22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1098/2007

z dne 18. septembra 2007

o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.

(2)	Najnovejše znanstveno mnenje ICES navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 22, 23 in 24 Baltskega morja prekomerno izkoriščan in je dosegel stopnje, kjer mu grozi zmanjšana sposobnost razmnoževanja.

(3)	Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev večletnega načrta za upravljanje ribolova staležev trske v Baltskem morju.

(4)	Cilj načrta je zagotoviti, da bodo baltski staleži trske izkoriščani v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi pogoji.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) med drugim zahteva, da mora Skupnost za dosego tega cilja uporabiti varnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zavarovanje in ohranitev staleža, za zagotovitev njegovega trajnostnega izkoriščanja in zmanjšanje vpliva ribištva na morske ekosisteme na najmanjšo možno raven. Prizadevati bi si morala za napredno izvajanje ekosistemsko naravnanega pristopa k upravljanju ribištva in prispevati k učinkovitim ribolovnim aktivnostim v gospodarsko uspešni in konkurenčni ribiški industriji, ob tem pa zagotavljati primerno življenjsko raven tistim, ki so odvisni od ribolova baltske trske, in upoštevati interese potrošnikov.

(6)	Za dosego cilja je treba vzhodni stalež obnoviti do varnih bioloških meja, za oba staleža pa zagotoviti ravni, na katerih se vzdržuje njuna polna sposobnost razmnoževanja in je mogoče doseči najvišje dolgoročne donose.

(7)	To je mogoče doseči z uvedbo ustrezne metode za postopno zmanjšanje ribolovnega napora v ribištvu, kjer se lovi trska, na stopnje, ki so v skladu s ciljem, in z določitvijo celotnega dovoljenega ulova (TAC) za staleže trske na stopnje, ki so skladne z ribolovnim naporom.

(8)	Ker je ulov trske pri ribolovu sleda in papaline ter pri ribolovu lososa z zabodnimi mrežami in zapletnimi mrežami zelo omejen, ta vrsta ribištva, ne bi smela biti predmet postopnega zmanjševanja ribolovnega napora.

(9)	Za zagotovitev stabilnosti v možnostih ribolova je primerno omejiti spreminjanje celotnih dovoljenih ulovov iz leta v leto.

(10)	Ustrezno izvajanje nadzora nad ribolovnim naporom je uravnavanje dolžine obdobij, ko je ribolov trske dovoljen. Države članice lahko določijo skupne dneve, ko so lahko vsa plovila Skupnosti, ki plovejo pod njihovo zastavo, odsotna iz pristanišča.

(11)

Poleg ali z odstopanjem od ukrepov iz Uredbe Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (3), Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (4) in Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (5) so potrebni nadzorni ukrepi, da se zagotovi skladnost z ukrepi, določenimi v tej uredbi.

(12)	V prvih treh letih uporabe bi se moral večletni načrt šteti za obnovitveni načrt v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(13)	Podrazdelka ICES 27 in 28 se lahko izključita iz določb za upravljanje ribolovnega napora zaradi minimalnega ulova v teh podrazdelkih ICES.

(14)	Večletni načrt iz te uredbe nadomešča obstoječe določbe o upravljanju ribolovnih naporov v Baltskem morju. Uredba Sveta (ES) št. 779/97 z dne 24. aprila 1997 o uvedbi določb za upravljanje ribolovnega napora v Baltskem morju (6), bi se morala zato razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet

Ta uredba vzpostavlja večletni načrt za naslednja staleža trske (v nadaljevanju „zadevna staleža trske“) in ribištvo, ki izkorišča ta staleža:

(a)	trska, ki naseljuje območje A;

(b)	trska, ki naseljuje območji B in C.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti s skupno dolžino osem metrov ali več, ki delujejo v Baltskem morju, in države članice, ki mejijo na Baltsko morje (v nadaljevanju „zadevne države članice“). Člen 9 pa se uporablja za plovila s skupno dolžino manj kot osem metrov, ki delujejo v Baltskem morju.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu (7) uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so razdelki in podrazdelki, opredeljeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (8);

(b)	„Baltsko morje“ pomeni razdelke ICES IIIb, IIIc in IIId;

(c)	„celotni dovoljeni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki se vsako leto lahko ulovi v posameznem staležu;

(d)	„VMS“ pomeni sisteme spremljanja plovil v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (9), za plovila katere koli dolžine;

(e)	„območje A“ pomeni podrazdelke ICES od 22 do 24; „območje B“ pomeni podrazdelke ICES od 25 do 28; „območje C“ pomeni podrazdelke ICES od 29 do 32;

(f)	„dnevi odsotnosti iz pristanišča“ pomeni katero koli nepretrgano 24-urno obdobje ali del tega obdobja, ko plovilo ni v pristanišču.

POGLAVJE II

NAMEN IN CILJI

Člen 4

Namen in cilji

Načrt bo zagotovil trajnostno izkoriščanje zadevnih staležev trske s postopnim zmanjševanjem in vzdrževanjem stopenj ribolovne umrljivosti na ravneh, ki ne bodo nižje od:

(a)	0,6 pri starosti od 3 do 6 let za stalež trske na območju A; in

(b)	0,3 pri starosti od 4 do 7 let za stalež trske na območjih B in C.

POGLAVJE III

CELOTNI DOVOLJENI ULOV

Člen 5

Določitev TAC

1.   Vsako leto Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o TAC za naslednje leto za zadevna staleža trske.

2.   TAC za zadevna staleža trske se določi v skladu s členoma 6 in 7.

Člen 6

Postopek za določitev TAC za zadevna staleža trske

1.   Svet določi TAC za zadevna staleža trske, ki je v skladu z znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) višji od:

(a)	TAC, ki bo v letu uporabe privedel do 10 % znižanja stopnje ribolovne umrljivosti v primerjavi s stopnjo ribolovne umrljivosti, ocenjeno za predhodno leto;

(b)	TAC, ki bo privedel do stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4.

2.   Če zaradi uporabe odstavka 1 TAC presega TAC predhodnega leta za več kot 15 %, Svet določi TAC, ki je za 15 % večji od TAC navedenega leta.

3.   Če je zaradi uporabe odstavka 1 TAC za več kot 15 % manjši od TAC predhodnega leta, Svet določi TAC, ki je za 15 % manjši od TAC navedenega leta.

4.   Odstavek 3 se ne uporablja, če iz znanstvene ocene STECF izhaja, da bo stopnja ribolovne umrljivosti v letu uporabe TAC presegla vrednost 1 na leto od starosti 3 do 6 let za stalež trske na območju A ali vrednost 0,6 na leto za starosti 4 do 7 let za stalež trske na območjih B in C.

Člen 7

Odstopanja

Z odstopanjem od člena 6 lahko Svet, kadar meni, da je to primerno, določi TAC, ki je manjši od TAC, ki sledi iz uporabe člena 6.

POGLAVJE IV

OMEJITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

Člen 8

Postopek za določitev obdobij, ko je dovoljen ribolov z določenimi vrstami orodij

1.   Ribiškim plovilom se prepove ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, s pridnenimi parangali, s parangali, razen visečih parangalov, ročnimi vrvicami in vrvicami s svetlečimi vabami:

(a)	od 1. do 30. aprila na območju A; in

(b)	od 1. julija do 31. avgusta na območju B.

2.   Pri ribolovu z visečimi parangali se trsk ne obdrži na krovu.

3.   Svet vsako leto s kvalificirano večino odloči o največjem dovoljenem številu dni odsotnosti iz pristanišča zunaj obdobij, določenih v odstavku 1 v naslednjem letu, ko je ribolov z orodji iz odstavka 1 dovoljen, v skladu s pravili iz odstavkov 4 in 5.

4.   Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske najmanj 10 % višja od najnižje stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodjem iz odstavka 1 dovoljen, zmanjša za 10 % glede na celotno število dni, dovoljenih v tekočem letu.

5.   Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske manj kot 10 % nad najnižjimi stopnjami ribolovne umrljivosti, opredeljenimi v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodji iz odstavka 1 dovoljen, izenači s celotnim številom dni, dovoljenih v tekočem letu, pomnoži z najnižjo stopnjo ribolovne umrljivosti iz člena 4 in deli s stopnjo ribolovne umrljivosti, ki jo je ocenil STECF.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 je ribiškim plovilom, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov, v času lovopusta iz odstavka 1 dovoljeno od največjega dovoljenega števila dni odsotnosti iz pristanišča, ki izhaja iz uporabe odstavkov 3–5, uporabiti največ pet dni na mesec, razdeljenih v obdobja vsaj dveh zaporednih dni. V teh dneh smejo ribiška plovila potopiti svoje mreže in iztovarjati ribe le od ponedeljka od 6.00 ure do petka istega tedna do 18.00 ure.

