogojih industrija Skupnosti v veliko boljšem stanju, in da izgube niso zgolj strukturne.

(96)

V zvezi z odločitvijo industrije Skupnosti, da poveča svojo proizvodno zmogljivost, je treba opozoriti, da je do tega prišlo po zaprtju družbe ODDA, ki je pred tem imela znaten tržni delež na trgu Skupnosti. Brez uvoza iz Kitajske, ki mu je z dampinškimi cenami uspelo prevzeti večino nekdanjega tržnega deleža družbe ODDA, bi industrija Skupnosti lahko pričakovala prevzem precej večjega dela tržnega deleža te družbe. Po drugi strani pa nosilec dejavnosti nikoli ne more pričakovati, da bo vsako povečanje potrošnje na njegovem področju pomenilo, da se bodo uporabniki obrnili nanj in ne na tuje dobavitelje.

(97)

Iz zgoraj navedenega je jasno, da je kljub temu, da se težka finančna situacija industrije Skupnosti ne more šteti za samopovzročeno, pomanjkanje dobičkonosnosti zadevnega izdelka prav tako delno posledica visokih proizvodnih stroškov in naložbenih odločitev.

(98)

Če povzamemo, potrjeno je, da je kitajski dampinški uvoz po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, in katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal, znatno prispeval k težki finančni in ekonomski situaciji industrije Skupnosti. To je povzročilo znatno škodo. Vendar pa ni mogoče zanikati, da je treba znatne izgube, ki so nastale med celotnim obravnavanim obdobjem, delno pripisati tudi stroškovni strukturi industrije Skupnosti.

(99)

Preiskava je pokazala, da drugi znani dejavniki, kot so stroški, povečana proizvodna zmogljivost in izvoz industrije Skupnosti, četudi so prispevali k škodi, ne odpravljajo vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in dampinškim uvozom iz LRK.

(100)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(101)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti. Proučeni so bili tudi verjeten vpliv ukrepov na vse zainteresirane strani ter posledice neuvedbe ukrepov.

(102)

Škoda, povzročena industriji Skupnosti, je posledica njenih težav s konkurenčnostjo z dampinškim uvozom, ki se je v obravnavanem obdobju nenadno povečal in povzročil velik padec cen na trgu Skupnosti ter industriji Skupnosti preprečil, da bi svoje cene določila na ravni, ki bi pokrila njene stroške.

(103)

Meni se, da bi uvedba ukrepov industriji Skupnosti omogočila zvišanje cene DCD do ravni, ki bi ji omogočila dobičkonosno poslovanje in tako ohranila njeno prisotnost na trgu Skupnosti.

(104)

Če se ukrepi ne uvedejo, bo industrija Skupnosti prisiljena nadaljevati z usklajevanjem svojih cen s cenami dampinškega uvoza, da se bo lahko obdržala na trgu. To bi privedlo do nadaljnjih finančnih izgub. Ker trenutno stanje, za katerega je značilna večletna nedobičkonosnost, ni trajno, bi neuvedba ukrepov na koncu privedla do ukinitve te linije izdelka ter posledično do ukinitve delovnih mest.

(105)

Zato se glede na zgoraj navedeno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Skupnosti.

(106)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki ter nekateri uporabniki in uvozniki so trdili, da bi uvedba protidampinških ukrepov izključila kitajski uvoz s trga Skupnosti, kar bi zaradi odsotnosti uvoza iz drugih držav privedlo do monopola industrije Skupnosti. Izvozniki in proizvajalci so prav tako izpostavili tveganje kritične dobave na trgu Skupnosti, če bi se ukrepi uvedli na ravni, ki bi prepovedala uvoz iz LRK.

(107)

Zato se meni, da glede na močni tržni položaj, ki so si ga kitajski proizvajalci izvozniki zagotovili zaradi dampinga in cen, ki so znatno nelojalno znižale cene industrije Skupnosti, uvedba ukrepov na ravni, opisani v nadaljevanju, kitajskih izvoznikov ne bi izključila s trga Skupnosti, ampak samo ponovno vzpostavila enake konkurenčne pogoje, ki bi industriji Skupnosti in kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočila konkurenčnost pod enakimi pogoji. Poleg tega bi se konkurenca med kitajskimi izvozniki in industrijo Skupnosti na trgu Skupnosti ohranila in tako zagotovila stalno dobavo iz več virov.

(108)

Po drugi strani pa v primeru, da se protidampinški ukrepi ne uvedejo, ni mogoče izključiti, da bi industrija Skupnosti prenehala s proizvodnjo na tem področju, kar bi privedlo do obratne situacije, tj. do monopola kitajskega uvoza. Obema možnostma, tj. monopolu enega ali drugega vira dobave, se je treba izogniti. Seveda sta oba sodelujoča uporabnika poudarila potrebo po obeh dobaviteljih.