Člen 16 se uporablja za ribiška plovila iz prvega pododstavka, ki nimajo dovoljenja za ribolov trske.

7.   Država članica na zahtevo Komisije ali druge države članice na svoji spletni strani objavi opis sistema, ki ga uporablja za zagotovitev skladnosti z odstavki 3, 4 in 5, ali pa ta opis zagotovi Komisiji in vsem državam članicam.

Člen 9

Območne omejitve ribolova

1.   Od 1. maja do 31. oktobra je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne aktivnosti na območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje geografske lege, ki se merijo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84:

(a)	Območje 1: — 55° 45′ S, 15° 30′ V — 55° 45′ S, 16° 30′ V — 55° 00′ S, 16° 30′ V — 55° 00′ S, 16° 00′ V — 55° 15′ S, 16° 00′ V — 55° 15′ S, 15° 30′ V — 55° 45′ S, 15° 30′ V

(b)	Območje 2: — 55° 00′ S, 19° 14′ V — 54° 48′ S, 19° 20′ V — 54° 45′ S, 19° 19′ V — 54° 45′ S, 18° 55′ V — 55° 00′ S, 19° 14′ V

(c)	Območje 3: — 56° 13′ S, 18° 27′ V — 56° 13′ S, 19° 31′ V — 55° 59′ S, 19° 13′ V — 56° 03′ S, 19° 06′ V — 56° 00′ S, 18° 51′ V — 55° 47′ S, 18° 57′ V — 55° 30′ S, 18° 34′ V — 56° 13′ S, 18° 27′ V.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je dovoljen ribolov z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 157 mm, ali z visečimi parangali. Na krovu ne sme biti nobenih drugih orodij.

3.   Pri ribolovu s katero koli vrsto orodja, navedenega v odstavku 2, se trsk ne obdrži na krovu.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE, INŠPEKCIJA IN NADZOR

Člen 10

Posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju

1.   Z odstopanjem od člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 morajo imeti vsa plovila Skupnosti skupne dolžine 8 metrov ali več, ki imajo na krovu ali uporabljajo katero koli orodje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2187/2005, posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju.

2.   Države članice lahko izdajo posebno dovoljenje za ribolov trske iz odstavka 1 samo plovilom Skupnosti, ki imajo v letu 2005 posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (10). Vendar lahko država članica izda posebno dovoljenje za ribolov trske plovilu Skupnosti, ki pluje pod zastavo te države članice in v letu 2005 nima posebnega ribolovnega dovoljenja, če zagotovi, da je v Baltskem morju preprečen ribolov najmanj enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih (kW), s katerim koli orodjem iz odstavka 1.

3.   Vsaka zadevna država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, in omogoči dostop do njega na svoji uradni spletni strani.

4.   Poveljnik ribiškega plovila ali njegov pooblaščeni zastopnik, kateremu je država članica izdala posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, hrani izvod tega dovoljenja na krovu ribiškega plovila.

Člen 11

Ladijski dnevniki

1.   Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljniki plovil Skupnosti s skupno dolžino 8 m ali več vodijo ladijski dnevnik o svojih aktivnostih v skladu s členom 6 navedene uredbe.

Ne glede na prvi pododstavek ribiška plovila s skupno dolžino med 8 in 10 metrov, ki imajo na krovu trsko, ulovljeno na območju C, vodijo ladijski dnevnik, ki je v skladu z določbami točke 2 Priloge IV k Uredbi (EGS) št. 2807/83.

2.   Za plovila, opremljena z VMS, države članice preverijo, ali informacije, prejete na centru za spremljanje ribištva(FMC), ustrezajo aktivnostim, navedenim v ladijskem dnevniku, z uporabo podatkov VMS. Taka navzkrižna preverjanja so v računalniško berljivi obliki zabeležena za obdobje treh let.

3.   Vsaka država članica na svoji uradni spletni strani vzdržuje in omogoča dostop do podrobnosti o kontaktih za predložitev ladijskih dnevnikov, deklaracij o iztovarjanju in predhodnih obvestil iz člena 17.

Člen 12

Elektronsko evidentiranje in oddaja podatkov o ulovu

Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 2807/83 lahko države članice dovolijo poveljniku ribiškega plovila, ki je opremljeno z VMS, da podatke, ki se zahtevajo v ladijskem dnevniku, posreduje v elektronski obliki. Podatki se dnevno, po opravljeni ribolovni dejavnosti tistega koledarskega dne, posredujejo centru za spremljanje ribištva države članice zastave. Podatki v ladijskem dnevniku so dosegljivi na zahtevo centra za spremljanje ribištva obalne države v času, ko je ribiško plovilo v vodah obalne države, in na zahtevo zaradi inšpekcije.

Člen 13

Zapisovanje podatkov o ribolovnem naporu

1.   Z odstopanjem od člena 19b Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki ima na krovu ribolovno orodje, navedeno v členu 8(1) te uredbe, ob prihodu v pristanišče ali odhodu iz njega ali ob vstopu v Baltsko morje ali izstopu iz njega centru za spremljanje ribištva države članice zastave posredujejo poročilo o naporu, ki vsebuje naslednje podatke:

(a)	ob vstopu v Baltsko morje ali izstopu iz njega (i) ime plovila, zunanjo razpoznavno oznako in radijski klicni znak; (ii) datum in čas izplutja iz pristanišča ali vstopa v Baltsko morje (lokalni čas); (iii) območje, kjer bo plovilo ribarilo, kakor je opredeljeno v členu 3(e),

(b)	ob vstopu v pristanišče ali izstopu iz Baltskega morja (i) ime plovila, zunanjo razpoznavno oznako in radijski klicni znak; (ii) datum in čas vstopa v pristanišče ali izstopa iz Baltskega morja (lokalni čas);

2.   Točki (i) in (ii) odstavka 1(a) ter odstavek 1(b) se ne uporabljajo za plovila, opremljena z VMS.

3.   Center za spremljanje ribištva države članice zastave poročilo o naporu vnese v svojo računalniško bazo podatkov.

4.   Država članica zastave obalni državi članici na zahtevo zagotovi podatke iz odstavka 1.

Člen 14

Spremljanje in nadzor nad ribolovnim naporom

Pristojni organi države članice zastave spremljajo in nadzorujejo usklajenost z:

(a)	omejitvami ribolovnega napora, ki so določene v členu 8;

(b)	omejitvami ribolova, ki so določene v členu 9.

Člen 15

Dopustno odstopanje v ladijskem dnevniku

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 znaša dopustno odstopanje v oceni količin rib v kilogramih, ki so na krovu plovila, in za katere velja TAC, 10 % vrednosti, zabeležene v ladijskem dnevniku, razen za trsko, za katero dopustno odstopanje znaša 8 %.

Vendar je za ulove na območjih A in B, ki se iztovorijo nerazvrščeno, dopustno odstopanje v oceni količin 10 % celotne količine na krovu.

Člen 16

Vstop v posebna območja in izstop iz njih

1.   Ribiško plovilo, ki ima posebno dovoljenje za ribolov trske, lahko v enem ribolovnem potovanju ribari le na območjih A, B ali C.

2.   Ribiško plovilo lahko začne ribolovne aktivnosti v vodah Skupnosti le na območjih A, B ali C, in to brez trske na krovu.

Če ribiško plovilo vpluje v pristanišče znotraj območja, na katerem je ribarilo, in v njem ne iztovori rib, lahko nadaljuje svoje ribolovne aktivnosti na tem območju s trsko na krovu.

3.   Če ribiško plovilo izstopi z območij A, B ali C s trsko na krovu:

(a)	odpluje naravnost v pristanišče zunaj območja, na katerem je ribarilo, in iztovori ribe;

(b)

ob odhodu z območja, na katerem je ribarilo, shrani mreže v skladu z naslednjimi pogoji, tako da jih ni mogoče takoj uporabiti: (i) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje; (ii) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno privezane na del zgornje konstrukcije.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 lahko ribiško plovilo ribari na območjih A in B v enem ribolovnem potovanju in lahko v letu 2008 začne ribolovne aktivnosti na katerem koli od teh območij le z manj kot 150 kg trske na krovu. Države članice sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega nadzora. O teh ukrepih poročajo Komisiji do 31. januarja 2008.

Člen 17

Predhodno obvestilo

1.   Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, ki ima ob odhodu z območij A, B ali C na krovu več kot 300 kg žive teže trske, pristojne organe obalne države članice, v kateri bo plovilo iztovorilo ribe, vsaj eno uro pred odhodom z območja obvesti o:

(a)	času in kraju odhoda;

(b)	količini trske in celotni teži drugih vrst v živi teži na krovu;

(c)	imenu kraja iztovarjanja;

(d)	predvidenem času prihoda na kraj iztovarjanja.

Obalna država državo zastave obvesti o iztovoru.

2.   Kadar ribiško plovilo Skupnosti namerava vstopiti v pristanišče na območju, na katerem je ribarilo z več kot 300 kg žive teže trske na krovu, poveljnik ribiškega plovila Skupnosti obvesti pristojne organe obalne države, ta pa vsaj eno uro pred vstopom v pristanišče obvesti državo zastave o vseh podatkih iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1.

3.   Posredovanje podatkov iz točk (a) in (b) odstavka 1 se ne uporablja za plovila, za katera velja člen 12.

4.   Točka (a) odstavka 1 se ne uporablja za plovila, opremljena z VMS.

5.   Obvestilo iz odstavkov 1 in 2 lahko pošlje tudi zastopnik poveljnika ribiškega plovila Skupnosti.

Člen 18

Določena pristanišča

1.   Če ima plovilo na krovu več kot 750 kg žive teže trske, se trska lahko iztovori izključno v določenih pristaniščih.

2.   Vsaka država članica lahko določi pristanišča, v katerih se iztovarja vsak ulov baltske trske, ki v živi teži presega 750 kg.

3.   Do 10. oktobra 2007 vsaka država članica, ki je sestavila seznam določenih pristanišč, vzdržuje seznam določenih pristanišč in omogoči dostop do njega na svoji uradni spletni strani.

Člen 19

Tehtanje prvič iztovorjene trske

Poveljnik ribiškega plovila zagotovi, da se kakršna koli količina trske, ulovljene v Baltskem morju in iztovorjene v pristanišču Skupnosti, stehta pred prodajo ali pred prevozom iz pristanišča iztovarjanja. Tehtnice, ki se uporabijo za tehtanje, odobrijo pristojni nacionalni organi. Teža, ugotovljena pri tehtanju, se uporabi za deklaracijo iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 20

Kontrolna referenčna merila

Vsaka država članica ob Baltskem morju določi posebna kontrolna referenčna merila. Ta merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Kontrolna referenčna merila se oblikujejo postopoma, dokler se ne dosežejo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi I.

Člen 21

Prepoved prečkanja in pretovarjanja

1.   Prečkanje območij, zaprtih za ribolov trske, je prepovedano, razen če je ribolovna oprema na krovu varno privezana in shranjena v skladu s točko (b) člena 16(3).

2.   Pretovarjanje trske je prepovedano.

Člen 22

Prevoz baltske trske

Z odstopanjem od člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila s skupno dolžino 8 metrov ali več izpolni deklaracijo o iztovarjanju, če se ribe prevažajo na kraj, ki ni kraj iztovarjanja.

Z odstopanjem od člena 13(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 se prevoznim dokumentom iz člena 13(1) navedene uredbe, ki se nanašajo na prepeljane količine, priloži deklaracija o iztovarjanju. Izjema, predvidena v točki (b) člena 13(4) navedene uredbe, se ne uporablja.

Člen 23

Skupni nadzor in izmenjava inšpektorjev

Države članice izvajajo skupne inšpekcijske in nadzorne preglede.

Člen 24

Nacionalni kontrolni akcijski programi

1.   Države članice Baltskega morja opredelijo nacionalne kontrolne akcijske programe za Baltsko morje v skladu s Prilogo II.

2.   Države članice ob Baltskem morju določijo posebna kontrolna referenčna merila v skladu s Prilogo I. Ta merila se periodično preverjajo na podlagi analiz doseženih rezultatov. Kontrolna referenčna merila se oblikujejo postopoma, dokler se ne dosežejo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi I.

3.   Države članice Baltskega morja Komisiji in drugim državam članicam, ki mejijo na Baltsko morje, vsako leto pred 31. januarjem na svoji uradni spletni strani omogočijo dostop do nacionalnih kontrolnih akcijskih programov iz odstavka 1, skupaj s časovnim načrtom za njihovo izvedbo.

4.   Komisija najmanj enkrat letno skliče sestanek Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z nacionalnimi kontrolnimi akcijskimi programi za staleže trske v Baltskem morju in ovrednoti njihove rezultate.

Člen 25

Posebni program spremljanja

Z odstopanjem od petega pododstavka člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko posebni program nadzora in inšpekcije za zadevne staleže trske traja več kot tri leta.

POGLAVJE VI

NADALJNJE UKREPANJE

Člen 26

Ocena načrta

1.   Komisija na podlagi mnenja STECF in Regionalnega svetovalnega odbora za Baltsko morje (RAC) v tretjem letu uporabe te uredbe in v vsakem naslednjem letu oceni vpliv ukrepov upravljanja na zadevna staleža in ribolov teh staležev.

2.   Komisija v tretjem letu uporabe te uredbe in vsako tretje zaporedno leto njene uporabe zaprosi STECF za znanstveno mnenje o stopnji napredka glede ciljev, določenih v členu 4. Če iz mnenja izhaja, da cilji verjetno ne bodo doseženi, Svet s kvalificirano večino odloči o predlogu Komisije o dodatnih in/ali alternativnih ukrepih, potrebnih za dosego ciljev.

Člen 27

Sprememba najnižjih stopenj ribolovne umrljivosti

Če Komisija na podlagi mnenja STECF ugotovi, da najnižje stopnje ribolovne umrljivosti iz člena 4 niso skladne s cilji načrta upravljanja, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o spremenjenih najnižjih stopnjah ribolovne umrljivosti, ki so v skladu s tem ciljem.

Člen 28

Evropski sklad za ribištvo

V prvih treh letih uporabe večletnega načrta se bo zanj štelo, da je načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in za namene točke (i) člena 21(a) Uredbe (ES) št. 1198/2006.

Člen 29

Podrazdelka ICES 27 in 28

1.   Države članice, ki ribarijo na območju B, vsako leto, najpozneje pa do 31. oktobra Komisiji predložijo poročilo o celotnem ulovu in prilovu trske, izvršenem v predhodnih 12 mesecih na območju B, ter o zavržkih te vrste rib, ki naj bodo opredeljeni po podrazdelkih ICES in glede na vrsto orodja iz člena 8(1).

2.   Komisija vsako leto, najpozneje pa do 15. decembra v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter na podlagi poročil držav članic iz odstavka 1 in nasvetov Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo odloči o izključitvi podrazdelkov ICES 27 in/ali 28.2 iz omejitev, določenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13, če obstaja dokaz, da je ulov v teh podrazdelkih ICES manjši od 3 % celotnega ulova trske na območju B.

3.   Izključitev podrazdelkov ICES 27 in/ali 28.2 velja od 1. januarja do 31. decembra naslednjega leta.

4.   Člen 8(1)(b), (3), (4) in (5) se ne uporablja za podrazdelek ICES 28.1. Če pa obstaja dokaz, da je ulov trske večji od 1,5 % celotnega ulova trske na območju B, se uporabi člen 8 (1)(b), (3), (4) in (5) in veljajo odstavki 1, 2 in 3 tega člena.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Razveljavitev

1.   Uredba Sveta (ES) št. 779/97 se razveljavi.

2.   Odstavek 1a člena 19a Uredbe (EGS) št. 2847/93 se razveljavi.

Člen 31

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

---

(1)  Mnenje z dne 7. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(3)  UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

(4)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(5)  UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/2005 (UL L 290, 4.11.2005, str. 10).

(6)  UL L 113, 30.4.1997, str. 1.

(7)  UL L 349, 31.12.2005, str. 1.

(8)  UL L 365, 31.12.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 448/2005 (UL L 74, 19.3.2005, str. 5).

(9)  UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

(10)  UL L 12, 14.1.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1936/2005 (UL L 311, 26.11.2005, str. 1).

---

---

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/11

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1099/2007

z dne 18. septembra 2007

o spremembah Uredbe (ES) št. 601/2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Sveta (ES) št. 601/2004 (2) se izvajajo nekateri ohranjevalni ukrepi, ki jih je sprejela Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki, v nadaljnjem besedilu „CCAMLR“.

(2)

Na 23., 24. in 25. letnem zasedanju novembra 2004, 2005 in 2006 je CCAMLR sprejela številne spremembe ohranjevalnih ukrepov, da bi med drugim izpopolnila zahteve za izdajo dovoljenj in ukrepe za varstvo okolja, okrepila znanstvene raziskave glede vrste Dissostichus spp. ter se borila proti nezakonitim ribolovnim aktivnostim.