(109)

Zato se meni, da bi uvedba protidampinških ukrepov na ravni, opisani spodaj, zagotovila ohranitev dveh dobaviteljev na trgu Skupnosti.

(110)

V preiskavi sta sodelovala dva industrijska uporabnika, eden iz farmacevtskega sektorja in drugi iz strojarske industrije. Oba uporabnika nabavljata zadevni izdelek neposredno iz LRK in od industrije Skupnosti. Tretji uporabnik, ki proizvaja posebne kemikalije za papir, se je odzval na razkritje končnih ugotovitev preiskave tako, da je predložil pripombe na pričakovane učinke uvedbe protidampinških dajatev.

(111)

Uporabnik v farmacevtskem sektorju, kjer je DCD pomembna surovina pri proizvodnji metformina, zdravila za sladkorno bolezen, je trdil, da bi vsakršno zvišanje cen zaradi uvedbe protidampinških ukrepov imelo negativen učinek na njegovo konkurenčnost v primerjavi s proizvajalci izven Skupnosti, zlasti v Indiji. Glede na to, da DCD predstavlja relativno pomemben delež njegovega stroška, ta uporabnik ocenjuje, da bi že majhno zvišanje cen DCD vplivalo na prodajne cene metformina in zato imelo negativen učinek na njegov tržni delež in konkurenčnost. Vendar informacije, predložene Komisiji v zvezi s stroški in dobičkonosnostjo zgoraj omenjenega uporabnika, kažejo, da bi se predlagana stopnja dajatve lahko vsaj delno absorbirala.

(112)

V svojih pripombah na razkritje dokončnih ugotovitev preiskave je zgoraj omenjeni uporabnik trdil, da ne bi bil zmožen absorbirati zvišanja stroškov za surovino, do katerega bi privedla uvedba predlagane stopnje protidampinške dajatve. Trdil je, da mora za ohranitev svoje konkurenčnosti nenehno zmanjševati svoje proizvodne stroške. V ta namen se je moral v preteklosti že prestrukturirati. Poleg tega se je s svojim glavnim dobaviteljem, industrijo Skupnosti, dogovoril za znižanje cen. Isti uporabnik ugotavlja, da uvedba predlagane stopnje protidampinške dajatve pomeni dejansko tveganje, da bo moral zapreti dva svoja proizvodna obrata v Franciji, specializirana za proizvodnjo metformina. Domnevno bi to pomenilo ukinitev 270 delovnih mest.

(113)

Vendar Komisija vztraja, da bi bilo treba kljub temu, da ni mogoče izpodbijati, da bi uvedba dajatev negativno vplivala na zgoraj omenjenega uporabnika v smislu nižjih stopenj glede na njegovo prodajo na trgu Skupnosti, poudariti, da se znatni delež metformina, ki ga proizvede ta uporabnik v Skupnosti, nadalje izvozi in je zato oproščen vseh dajatev. Tako bi uvedba dajatve vplivala samo na del dejavnosti, povezanih z metforminom. Poleg tega je glede na stopnjo dobička, ki jo je ta uporabnik razkril v vprašalniku, jasno, da bi se dajatev lahko delno absorbirala in ne bi smela privesti do znatnega zvišanja cen metformina, ki se prodaja na trgu Skupnosti. Zato se vsako tveganje izgube delovnih mest zdi zelo malo verjetno. Treba je tudi opozoriti, da neuvedba dajatev lahko privede do situacije, v kateri bi glavni dobavitelj tega uporabnika moral ukiniti svojo dejavnost, zaradi česar bi imel ta uporabnik na voljo samo še enega dobavitelja.

(114)

Uporabnik v sektorju kemikalij za papir je trdil, da bi predlagana stopnja protidampinške dajatve zmanjšala njegovo zmožnost, da ostane konkurenčen na trgu Skupnosti, saj bi njegovi konkurenti izven Skupnosti še naprej imeli dostop do DCD, pri tem pa jim ne bi bilo treba plačati nobenih protidampinških dajatev. Vendar zato, ker ta uporabnik ni odgovoril na vprašalnik niti utemeljil svoje trditve, ni mogoče oceniti ali kvantificirati učinka dajatve na njegovo poslovanje.

(115)

Vendar je treba opozoriti, da sta, kot je opisano zgoraj, oba sodelujoča uporabnika poudarila pomembnost ohranitve dveh dobaviteljev. Zato se meni, da bi uvedba protidampinških ukrepov na ravni, opisani spodaj, zagotovila dolgoročno ohranitev alternativnih virov dobave za končne uporabnike. Neuvedba ukrepov pa bi po drugi strani pomenila tveganje, da se en vir dobave ukini.