(3)	Uredbo (ES) št. 601/2004 je treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 601/2004 se spremeni, kakor sledi:

1.

člen 3(2) se nadomesti z naslednjim: „2.   Države članice v treh dneh od datuma izdaje posebnega ribolovnega dovoljenja iz odstavka 1 Komisiji v elektronski obliki pošljejo naslednje podatke o plovilu, na katero se nanaša dovoljenje: (a) ime zadevnega plovila; (b) vrsto plovila; (c) dolžino; (d) številko IMO plovila (če je izdana); (e) kraj in čas izgradnje; (f) prejšnjo zastavo, če obstaja; (g) mednarodni radijski klicni znak; (h) ime in naslov lastnika(-ov) plovila in koristnika(-ov), če je (so) znan(-i); (i) komplet barvnih fotografij plovila, ki vsebuje: (i) eno fotografijo velikosti najmanj 12 × 7 cm, ki prikazuje desni bok plovila in s tem njegovo celotno dolžino ter strukturne značilnosti; (ii) eno fotografijo velikosti najmanj 12 × 7 cm, ki prikazuje levi bok plovila in s tem njegovo celotno dolžino ter strukturne značilnosti; (iii) eno fotografijo velikosti najmanj 12 × 7 cm, ki prikazuje krmo točno s čelne strani; (j) obdobje, za katero je plovilo pooblaščeno za ribolov v območju Konvencije in datum začetka in konca ribolovnih aktivnosti; (k) ribolovno območje ali območja; (l) ciljne vrste; (m) uporabljano orodje; (n) ukrepe za zagotovitev varnega delovanja satelitske naprave za spremljanje, nameščene na krovu. Države članice, kolikor je to izvedljivo, Komisiji sporočijo tudi naslednje informacije o plovilih, ki imajo pooblastilo za ribolov v območju CCAMLR: (a) ime in naslov upravitelja, če to ni lastnik plovila; (b) ime in državljanstvo poveljnika in, kjer je to ustrezno, ribiškega poveljnika; (c) vrsto metode ali metod ribolova; (d) gred (m); (e) bruto registrsko tonažo; (f) načine sporočanja na plovilu in številke (INMARSAT A, B in C); (g) običajno število posadke; (h) moč glavnega motorja ali motorjev (kW); (i) nosilnost (v tonah), število skladišč za ribe in njihovo prostornino (m3); (j) kakršne koli druge primerne informacije (npr. o klasifikaciji ledu). Komisija te informacije nemudoma pošlje sekretariatu CCAMLR.“;

2.

člen 4(3) se nadomesti z naslednjim: „3.   Vsaka država članica primerja informacije iz odstavka 2 s podatki, ki jih je prejela po sistemih za spremljanje plovil (VMS), ki se uporabljajo na krovu ribiških plovil Skupnosti pod njeno zastavo. Te VMS podatke pošljejo v elektronski obliki sekretariatu CCAMLR v dveh dneh od datuma njihovega prejema, zaupno v skladu s pravili CCAMLR o varovanju tajnosti.“;

3.

vstavi se naslednji člen: „Člen 5a Obvestila o nameri sodelovanja pri ribolovu na kril Vse pogodbenice, ki nameravajo v območju Konvencije loviti krila, o svoji nameri obvestijo sekretariat, in sicer najmanj štiri mesece pred rednim letnim sestankom CCAMLR, neposredno pred sezono, v kateri nameravajo loviti.“;

4.

člen 6(3) se nadomesti z naslednjim: „3.   Država članica zastave uradno obvesti Komisijo najmanj štiri mesece pred letnim srečanjem CCAMLR o nameri ribiškega plovila Skupnosti, da na območju Konvencije uvede nov ribolov. Država članica ne začne novega ribolova, dokler ni končan postopek CCAMLR za preučitev njene namere. Država članica uradnemu obvestilu priloži toliko naslednjih informacij, kot jih lahko zagotovi, in sicer v zvezi z: (a) vrsto predlaganega ribolova, vključno s ciljnimi vrstami, načini ribolova, predlagano regijo in najnižjo ravnijo ulova, ki je potrebna za razvoj donosnega ribolova; (b) biološkimi podatki, kot so podatki o razširjenosti in številčnosti, populacijski podatki ter podatki o opisu staleža, ki izhajajo iz izčrpnih raziskav/poizvedovanj; (c) podrobnostmi o odvisnih vrstah in vrstah v sožitju ter verjetnostjo kakršnega koli vpliva na takšne vrste v okviru predlaganega ribolova; (d) drugim ribolovom v regiji ali podobnim ribolovom drugje, ki bi bil lahko v pomoč pri pripravi ocene morebitnega donosa; (e) znanimi in pričakovanimi vplivi talnih vlečnih mrež na občutljivo morsko okolje, tudi na bentoške vrste in vrste, ki živijo na morskem dnu, če se to orodje uporablja za predlagani ribolov.“;

5.

vstavita se naslednja člena: „Člen 7a Posebne zahteve za raziskovalni ribolov Za ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribolovu, veljajo naslednje dodatne zahteve: (a) plovilom je prepovedano odmetavati: (i) nafto ali gorivo ali ostanke olja v morje, razen v primerih, dovoljenih v Prilogi I k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL 73/78); (ii) smeti; (iii) ostanke hrane, ki jih ni mogoče odvreči skozi zapornico z odprtino, ki ni večja od 25 mm; (iv) perutnino ali njene dele (vključno z jajčnimi lupinami); (v) odplake, in sicer 12 morskih milj od kopnega ali ledenih plošč, ali odplake, medtem ko ladja potuje s hitrostjo, manjšo od 4 vozlov, ali (vi) pepel, ki ostane pri sežiganju; (b) živa perutnina ali druge žive ptice se ne smejo vnašati v podobmočji 88.1 in 88.2, pripravljena perutnina, ki ni bila zaužita, pa se odstrani iz podobmočij 88.1 in 88.2; (c) ribolov Dissostichus spp. v podobmočjih 88.1 in 88.2 je prepovedan znotraj 10 morskih milj od obale Ballenyjevih otokov. Člen 7b Program označevanja 1.   Vsako ribiško plovilo, ki sodeluje v raziskovalnem ribolovu, izvede naslednji program označevanja: (a) primerki Dissostichus spp. se pri raziskovalnem ribolovu označujejo in izpuščajo v skladu z določbami Programa označevanja CCAMLR in Protokolom za Dissostichus spp. Plovila prenehajo z označevanjem šele potem, ko je označenih 500 primerkov, ali prenehajo z ribolovom, ko so Dissostichus spp. označeni v navedenem obsegu; (b) program zajema primerke vseh velikosti, da se izpolnijo zahteve po označevanju; označijo se samo zobate ribe v dobrem stanju. Vsi izpuščeni primerki se označijo dvakrat, izpusti pa zajamejo čim širše geografsko območje; na območjih, kjer se pojavljata obe vrsti Dissostichus, je stopnja označevanja, kolikor je to mogoče, sorazmerna z vrsto in velikostjo Dissostichus spp. v ulovih; (c) vse oznake so jasno natisnjene z enotno serijsko številko in povratnim naslovom, tako da je v primeru ponovnega ulova označenega primerka mogoče izslediti izvor oznak; od 1. septembra 2007 naprej vse označbe, ki se uporabljajo v raziskovalnem ribolovu, zagotavlja sekretariat; (d) vsi ponovno ulovljeni označeni primerki (tj. ujete ribe z oznako od prej) se ne izpustijo več, tudi če so bili na prostosti le kratko obdobje; (e) vsem ponovno ulovljenim primerkom se vzamejo biološki vzorci (dolžina, teža, spol, razvoj gonad), naredi se digitalna fotografija ribe, na kateri je prikazan čas slikanja, odvzamejo se jim otoliti in odstrani oznaka; (f) vsi ustrezni podatki o oznakah in vsakršni podatki o ponovnih ulovih oznak se sporočijo CCAMLR v elektronski obliki CCAMLR v treh mesecih od takrat, ko plovilo zapusti ta ribolovna območja; (g) vsi ustrezni podatki o oznakah in vsakršni podatki o ponovnem ulovu oznak ter primerkih ponovnega ulova se v elektronski obliki CCAMLR sporočijo tudi ustreznemu regionalnemu centru podatkov o oznakah, kakor je podrobno opredeljeno v protokolu označevanja CCAMLR. 2.   Označene in izpuščene zobate ribe se ne vštejejo v kvoto omejitev ulova.“;

6.

člen 9(4) se nadomesti z naslednjim: „4.   Države članice CCAMLR v elektronski obliki najpozneje tri dni po vsakem obdobju poročanja obvestijo o podatkih o ulovu in ribolovnem naporu, ki so jih poslala posamezna ribiška plovila pod njihovo zastavo in registrirana v Skupnosti; kopijo obvestila pošljejo Komisiji. V vsakem poročilu o ulovu in ribolovnem naporu je navedeno obdobje poročanja o zadevnem ulovu.“;

7.	člen 9(5) se črta;

8.	člen 13(4) se nadomesti z naslednjim: „4.   Države članice pošljejo CCAMLR ob koncu vsakega koledarskega leta podatke iz odstavkov 1, 2 in 3 ter kopijo obvestila pošljejo Komisiji.“;

9.	člen 14(4) se nadomesti z naslednjim: „4.   Ob koncu vsakega meseca pošljejo države članice prejeto obvestilo CCAMLR.“;

10.

člen 16(1) se nadomesti z naslednjim: „1.   Brez poseganja v člen 15 Uredbe (EGS) št. 2847/93 države članice vsako leto do 31. julija obvestijo CCAMLR o celotnem ulovu ribiških plovil Skupnosti, ki plujejo pod njeno zastavo, v predhodnem letu, z razčlenitvijo po plovilih, ter kopijo obvestila pošljejo Komisiji.“;

11.	člen 17(2) se nadomesti z naslednjim: „2.   Države članice zberejo podrobne podatke o ulovu in ribolovnem naporu po pravokotnikih 10 × 10 navtičnih milj in 10-dnevnem obdobju ter te podatke vsako leto najpozneje do 1. marca pošljejo CCAMLR ter kopijo obvestila pošljejo Komisiji.“;

12.

člen 18(1) in (2) se nadomesti z naslednjim: „1.   Ribiška plovila Skupnosti, ki lovijo rakovice na statističnem podobmočju FAO 48.3, pošljejo CCAMLR vsako leto do 25. septembra podatke o ribolovnih aktivnostih in ulovu rakovic, izvedenem pred 31. avgustom istega leta, ter kopijo obvestila pošljejo Komisiji. 2.   Podatki o ulovu, izvedenem vsako leto pred 31. avgustom, se pošljejo CCAMLR v dveh mesecih od datuma prenehanja ribolova ter kopijo obvestila pošljejo Komisiji.“;

13.

člen 19(1) se nadomesti z naslednjim: „1.   Ribiška plovila Skupnosti, ki lovijo lignje (Martialia hyadesi) na statističnem podobmočju FAO 48.3, pošljejo CCAMLR vsako leto do 25. septembra podrobne podatke o ulovu in ribolovnem naporu za ta lov; kopijo pošljejo Komisiji. Podatki vključujejo število morskih ptic in morskih sesalcev, ki so bili ulovljeni in izpuščeni ali pokončani.“;

14.

vstavi se naslednji člen: „Člen 26a Poročilo o opaženem plovilu 1.   Če poveljnik ribiškega plovila z dovoljenjem v območju Konvencije opazi drugo ribiško plovilo, poveljnik, če je to mogoče, dokumentira kar največ informacij o vsakem takšnem opaženem plovilu, vključno z: (a) imenom in opisom plovila; (b) klicnim znakom plovila; (c) registrsko številko in številko plovila Lloyds/IMO; (d) državo zastave plovila; (e) fotografijami plovila, ki se priložijo poročilu; (f) vsemi drugimi ustreznimi informacijami v zvezi z opaženimi aktivnostmi opaženega plovila. 2.   Poveljnik poročilo z informacijami iz odstavka 1 čim prej posreduje svoji državi zastave. Država zastave predloži takšna poročila sekretariatu CCAMLR, če opaženo plovilo opravlja nezakonite, neprijavljene in neregulirane (IUU) aktivnosti v skladu s standardi CCAMLR.“;

15.

člen 28(1) se nadomesti z naslednjim: „1.   V smislu tega oddelka se lahko predvideva, da je plovilo pogodbenice izvajalo aktivnosti IUU, ki so ogrozile učinkovitost ohranjevalnih ukrepov CCAMLR: (a) če je izvajalo ribolovne aktivnosti na območju Konvencije brez posebnega ribolovnega dovoljenja iz člena 3 ali – če gre za plovilo, ki ni ribiško plovilo Skupnosti – brez dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega v skladu z zadevnimi ohranjevalnimi ukrepi CCAMLR, ali ob kršenju pogojev takšnega posebnega ribolovnega dovoljenja ali dovoljenja za gospodarski ribolov; (b) če ni evidentiralo ali prijavilo svojih ulovov na območju Konvencije v skladu s sistemom poročanja, ki se uporablja za ribolov, ki ga je izvajalo, ali je predložilo lažno deklaracijo; (c) če je izvajalo ribolov v času zaprtih ribolovnih sezon ali na zaprtih območjih in tako kršilo ohranjevalne ukrepe CCAMLR; (d) če je uporabljalo prepovedano orodje in tako kršilo veljavne ohranjevalne ukrepe CCAMLR; (e) če je pretovarjalo ulov s plovil, ki so navedena na seznamu plovil IUU CCAMLR, ali s temi plovili sodelovalo v skupnih ribolovnih aktivnostih, jih podpiralo ali oskrbovalo; (f) če za vrsto Dissostichus spp. na zahtevo v skladu z Uredbo (ES) št. 1035/2001 ni zagotovilo veljavnega dokumenta o ulovu; (g) če je bilo udeleženo pri ribolovnih aktivnostih, ki so bile v nasprotju z drugimi ohranjevalnimi ukrepi CCAMLR, in sicer tako, da so spodkopavale doseganje ciljev Konvencije v skladu s členom XXII Konvencije, ali (h) če je bilo udeleženo pri ribolovnih aktivnostih v vodah v bližini otokov v okviru območja Konvencije, ki jim vse pogodbenice priznavajo državno suverenost, na način, ki spodkopava doseganje ciljev ohranjevalnih ukrepov CCAMLR.“;

16.

člen 30(1) in (2) se nadomesti z naslednjim: „1.   V skladu z nacionalnim pravom in pravom Skupnosti sprejmejo države članice vse potrebne ukrepe za zagotovitev: (a) da se posebna ribolovna dovoljenja iz člena 3 ne izdajo ribiškim plovilom Skupnosti, ki so na seznamu plovil IUU, za ribolov na območju Konvencije; (b) da se dovoljenja za gospodarski ribolov ali posebna ribolovna dovoljenja ne izdajo plovilom, ki so na seznamu plovil IUU, za ribolov v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo; (c) da se njihova zastava ne sme izobesiti na plovilih, navedenih na seznamu plovil IUU; (d) da se plovilom, ki so navedena na seznamu plovil IUU, prepove vplutje v pristanišča – razen za namen izvršilnih ukrepov ali v primerih višje sile ali zagotavljanja pomoči plovilom ali osebam na teh plovilih, ki so v nevarnosti. Plovila, katerim se dovoli vplutje v pristanišče, je treba pregledati v skladu s členom 27; (e) kjer je takim plovilom prihod v pristanišče omogočen: (i) da se preuči dokumentacija in drugi podatki, po potrebi tudi dokument o ulovu za Dissostichus, da se preveri območje ulova; če izvora ni mogoče ustrezno preveriti, se ulov zadrži oziroma se zavrne vsakršno iztovarjanje ali pretovarjanje ulova; ter (ii) kjer je to mogoče, — da se ulov zaseže, če se ugotovi, da so bili z ulovom kršeni ohranjevalni ukrepi CCAMLR, — da se prepove vsa podpora takim plovilom, tudi oskrbovanje z gorivom, obnova zalog in popravila, razen v nujnih primerih; (f) da se uvoznike, prevoznike in druge zadevne sektorje spodbuja, da se vzdržijo trgovanja in pretovarjanja rib, ki so jih ujela plovila s seznama IUU. 2.   Prepovedane so naslednje aktivnosti: (a) ribiška plovila, spremljevalna plovila, plovila za oskrbovanje z gorivom, matične ladje in tovorna plovila Skupnosti z odstopanjem od člena 11 Uredbe (EGS) št. 2847/93 ne smejo na noben način pomagati plovilom IUU ali jih oskrbovati ali s plovili s seznama plovil IUU sodelovati pri pretovarjanjih ali skupnem ribolovu; (b) zakup plovil, navedenih na seznamu plovil IUU; (c) uvoz, izvoz ali ponovni izvoz vrste Dissostichus spp.s plovil s seznama plovil IUU.“;

17.