(116)

V preiskavi so sodelovali štirje uvozniki, od katerih eden zadevni izdelek tudi uporablja. Največji izmed njih, katerega uvoz je predstavljal 30 % vsega uvoza DCD iz LRK v OP, je poudaril, da bi uvedba protidampinških dajatev neizogibno negativno vplivala na njegove dejavnosti, kar bi končno privedlo do njegovega umika iz dejavnosti, povezanih z DCD, saj zaradi odsotnosti proizvodnje DCD v drugih tretjih državah ne bi imel alternativnega dobavitelja. To pa bi lahko privedlo do nekaterih organizacijskih sprememb znotraj družbe.

(117)

Ni mogoče izključiti, da bi uvedba protidampinških ukrepov negativno vplivala na nekatere uvoznike. Ker pa bi protidampinški ukrepi samo vzpostavili konkurenčnost na trgu Skupnosti in ker so končni uporabniki poudarili potrebo po dveh dobaviteljih, se meni, da protidampinški ukrepi na stopnji, predlagani v nadaljevanju, uvoznikom ne bi preprečili prodaje zadevnega izdelka v Skupnosti.

(118)

Ker uvozniki oskrbujejo več različnih sektorjev končnih uporabnikov, v katerih DCD predstavlja spremenljiv delež stroška končnega izdelka, se meni tudi, da bi se vsako zvišanje cene, ki bi izhajalo iz uvedbe protidampinških ukrepov, lahko delno preneslo na uporabnike. V tem kontekstu je treba tudi opozoriti, da glede na razpoložljive informacije uvozniki ne oskrbujejo največjega sektorja končnih uporabnikov, tj. farmacevtske industrije, kjer bi domnevno vsako dodatno zvišanje stroškov težko prenesli na končnega potrošnika zaradi konkurence s tretjimi državami.

(119)

En uvoznik, ki DCD dobavlja tekstilni in papirniški industriji ter čistilnim napravam za vodo in proizvajalcem gnojil, je trdil, da te panoge ne potrebujejo DCD višje kakovosti, ki ga proizvaja industrija Skupnosti. Trdil je tudi, da bi navedeni industriji, uporabnik in proizvajalec imeli težave pri prenosu kakršnih koli dodatnih zvišanj stroškov na končne uporabnike.

(120)

Ne da se izpodbijati, da je DCD, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, lahko boljše kakovosti v primerjavi z DCD, ki ga proizvajajo kitajski proizvajalci izvozniki. Vendar je preiskava pokazala, da sta zadevni izdelek in podobni izdelek v bistvu enaka in imata enake osnovne kemijske, fizične in tehnične lastnosti ter enake uporabe. V zvezi s trditvijo, da zgoraj navedeni industriji, uporabnik in proizvajalec ne bi mogli zvišanja cene surovine prenesti na svoje stranke, je treba poudariti, da zaradi nesodelovanja teh končnih uporabnikov te trditve ni mogoče oceniti, zaradi česar se je ne sme upoštevati.

(121)

Omeniti je treba tudi, da se stopnje dobička med sodelujočimi uvozniki razlikujejo. Glede na podatke, ki so jih predložili uvozniki, bi bilo mogoče vsaj del vsakega zvišanja cen, ki izhaja iz uvedbe protidampinških dajatev, absorbirati.

(122)

Zato se meni, da uvedba protidampinških ukrepov ne bi imela večjega negativnega učinka na uvoznike.

(123)

Pričakovati je, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti ponovno omogočila dobičkonosnost na področju proizvodnje DCD in ji tako omogočila obstoj na trgu. Zaradi nenehno izkrivljajoče se finančne situacije industrije Skupnosti, zaradi katere je celotno poslovanje postalo nedobičkonosno, obstaja veliko tveganje, da bi se zaradi neuvedbe ukrepov industrija Skupnosti morala umakniti iz proizvodnje DCD, kar bi neizogibno pomenilo izgubo delovnih mest. To bi ustvarilo monopol kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kar bi škodilo končnim uporabnikom DCD, ki so poudarili pomembnost ohranitve enega dobavitelja v Skupnosti.

(124)

Glede na znatno nelojalno nižanje cen, vzpostavljeno za dampinški uvoz, se meni, da bi uvedba protidampinških ukrepov zgolj ponovno vzpostavila raven enakih pogojev delovanja in ohranitev dveh dobaviteljev za uporabnike.

(125)

Zato se sklene, da ni nobenih tehtnih razlogov na podlagi interesa Skupnosti, da se protidampinški ukrepi ne uvedejo.

(126)

Glede na zgornje ugotovitve in zaradi ustreznega odražanja posebnega položaja DCD na trgu je primerno sprejeti protidampinške ukrepe.