člen 31 se nadomesti z naslednjim: „Člen 31 Program o pospeševanju usklajevanja s strani državljanov z ohranjevalnimi ukrepi CCAMLR 1.   Brez poseganja v primarno odgovornost države, pod katere zastavo pluje plovilo, sprejmejo države članice ob upoštevanju veljavne zakonodaje in ureditev ter v skladu z njimi ustrezne ukrepe: (a) da preverijo, ali kakšna fizična ali pravna oseba v njihovi jurisdikciji izvaja nezakonite, neregulirane in neprijavljene aktivnosti, kot opisuje člen 28; (b) da se ustrezno odzovejo na vsakršne preverjene aktivnosti iz odstavka 1(a) in (c) da bi sodelovali z namenom izvajanja ukrepov iz odstavka 1(a). V ta namen bi morale ustrezne agencije držav članic sodelovati, da bi uveljavile ohranjevalna merila CCAMLR; poleg tega pa si k sodelovanju prizadevajo pritegniti industrije na območju pod njihovo pristojnostjo. 2.   V pomoč pri uresničevanju tega ohranjevalnega ukrepa države članice z namenom uporabe sistema dokumentacije o ulovu za ribe vrste Dissostichus spp. Sekretariatu CCAMLR ter pogodbenicam in nepogodbenicam, ki sodelujejo s CCAMLR, pravočasno predložijo poročila o aktivnostih in ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, ter kopijo predložijo Komisiji.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 10. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 97, 1.4.2004, str. 16.

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/17

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1100/2007

z dne 18. septembra 2007

o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 19. julija 2004 sprejel sklepe v zvezi s sporočilom Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 1. oktobra 2003 o pripravi akcijskega načrta Skupnosti za upravljanje staleža evropske jegulje, ki vključuje poziv Komisiji, naj pripravi predloge za dolgoročno upravljanje staleža jegulje v Evropi.

(2)	Evropski parlament je 15. novembra 2005 sprejel resolucijo, v kateri je pozval Komisijo, naj nemudoma predloži predlog uredbe za obnovo staleža evropske jegulje.

(3)

Najnovejše znanstveno mnenje o evropski jegulji Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) pravi, da je njen stalež pod varno biološko mejo in da sedanji ribolov ni vzdržen. ICES priporoča, naj se za celotni stalež evropske jegulje nujno pripravi načrt za obnovo ter naj se izkoriščanje in druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na to vrsto ribištva oziroma stalež, karseda omejijo.

(4)

Raznovrstnost pogojev in potreb v Skupnosti terja tudi različne konkretne rešitve. To raznovrstnost bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili varstvo in trajnostno rabo populacije evropske jegulje. Odločitve bi bilo treba sprejemati čim bližje lokacijam, kjer se izkoriščajo staleži jegulje. Prednost bi bilo treba dati ukrepom držav članic s pripravo načrtov o upravljanju staležev jegulje, prilagojenih regionalnim in lokalnim razmeram.

(5)

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2) ter Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (3) sta med drugim namenjeni varstvu, ohranjanju in izboljševanju vodnega okolja, kjer jegulje preživijo del življenjskega ciklusa, in treba je poskrbeti, da bodo ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, usklajeni in združljivi z ukrepi, sprejetimi na podlagi navedenih dveh direktiv. Še zlasti bi bilo treba v načrte o upravljanju staležev jegulje zajeti povodja, opredeljena v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(6)

Uspeh ukrepov za obnovitev staleža Evropske jegulje je odvisen od tesnega sodelovanja in usklajenega delovanja na ravni Skupnosti in držav članic, pa tudi na lokalni in regionalni ravni, ter od obveščanja, posvetovanj in vključenosti pristojnih javnih sektorjev. Pri tem lahko k učinkovitemu izvajanju načrtov o upravljanju staležev jegulje prispeva podpora iz Evropskega sklada za ribištvo.

(7)	Če povodij, ki ležijo znotraj državnega ozemlja države članice, ni mogoče določiti in opredeliti kot naravne habitate evropske jegulje, bi zadevno državo članico moralo biti mogoče oprostiti obveznosti priprave načrta o upravljanju staleža jegulje.

(8)	Države članice morajo v skrbi za učinkovitost in uravnoteženost ukrepov za obnovo staležev jegulj opredeliti ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti, in območja, na katerih bodo ukrepale, prav tako pa poskrbeti za obveščenost širše javnosti ter za ovrednotenje učinkovitosti ukrepov.

(9)	Načrte o upravljanju staležev jegulje bi bilo treba predložiti Komisiji, da jih odobri v skladu s tehnično-znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STEFC).

(10)

V povodju, kjer imajo lahko ribištvo in druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na jegulje, čezmejne učinke, bi morali biti vsi programi in ukrepi usklajeni za celotno povodje. Vendar pa usklajevanje ne sme biti v škodo čimprejšnjemu izvajanju nacionalnih delov načrtov o upravljanju staležev jegulje. Pri povodjih, ki se raztezajo preko meja Skupnosti, bi si Skupnost morala prizadevati za ustrezno usklajenost z zadevnimi tretjimi državami.

(11)	Pri čezmejnem usklajevanju tako znotraj Skupnosti kot zunaj nje bi bilo treba posebno pozornost nameniti Baltskemu morju in evropskemu obalnemu morju, ki nista zajeti v področje uporabe Direktive 2000/60/ES. Potreba po takšnem usklajevanju pa ne bi smela posegati v nujno ukrepanje držav članic.

(12)	Posebne ukrepe za povečanje števila jegulj, krajših od 12 cm, spuščenih v evropske vode, in prenos jegulj, krajših od 20 cm, za namene obnove staležev bi zato bilo treba izvajati v sklopu načrta o upravljanju staleža jegulje.

(13)

Dne 31. julija 2013 bi morali doseči stanje, ko bi se 60 % letnega ulova jegulj, krajših od 12 cm, ohranjalo za obnovo staleža. Letno bi bilo treba spremljati gibanje tržnih cen jegulj, krajših od 12 cm. V primeru, da bi povprečne tržne cene jegulj, krajših od 12 cm, ki se uporabljajo za obnovo staleža v povodjih z jeguljami, ki jih opredelijo države članice, v primerjavi s ceno jegulj, krajših od 12 cm, ki se uporabljajo za druge namene, znatno padle, bi moralo biti Komisiji dovoljeno, da sprejme ustrezne ukrepe, med katerimi bi lahko bilo tudi začasno zmanjšanje odstotka jegulj, krajših od 12 cm, ki naj bi jih ohranjali za obnovo staležev.

(14)	Ulov jegulj v vodah Skupnosti na proti morju odpirajoči se strani meja povodij, ki jih države članice opredelijo kot naravne habitate jegulje, bi morali postopoma omejiti z zmanjšanjem ribolovnega napora za vsaj 50 % glede na povprečni ribolovni napor oziroma ulov v letih 2004–2006.

(15)	Na podlagi informacij držav članic bi morala Komisija pripraviti poročilo o izidu izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulje in po potrebi predlagati ustrezne ukrepe, s katerimi bi bila z veliko gotovostjo dosežena obnova staleža evropske jegulje.

(16)

Države članice bi morale poskrbeti za sistem nadzora in spremljanja, prilagojen okoliščinam in pravnemu okviru, ki se že uporablja za ribištvo v celinskih vodah v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (4). V tej zvezi bi morale države članice poskrbeti za informacije in ocene v zvezi s komercialnim in rekreacijskim ribolovom, ki bi po potrebi bile v oporo pri poročanju in vrednotenju načrtov o upravljanju staležev jegulj, pa tudi pri ukrepih za nadzor in izvrševanje. Države članice bi poleg tega morale z ustreznimi ukrepi zagotoviti nadzor nad izvozom in uvozom jegulj ter izvrševanje s tem povezanih predpisov,

SPREJEL TO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

1.   Ta uredba določa okvir za varstvo in trajnostno rabo staleža evropske jegulje vrste Anguilla anguilla v vodah Skupnosti, v obalnih lagunah, estuarijih ter rekah in z njimi povezanih celinskih vodah držav članic, ki se izlivajo v morje na območjih ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX, ali v Sredozemsko morje.

2.   V zvezi s Črnim morjem in z njim povezanimi rečnimi sistemi bo Komisija sprejela sklep v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (5) po posvetovanju z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo do 31. decembra 2007, in sicer o tem, ali so te vode del naravnih habitatov za evropske jegulje v skladu s členom 3 te uredbe.

3.   Ukrepi v skladu s to uredbo se sprejmejo in izvajajo brez poseganja v ustrezne določbe Direktiv 92/43/EGS in 2000/60/ES.

Člen 2

Zasnova načrtov o upravljanju staležev jegulj

1.   Države članice opredelijo in določijo posamezna povodja na svojem državnem ozemlju, ki so naravni habitati jegulje (v nadaljevanju „povodja za jegulje“), med katerimi so lahko tudi morske vode. Država članica lahko ob ustrezni utemeljitvi kot povodje za jegulje določi celo državno ozemlje ali obstoječo regionalno upravno enoto.

2.   Pri opredelitvi povodij za jegulje države članice v največji možni meri upoštevajo upravne ureditve iz člena 3 Direktive 2000/60/ES.

3.   Za vsako povodje za jegulje, opredeljeno v odstavku 1, države članice pripravijo načrt o upravljanju staležev jegulj.

4.   Cilj vsakega načrta o upravljanju staležev jegulj je zmanjšati smrtnost zaradi človekovih dejavnosti ter tako omogočiti, da z veliko verjetnostjo v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj glede na najboljšo oceno števila jegulj, ki bi prek ribolovnih območij dospele na drstišča, če na stalež ne bi vplivale človekove dejavnosti. Načrt o upravljanju staležev jegulj bo pripravljen z namenom dolgoročne izpolnitve tega cilja.

5.   Ciljni odstotek jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, se določi ob upoštevanju podatkov, ki so na voljo za vsako povodje, na enega ali več naslednjih načinov:

(a)	uporaba podatkov, zbranih v najustreznejšem obdobju pred letom 1980, če je na voljo dovolj podatkov ustrezne kakovosti;

(b)	ocena možnega prirasta jegulj v habitatu, v katerem na smrtnost ne vplivajo človekove dejavnosti;

(c)	glede na ekologijo in hidrografijo podobnih rečnih sistemov.

6.   Vsak načrt o upravljanju staležev jegulj vsebuje opis in analizo trenutnega stanja populacije jegulj v povodju za jegulje in ga uporabi za podlago za določitev ciljnega odstotka jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, v skladu z odstavkom 4.

7.   Vsak načrt o upravljanju staležev jegulj vsebuje sredstva za dosego, spremljanje in preverjanje cilja iz odstavka 4. Države članice lahko sredstva opredelijo glede na lokalne in regionalne razmere.

8.   Načrt o upravljanju staležev jegulj lahko vsebuje naslednje ukrepe, vendar nanje ni omejen:

—	zmanjšanje gospodarskega ribolova,

—	omejitev športnega ribolova,

—	ukrepi za obnovo staleža,

—	strukturni ukrepi za vzpostavitev prehodnosti rek in izboljšanje rečnih habitatov ter drugi okoljski ukrepi,

—	prenos srebrnih jegulj iz celinskih voda v vode, iz katerih lahko prosto dospejo v Sargaško morje,

—	boj proti plenilcem,

—	začasna ustavitev turbin hidroelektrarn,

—	ukrepi, ki zadevajo ribogojstvo.

9.   Vsak načrt o upravljanju staležev jegulj vsebuje časovni načrt postopnega doseganja ciljnega odstotka jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, določenega v odstavku 4, glede na pričakovano raven obnove ter vključuje ukrepe, ki se bodo uporabljali od prvega leta uporabe načrta o upravljanju staležev jegulj.

10.   Vsaka država članica v okviru načrta o upravljanju staležev jegulj čim prej izvede ustrezne ukrepe za zmanjšanje smrtnosti jegulj, ki jo povzročajo drugi dejavniki kot ribištvo, na primer turbine hidroelektrarn, črpalke in plenilci, razen če za izpolnitev cilja načrta to ni potrebno.

11.   Vsak načrt o upravljanju staležev jegulj vsebuje opis varovalnih in izvršilnih ukrepov, ki se bodo v skladu s členom 10 uporabljali v vodah, ki niso vode Skupnosti.

12.   Načrt o upravljanju staležev jegulj vsebuje načrt o upravljanju, sprejet na nacionalni ravni v okviru ukrepa Skupnosti za ohranjanje iz člena 24(1)(v) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6).

Člen 3

Izjeme pri obveznosti priprave načrta o upravljanju staležev jegulj

1.   Obveznost priprave načrta o upravljanju staležev jegulj ne velja za državo članico, če ta zagotovi ustrezne dokaze, da povodje ali morske vode na njenem ozemlju niso naravni habitati jegulje.

2.   Države članice najkasneje do 1. januarja 2008 Komisiji sporočijo prošnjo, da obveznost zanje ne velja, pripravljeno v skladu z odstavkom 1.

3.   Komisija na podlagi tehnične in znanstvene ocene Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ali drugih ustreznih znanstvenih organov odobri prošnjo države članice, da obveznost zanjo ne velja, v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

4.   Člen 4 se za zadevno državo članico ne uporablja, če Komisija odobri prošnjo, da obveznost zanjo ne velja.

Člen 4

Seznanitev z načrti o upravljanju staležev jegulj

1.   Države članice najkasneje do 31. decembra 2008 Komisiji posredujejo načrte o upravljanju staležev jegulj, pripravljene v skladu s členom 2.

2.   Država članica, ki Komisiji do 31. decembra 2008 ne predloži v sprejetje načrta o upravljanju staležev jegulj, s skrajšanjem ribolovne sezone za jegulje ali z drugimi ukrepi ribolovni napor za jegulje zmanjša vsaj za 50 % glede na povprečni napor med leti 2004 in 2006 ali pa zmanjša ribolovni napor ter tako zagotovi zmanjšanje ulova jegulj za vsaj 50 % glede na povprečni ulov med leti 2004 in 2006. To zmanjšanje se začne izvajati 1. januarja 2009.

3.   Zmanjšanje ulova, določeno v odstavku 2, lahko v celoti ali delno zamenjajo takojšnji ukrepi za druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na smrtnost jegulj, ki bodo zagotovili, da v morje med selitvijo dospe enako število srebrnih jegulj, kot bi jih lahko dospelo v morje na drstišča zaradi zmanjšanja ulova.

Člen 5

Odobritev in izvajanje načrtov o upravljanju staležev jegulj

1.   Komisija na podlagi tehnične in znanstvene ocene Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ali drugih ustreznih znanstvenih organov odobri načrte o upravljanju staležev jegulj v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   Države članice izvajajo načrte o upravljanju staležev jegulj, ki jih odobri Komisija v skladu z odstavkom 1, od 1. julija 2009 ali od prvega možnega dneva pred tem datumom.

3.   Celoletni ribolov jegulj vrste Anguilla anguilla je dovoljen od 1. julija 2009 ali od datuma izvajanja načrta o upravljanju staležev jegulj pred tem datumom, pod pogojem, da je ribolov skladen s tehničnimi zahtevami in omejitvami, določenimi v načrtu o upravljanju staležev jegulj, ki ga je odobrila Komisija v skladu z odstavkom 1.

4.   Država članica, ki je Komisiji najkasneje 31. decembra 2008 v sprejetje predložila načrt o upravljanju staležev jegulj, ki pa ga Komisija ne more odobriti v skladu z odstavkom 1, s skrajšanjem ribolovne sezone za jegulje ali z drugimi ukrepi ribolovni napor za jegulje zmanjša vsaj za 50 % glede na povprečni napor med leti 2004 in 2006 ali pa zmanjša ribolovni napor ter tako zagotovi zmanjšanje ulova jegulj za vsaj 50 % glede na povprečni ulov med leti 2004 in 2006. To zmanjšanje se izvede v roku treh mesecev od sprejetja sklepa o tem, da se načrt ne odobri.

5.   Zmanjšanje ulova, določeno v odstavku 4, lahko v celoti ali delno zamenjajo takojšnji ukrepi za druge človekove dejavnosti, ki vplivajo na smrtnost jegulj, ki bodo zagotovili, da v morje med selitvijo dospe enako število srebrnih jegulj, kot bi jih lahko dospelo v morje na drstišča zaradi zmanjšanja ulova.

6.   Če Komisija ne more odobriti načrta o upravljanju staležev jegulj, lahko država članica revidirani načrt predloži v roku treh mesecev od sprejetja odločitve, da načrt ne bo odobren.

Revidirani načrt o upravljanju staležev jegulj je odobren v skladu s postopkom iz odstavka 1. Zmanjšanje ulova, določeno v odstavku 4, se ne uporablja, razen če Komisija ne odobri revidiranega načrta.

Člen 6

Čezmejni načrti o upravljanju staležev jegulj

1.   Za povodja za jegulje, ki se raztezajo na ozemlje več kot ene države članice, zadevne države članice skupaj pripravijo načrt o upravljanju staležev jegulj.

Če bi lahko zaradi usklajevanja prišlo do takšne zamude, da bi bilo načrt o upravljanju staležev jegulj nemogoče predložiti pravočasno, lahko države članice predložijo načrte o upravljanju staležev jegulj za svoj del povodja.