(127)

Ukrepe je treba uvesti na ravni, ki bo zadostovala za ponovno vzpostavitev poštene konkurence med industrijo Skupnosti in proizvajalci izvozniki v LRK.

(128)

Štelo se, je bilo izraženo mnenje, da razmere v tem primeru zahtevajo poseben pristop za določitev stopnje odprave škode. V tem smislu je treba upoštevati tri pomembne vidike:

(129)

Omeniti je treba tudi, da se je s 1. julijem 2007 stopnja vračila DDV, ki se uporablja za izvoz DCD, proizvedenega v LRK, zmanjšala s 13 % na 5 %. To bo zelo verjetno privedlo do zvišanja izvoznih cen kitajskega DCD, saj bodo proizvodni stroški DCD za izvoz višji.

(130)

V teh okoliščinah je bilo treba uporabiti bolj smiselno metodo za določitev ravni odprave škode, povezane z dampinškim uvozom. Zdelo se je primerno, da se osredotoči na škodljive učinke, ki izvirajo neposredno iz nelojalnega nižanja cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ter raven odprave škode osnuje na znesku, ki bi zadostoval za odpravo dejanskega nelojalnega nižanja cene, ter doda element dobička (od 0 % do 5 %), ki ustreza stopnji dobička, ki ga je industrija Skupnosti za zadevni izdelek imela leta 2001. Takšen pristop bo industriji Skupnosti omogočil zaračunavanje višjih cen in izboljšanje njene finančne in ekonomske situacije, kolikor je nanjo jasno vplival dampinški uvoz.

(131)

Po razkritju dokončnih ugotovitev preiskave je industrija Skupnosti trdila, da predlagana stopnja dajatve ne bi zagotovila njene sposobnosti preživetja, saj ji ne bi omogočila zvišanja njenih cen na raven, ki bi pokrila vse njene proizvodne stroške. Zato je predlagala metodologijo, ki bi zagotovila prag dobička za celotno proizvodno verigo DCD. Vendar je bilo treba to metodo zavrniti, ker je v glavnem temeljila na nepreverjenih podatkih in bi poleg zadevnega izdelka vključevala še druge izdelke.

(132)

Zato se vztraja, da bo dajatev, osnovana na nelojalnem nižanju in dobičku, odpravila škodo, ki jo je neposredno povzročil dampinški uvoz, tudi če ne bo v celoti odpravila finančnih in ekonomskih težav industrije Skupnosti. Pokritje vseh proizvodnih stroškov bi glede na druge dejavnike poleg dampinškega uvoza pomenila prekomerno kompenzacijo. Upoštevati je treba tudi, da ima industrija Skupnosti korist od posebnega položaja na trgu, za katerega je značilna bližina kupcev.

(133)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo nujno zvišanje cene določeno z uporabo tehtane povprečne cene, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, ter prištetjem dodatnega elementa dobička. Rezultat je bil nato izražen v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(134)

Glede na posebne, zgoraj opisane okoliščine bo Komisija pozorno spremljala trg. Če se bo ukrep izkazal za neprimernega ali privedel do pomanjkanja na trgu Skupnosti in/ali monopola ene od strani, bo Komisija nemudoma začela s pregledom po uradni dolžnosti na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe in/ali z uporabo člena 14(4) osnovne uredbe.

(135)

Iz navedenih razlogov se meni, da je v skladu s členom 9 osnovne uredbe treba uvesti dokončne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka.

(136)

Ker je raven odprave škode nižja od ugotovljene stopnje dampinga, bi morali dokončni ukrepi temeljiti na stopnji odprave škode.

(137)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dajatve, izražena kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, naslednja:

15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/18

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/20

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/22

(1)

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin („HICP“) so harmonizirani podatki o inflaciji, ki jih Komisija in Evropska centralna banka potrebujeta za opravljanje svojih nalog iz člena 121 Pogodbe ES. HICP so oblikovani za lažje mednarodne primerjave inflacije cen življenjskih potrebščin. So pomembni kazalniki za vodenje monetarne politike.

(2)

HICP je dokaj popoln temeljni okvir. Od sprejetja začetnih izvedbenih ukrepov je bil dosežen znaten napredek pri usklajevanju metodologij, vendar še vedno obstaja neprimerljivost postopkov vzorčenja, nadomestitve, prilagoditve kakovosti in združevanja.

(3)

Obstoječi okvir HICP opredeljuje HICP kot indeks vrste Laspeyres, ki se nanaša na spreminjajočo se kupno moč pri nabavi blaga in storitev za neposredno zadovoljevanje potreb potrošnika. Ta opredelitev odraža trenutno razumevanje inflacije potrošniških cen v Evropski uniji, zlasti v euroobmočju.