2.   Kjer se povodje za jegulje razteza preko ozemlja Skupnosti, si zadevne države članice prizadevajo razviti načrt o upravljanju staležev jegulj skupaj z ustreznimi tretjimi državami, pri čemer se spoštuje pristojnost vsake ustrezne regionalne ribiške organizacije. Če ustrezne tretje države ne sodelujejo v skupni pripravi načrta o upravljanju staležev jegulj, lahko zadevne države članice predložijo načrt o upravljanju staležev jegulj za tisti del povodja za jegulje, ki je na njihovem ozemlju, da bi dosegle ciljni odstotek jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, iz člena 2(4).

3.   Členi 2, 4 in 5 se smiselno uporabljajo pri čezmejnih načrtih iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 7

Ukrepi za obnovo staleža

1.   Če država članica v okviru načrta o upravljanju staležev jegulj v skladu s členom 2 ali v okviru zmanjšanja ribolovnega napora v skladu s členom 4(2) ali 5(4) dopusti ribolov na jegulje, krajše od 12 cm, zagotovi, da se vsaj 60 % jegulj, krajših od 12 cm, ki so vsako leto ulovljene v tej državi članici, da na trg za obnovo staleža v povodjih za jegulje, kakor jih opredelijo države članice v skladu s členom 2(1), zaradi povečanja števila srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča.

2.   V načrtu o upravljanju staležev jegulj, ki je bil zasnovan v skladu s členom 2, je treba predvideti 60 % za obnovo staleža. V prvem letu izvajanja načrta o upravljanju staležev jegulj se bo začelo pri vsaj 35 % ter vsako leto povečalo za vsaj 5 %. Raven 60 % se doseže do 31. julija 2013.

3.   Da bi zagotovile, da se ustrezni odstotek iz odstavka 2 ulovljenih jegulj, krajših od 12 cm, uporabi v programu obnove staleža, morajo države članice vzpostaviti ustrezen sistem poročanja.

4.   Premestitev jegulj za obnovo staleža mora biti vključena v načrt o upravljanju staležev jegulj, kot je opredeljen v členu 2. Načrti o upravljanju staležev jegulj določajo količino jegulj, krajših od 20 cm, ki so potrebne za obnovo staleža zaradi povečanja števila srebrnih jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča.

5.   Komisija letno poroča Svetu o gibanju tržne cene jegulj, krajših od 12 cm. V ta namen zadevne države članice vzpostavijo ustrezen sistem za spremljanje cen in o njih letno poročajo Komisiji.

6.   V primeru občutnega padca povprečnih tržnih cen jegulj, ki se uporabljajo za obnovo staleža, v primerjavi z jeguljami, ki se uporabljajo za druge namene, zadevne države članice o tem obvestijo Komisijo. V skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 Komisija v tem primeru sprejme ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo začasno zmanjšanje odstotkov iz odstavka 2.

7.   Komisija najpozneje 1. julija 2011 poroča Svetu in oceni ukrepe za obnovo staleža, vključno z gibanjem tržne cene. V zvezi s to oceno Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči o ustreznih ukrepih za uravnovešanje ukrepov za obnovo staleža ob doseganju odstotkov iz odstavka 2.

8.   Šteje se, da je obnova staleža ohranitveni ukrep za namene člena 38(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006, če:

—	je del načrta o upravljanju staležev jegulj, pripravljenega v skladu s členom 2,

—	se nanaša na jegulje, krajše od 20 cm, in

—	prispeva k doseganju ciljnih 40 % jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, kakor je navedeno v členu 2(4).

Člen 8

Ukrepi v vodah Skupnosti

1.   Če se država članica ukvarja z ribolovom jegulj v vodah Skupnosti, država članica zmanjša ribolovni napor vsaj za 50 % glede na povprečni napor med leti 2004 in 2006 ali pa zmanjša ribolovni napor ter tako zagotovi zmanjšanje ulova jegulj za vsaj 50 % glede na povprečni ulov med leti 2004 in 2006. To zmanjšanje je postopno, najprej po 15 % na leto v prvih dveh letih petletnega obdobja od 1. julija 2009.

2.   Za namene odstavka 1 so vode Skupnosti tiste vode, ki so od meje povodij za jegulje, ki predstavljajo naravne habitate jegulje, kakor so jih opredelile države članice v skladu s členom 2(1), usmerjene proti odprtemu morju.

Člen 9

Poročanje in ocenjevanje

1.   Vsaka država članica na začetku Komisiji poroča na tri leta, prvo poročilo pa je treba predložiti do 30. junija 2012. Po predložitvi prvih treh triletnih poročil se poroča enkrat na šest let. V poročilih je predstavljeno spremljanje, učinkovitost, rezultati ter zlasti najboljše razpoložljive ocene:

(a)

za vsako državo članico, odstotka biomase srebrnih jegulj, ki se dospejo drstit v morje, ali odstotka biomase srebrnih jegulj, ki med selitvijo proti morju zaradi drstitve zapustijo ozemlje te države članice, glede na ciljni odstotek jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo do drstišča, kakor je določen v členu 2(4);

(b)	ravni vsakoletnega ribolovnega napora za jegulje ter zmanjšanja v skladu s členom 4(2) in 5(4);

(c)	ravni drugih dejavnikov smrtnosti razen ribištva ter njihovo zmanjšanje v skladu s členom 2(10);

(d)	količine ulovljenih jegulj, krajših od 12 cm, in odstotki teh jegulj, uporabljenih za različne namene.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2013 predloži poročilo s statistično in znanstveno oceno rezultatov izvajanja načrtov o upravljanju staležev jegulj s priloženim mnenjem Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo.

3.   Ob upoštevanju poročila, opisanega v odstavku 2, Komisija predlaga primerne ukrepe, da bi bila z veliko verjetnostjo zagotovljena obnova staleža jegulje, Svet pa s kvalificirano večino odloča o alternativnih ukrepih za zagotovitev ciljnega odstotka jegulj, ki prek ribolovnih območij dospejo na drstišča, določenega v členu 2(4), ali zmanjšanja ribolovnega napora v skladu s členoma 4(2) in 5(4).

Člen 10

Nadzor in izvajanje v vodah, ki niso vode Skupnosti

1.   Države članice vzpostavijo sistem nadzorovanja in spremljanja ulova, prilagojen okoliščinam in pravnemu okviru, ki se že uporablja za ribolov v njihovih celinskih vodah, ter skladen z ustreznimi določbami Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.   Sistem nadziranja in spremljanja vsebuje podroben opis vseh sistemov dodeljevanja ribolovnih pravic v povodjih za jegulje, ki predstavljajo naravne habitate jegulj, kakor jih opredelijo države članice v skladu s členom 2(1), tudi v vodah v zasebni lasti.

Člen 11

Podatki o ribolovnih dejavnostih

1.   Vsaka država članica do 1. januarja 2009 pridobi naslednje podatke o dejavnostih gospodarskega ribolova:

—	seznam vseh ribolovnih plovil, ki plovejo pod njeno zastavo in imajo dovoljenje za lov na jegulje v vodah Skupnosti v skladu s členom 8, ne glede na celotno dolžino plovila,

—	seznam ribolovnih plovil, gospodarskih enot ali ribičev, ki imajo dovoljenje za lov na jegulje v povodjih za jegulje, ki predstavljajo naravne habitate jegulj, kakor jih določijo države članice v skladu s členom 2(1),

—	seznam vseh dražbenih centrov ali drugih organov ali oseb, ki so jim države članice izdale dovoljenje za prvo dajanje jegulj v promet.

2.   Države članice redno ugotavljajo približno število športnih ribičev in njihov ulov jegulj.

3.   Države članice na zahtevo Komisije posredujejo podatke iz odstavka 1 in 2.

Člen 12

Nadzor in izvajanje glede uvoza in izvoza jegulj

Države članice najpozneje 1. julija 2009:

—	sprejmejo potrebne ukrepe za določitev izvora ter zagotovijo sledljivost vseh živih jegulj, uvoženih na njihovo ozemlje ali izvoženih iz njega,

—	ugotovijo, ali so bile jegulje, pridobljene na območju Skupnosti in izvožene iz njihovega ozemlja, ulovljene na način, skladen z ohranitvenimi ukrepi Skupnosti,

—	sprejmejo ukrepe, da ugotovijo, če so bile jegulje, pridobljene v vodah katere koli ustrezne regionalne ribiške organizacije in uvožene na njihovo ozemlje, ulovljene na način, skladen s pravili, o katerih so se dogovorili v zadevni regionalni ribiški organizaciji.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 16. maja 