(4)

HICP se nanaša na cene vseh izdelkov, ki jih kupijo potrošniki, ob prizadevanju za ohranitev potrošniških vzorcev, tj. izdelkov, ki jih določajo osnovne kategorije izdatkov (ponderji). V teh kategorijah so izrecno navedeni segmenti potrošnje, ki se razlikujejo glede na namen potrošnje. Sklop vseh ponudb izdelkov v statistični populaciji se lahko podrobno razdeli na segmente potrošnje. Segmenti potrošnje so časovno relativno stabilni, vendar pa se bo ponudba izdelkov, ki vključuje posamezni segment potrošnje, z razvojem trga spreminjala.

(5)

Pojem segmentov potrošnje glede na namen je zato bistven za vzorčenje ter pomen spremembe in prilagoditve kakovosti. Kljub temu pa dvoumnost tega koncepta zadeva raven združevanja, na podlagi katere je opredeljen in na podlagi katere se uporablja.

(6)

Obseg ponudbe izdelkov se bo postopno spreminjal, kakor bodo trgovci in proizvajalci spreminjali ali nadomeščali svoje izdelke. HICP zahteva zastopanost vseh trenutno razpoložljivih ponudb izdelkov v okviru segmentov potrošnje glede na namen, izbranih v referenčnem obdobju, za merjenje njihovega vpliva na inflacijo. To se uporablja zlasti za nove modele ali nove vrste že obstoječih izdelkov.

(7)

Sprememba kakovosti se zato nanaša na stopnjo, do katere razpoložljivi izdelki ustrezajo namenu segmenta potrošnje, kateremu pripadajo. Spremembo kakovosti je treba oceniti z navedbo specifikacije konkretnih izdelkov znotraj enega segmenta potrošnje.

(8)

Za rešitev teh vprašanj je treba pojasniti in spremeniti Uredbo Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (3), da se zagotovi primerljivost HICP ter ohrani njihova zanesljivost in ustreznost v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2494/95.

(9)

Zato je treba še podrobneje opredeliti namene in opredelitev HICP za pojasnitev, kdaj navedeni indeksi določajo dejanske postopke vzorčenja, nadomestitve in prilagoditve kakovosti, ter za določitev zahtevane zastopanosti HICP in njegove oblike kakor tudi nadaljnje minimalne standarde v zvezi s postopki vzorčenja, nadomestitve, prilagoditve kakovosti in združevanja.

(10)

Zlasti je treba določiti jasen statistični cilj za vzorčenje, nadomestitev in prilagoditev kakovosti ter zagotoviti, da HICP omogoči rezultat, ki je blizu želenega cilja z relativno majhno negotovostjo ali napako glede pristranskosti in variance. Treba je razmisliti o kompromisu med pristranskostjo in natančnostjo.

(11)

Za podrobnejšo opredelitev ciljne populacije HICP in rešitev vprašanja „nespremenljivosti“ košarice HICP je koncept segmentov potrošnje glede na namen primerna rešitev, ker lahko vključi potrebno nespremenljivost v indeks vrste Laspeyres in oblikuje smiselni okvir v svetu razvijajočih se trgov.

(12)

Treba je zagotoviti, da izbira segmentov potrošnje v referenčnem obdobju predstavlja celotno delitev celote transakcij in da nadomestitve ohranijo zastopanost trenutnih ponudb izdelkov znotraj segmentov potrošnje, ki so že vključeni v HICP. Zastopanost denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev glede na namen potrošnje mora odražati dinamično naravo razvijajočih se trgov.

(13)

Treba je zagotoviti, da ocene držav članic o spremembi kakovosti temeljijo na dokazih o razlikah v značilnostih, ki določajo ceno in ki ustrezajo zadevni potrošnji. Zato mora Komisija (Eurostat) za vsak primer posebej oblikovati posebne standarde za prilagoditev kakovosti.

(14)

Poleg tega je treba razširiti opredelitev osnovnih agregatov in še bolj uskladiti postopke združevanja in nadomestitve v okviru osnovnih agregatov.

(15)

Upoštevano je bilo načelo stroškovne učinkovitosti v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 2494/95.

(16)

Uredbo (ES) št. 1749/96 je zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (4) –

1.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

2.

Vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a

Načela

1.   HICP se pripravi na podlagi vzorčnih statističnih podatkov, ki pomenijo povprečno spremembo cen v ciljni populaciji med koledarskim mesecem trenutnega indeksa in primerjanim obdobjem.

2.   Sklop vseh transakcij v statistični populaciji se lahko podrobno razdeli na dele, ki ustrezajo ponudbam izdelkov, na katere se te transakcije nanašajo. Transakcije se razvrstijo v skladu s štirimestnimi kategorijami in podkategorijami iz Priloge Ia, ki izhajajo iz mednarodne klasifikacije COICOP, in se imenujejo COICOP/HICP (klasifikacija individualne potrošnje glede na namen, prilagojena potrebam HICP).

3.   HICP se izračuna na podlagi formule, ki je skladna s formulo vrste Laspeyres.

4.   Segmenti potrošnje so fiksni elementi v košarici indeksov, na katero se nanaša HICP.

5.   Cene, uporabljene v HICP, so nabavne cene, ki jih plačajo gospodinjstva za nakup posameznega blaga ali storitev v denarnih transakcijah.

6.   Kadar se za blago in storitve, ki so potrošnikom na voljo brezplačno, naknadno zaračuna dejanska cena, se nato ta sprememba od cene nič do dejanske cene in obratno upošteva v HICP.

7.   HICP zagotovi ukrep za čisto spremembo cen, ne da bi to vplivalo na spremembo kakovosti. Zato mora HICP:

8.   V zvezi s spremembo kakovosti bo ocena temeljila na dokazanem obstoju razlike med specifikacijo nadomestne ponudbe izdelkov in ponudbo izdelkov, ki jo nadomešča v vzorcu, tj. razlike v značilnostih ponudb izdelkov, ki določajo ceno, kot so znamka, material ali izdelava, in ki ustrezajo zadevni potrošnji.

Sprememba kakovosti ne nastopi, kadar gre za obsežno letno ali manj pogosto revizijo vzorca HICP. Njena vključitev se izvede z oblikovanjem ustreznih verižnih povezav. Revizije vzorca HICP ne pomenijo, da med dvema revizijama ni treba nemudoma uvesti nadomestne ponudbe izdelkov.

9.   Zastopanost osnovne skupine izdelkov ali osnovnega agregata se opredeli s ponderjem izdatkov, povezanim z zastopanostjo. Druga ponderiranja se lahko uporabljajo v okviru osnovnih agregatov, če je zagotovljena reprezentativnost indeksa.

10.   ‚Zanesljivost‘ se oceni glede na ‚natančnost‘, ki se nanaša na razpon vzorčnih napak, in ‚reprezentativnost‘, ki se nanaša na odsotnost pristranskosti.“

3.

V členu 4(2) se besedi „člena 2(b)“ nadomestita z besedama „člena 2(5)“.

4.

Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Minimalni standardi za nadomestitve in prilagoditev kakovosti

1.   Metode za prilagoditev kakovosti se razvrstijo na naslednji način:

2.   Komisija (Eurostat) po posvetovanju v okviru Odbora za statistični program (SPC) in na podlagi pristopa, ki upošteva vsak primer posebej, ter ob upoštevanju vidikov stroškovne učinkovitosti in konteksta, v katerem se ti vidiki uporabljajo, določi in izda standarde v zvezi z razvrstitvijo metod za prilagoditev kakovosti.

Razvrstitev metod za prilagoditev kakovosti ne izključuje sprejetja izvedbenih ukrepov na tem področju v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 2494/95.

3.   Metodi A in B se štejeta kot ustrezni metodi za prilagoditev kakovosti. HICP, za katere so narejene ustrezne prilagoditve kakovosti, se štejejo kot primerljive. Temu ustrezno se ob sicer enakih pogojih metodam A da prednost pred metodami B.

4.   Če ni ustreznih nacionalnih ocen, države članice uporabijo ocene, ki temeljijo na informacijah Komisije (Eurostata), če so na voljo in ustrezne.

5.   V nobenem primeru se sprememba kakovosti ne oceni kot celota razlike v cenah med dvema ponudbama izdelkov, razen če je to mogoče utemeljiti kot ustrezno oceno.

6.   Če ustreznih ocen ni na voljo, se spremembe cen ocenijo kot razlika med ceno nadomestne cene in ceno nadomeščene ponudbe izdelkov.

7.   Nadomestne ponudbe izdelkov:

15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/27

(1)

Ta odločba je naslovljena na Elliniki Etairia Prostasias tis Pneymatikis Idioktisias A.E. (AEPI), Gesellschaft zur Wahrnehmung mechanisch-musikalischer Urheberrechte m.b.H. (AustroMechana), BMG Music Publishing International Ltd, Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte (GEMA), Mechanical-Copyright Protection Society Limited (MCPS), Mechanical-Copyright Protection Society Ireland (MCPSI), Nordic Copyright Bureau (NCB), Société Belge des Auteurs Compositeurs et Editeurs (SABAM), Société pour l’Administration du Droit de Reproduction Mécanique des Auteurs, Compositeurs et Editeurs (SDRM), Sociedad General Autores y Editores (SGAE), Società Italiana degli Autori ed Editori (SIAE), Sony/ATV Music Publishing Europe, Sociedade Portuguesa de Autores (SPA), Stichting Stemra (STEMRA), Schweizerische Gesellschaft für die Rechte der Urheber musikalischer Werke (SUISA), Universal Music Publishing Group in Warner Chappell Music Ltd, v nadaljnjem besedilu „stranke Sporazuma o podaljšanju iz Cannesa“.

(2)

Predmet postopka je bil Sporazum o podaljšanju iz Cannesa, sporazum med osemnajstimi družbami (od katerih je trinajst evropskih kolektivnih organizacij za upravljanje mehaničnih glasbenih avtorskih pravic ter pet velikih glasbenih založnikov, ki so člani teh kolektivnih organizacij) o odnosih med njimi pri upravljanju mehaničnih glasbenih avtorskih pravic, licenčno podeljenih glasbenim založbam za reprodukcijo zvočnih zapisov na fizične nosilce. V svoji predhodni oceni je Komisija v skladu s členom 81 Pogodbe ES in členom 53 Sporazuma EGP izrazila pomisleka glede dveh določb Sporazuma o podaljšanju iz Cannesa. Prva je bila določba, da mora kolektivna organizacija pred odobritvijo rabata glasbeni založbi v okviru Sporazuma o centraliziranem dodeljevanju licenc pridobiti pisno soglasje „ustreznega člana“. Druga je bila določba, da kolektivne organizacije ne smejo nikoli delovati na trgih glasbenega založništva ali proizvodnje glasbenih nosilcev. Pomisleka Komisije v zvezi s konkurenco sta bila, da bi prva določba lahko zelo oteževala ali onemogočala kolektivnim organizacijam, da glasbenim založbam odobrijo rabate, druga določba pa bi lahko preprečevala morebitno konkurenco med kolektivnimi organizacijami na trgih glasbenega založništva in proizvodnje glasbenih nosilcev.

(3)

Komisija meni, da so zaveze, ki jih dale stranke Sporazuma o podaljšanju iz Cannesa, zadostne za obravnavo pomislekov Komisije v zvezi s konkurenco. Zlasti so stranke spremenile določbo, ki se nanaša na rabate, na način, da se kolektivna organizacija lahko odloči in ponudi rabat, ki se plača iz upravnih stroškov, zadržanih od licenčnin, ki jih izplačuje svojim članom, s preprostim sklepom njenega pristojnega organa, ne da bi morala pridobiti pisno soglasje „ustreznega člana“. Stranke so črtale določbo, ki je kolektivnim organizacijam prepovedovala vstopati na trg glasbenega založništva in proizvodnje glasbenih nosilcev, in so se obvezale, da v prihodnosti ne bodo sklepale podobnih sporazumov.

(4)

Komisija v odločbi ugotavlja, da glede na zaveze, ki so jih dale stranke Sporazuma o podaljšanju iz Cannesa, vzrokov za ukrepanje Komisije ni več.

(5)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je dne 18. septembra 2006 podal pozitivno mnenje.

15.11.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 296/29

(1)

Del 1 Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS z dne 21. decembra 1979 o seznamu tretjih držav ali delov teh držav in o pogojih za zdravstveno varstvo živali, javno zdravstveno varstvo in izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa v Skupnost (4) določa seznam tretjih držav ali delov teh držav, iz katerih države članice lahko uvažajo sveže meso nekaterih živali.

(2)

Ta priloga določa časovna obdobja, za katera je uvoz v Skupnost dovoljen ali prepovedan glede na datume zakola/ubitja živali, iz katerih je bilo meso pridobljeno. Ta obdobja so določena, da se dovoli uvoz svežega mesa, ki je bilo pridelano, preden so začele veljati omejitve za nekatere tretje države ali dele teh držav glede zdravstvenega varstva živali.

(3)

Kljub temu je za zagotovitev visoke ravni varovanja zdravja v Skupnosti primerno določiti, da je uvoz svežega mesa živali, zaklanih v tretjih držav na ali pred datumom začetka veljavnosti omejevalnih ukrepov, dovoljen le omejeno časovno obdobje 90 dni. Če se spričevalo za pošiljko izda na ali pred datumom začetka veljavnosti prepovedi uvoza in če se pošiljka prevaža na odprtem morju v trenutku začetka veljavnosti prepovedi, naj bi bilo to obdobje 40 dni.

(4)

Datum, ko se uvoz svežega mesa iz določene tretje države ali delov te države odobri ali prepove, je treba vstaviti v Prilogo II k Odločbi 79/542/EGS, da bi se izognili uvozu svežega mesa, pridelanega v obdobju, ko je v tej državi ali delu te države bilo prisotno tveganje za zdravje živali.

(5)

Obstoječe navedbe časovnih obdobij v navedeni prilogi so povzročile praktične težave mejnim kontrolnim točkam Skupnosti, ko preverjajo veterinarska spričevala za uvoz takšnega mesa, in tudi pristojnim organom v tretjih državah izvoznicah, ko pripravljajo ta spričevala.

(6)

Zaradi tega je, da bi se doseglo visoko raven varovanja zdravja in zagotovilo jasnost, skladnost in preglednost glede seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz svežega mesa v Skupnost, primerno spremeniti Prilogo II k Odločbi 79/542/EGS in črtati sklicevanja na navedena obdobja. Poleg tega je treba posodobiti podatke, ki zadevajo nekatere države, zlasti Paragvaj in Brazilijo.

(7)

Da se dovoli uvoz zalog svežega mesa, ki jim je odobren uvoz v Skupnost iz nekaterih tretjih držav ali delov teh držav na podlagi Odločbe 79/542/EGS, vendar ne bo več odobren po datumu začetka veljavnosti te odločbe, je primerno zagotoviti prehodno obdobje 90 dni.

(8)

Zaradi dveh izbruhov slinavke in parkljevke v Argentini februarja 2006 je Odločba Komisije 2006/259/ES z dne 27. marca 2006 o spremembi Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS v zvezi z regionalizacijo za Argentino in obrazci spričeval za uvoz svežega govejega mesa iz Argentine (5) prepovedala uvoz izkoščenega in zorjenega govejega mesa iz osmih departmajev province Corrientes. Na nedavnem inšpekcijskem pregledu v Argentini je bilo ugotovljeno, da veljavne omejitve glede zdravstvenega varstva živali v osmih zadevnih departmajih, zlasti glede slinavke in parkljevke, niso več potrebne. Zato naj za navedena območja te omejitve ne bi več veljale, kakor je zahtevala Argentina.

(9)

Na inšpekcijskem pregledu je bilo prav tako ugotovljeno, da proizvodnja izkoščenega in zorjenega jelenovega mesa iz Argentine izpolnjuje zahteve za zdravstveno varstvo živali iz Odločbe 79/542/EGS. Zato je primerno odobriti uvoz izkoščenega in zorjenega jelenovega mesa iz Argentine v Skupnost.

(10)

Zaradi dveh izbruhov slinavke in parkljevke v Bocvani aprila 2006 je Odločba Sveta 79/542/EGS, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2006/463/ES (6), prepovedala uvoz izkoščenega in zorjenega govejega mesa iz dela Bocvane. Prejeta dokumentacija iz Bocvane in ugoden izid inšpekcijskega pregleda Skupnosti, opravljenega marca 2007 v tej državi, kažeta na to, da so bili ukrepi, ki jih je sprejela Bocvana, učinkoviti pri nadzoru in odpravi bolezni. Zato sedanje omejitve glede zdravstvenega varstva živali v zadevnem delu Bocvane naj ne bi več veljale.

(11)

Inšpekcijski pregled Skupnosti je poleg tega ugodno ocenil dve drugi regiji Bocvane, ki ju je Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) ocenila kot regiji brez slinavke in parkljevke, kjer cepljenje ni bilo opravljeno. Zato je primerno tem območjem dovoliti izvoz izkoščenega in zorjenega govejega in ovčjega mesa ter mesa gojene in prostoživeče divjadi v EU.

(12)

V delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS so navedeni deli Kolumbije kot deli tretje države, iz katere je odobren uvoz svežega govejega mesa v Skupnost. Toda Kolumbija ni predložila nobenega programa nadzora nad ostanki škodljivih snovi za sveže goveje meso v skladu z Odločbo Komisije 2004/432/ES z dne 29. aprila 2004 o odobritvi programov nadzora nad ostanki škodljivih snovi, predloženih s strani tretjih držav v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES (7). Tudi noben organ ni pooblaščen za izvoz svežega mesa v Skupnost. Zato uvoz svežega govejega mesa iz Kolumbije ne bi smel biti več odobren, treba pa je spremeniti del 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS.

(13)

Da se ustreznim zainteresiranim stranem omogoči možnost, da se prilagodijo novemu uvoznemu režimu, je primerno zagotoviti, da Odločba začne veljati 1. decembra 2007.

(14)

Odločbo 79/542/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Odločba Komisije 96/367/ES z dne 13. junija 1996 o zaščitnih ukrepih v zvezi s slinavko in parkljevko v Albaniji (8) in Odločba Komisije z dne 4. julija 1996 o ukrepih zaščite v zvezi z uvozom živali in živalskih proizvodov iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi izbruhov slinavke in parkljevke (9) sta zastareli, saj so zdaj določbe iz teh odločb vključene v druge akte Skupnosti. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba ti odločbi izrecno razveljaviti.

(16)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –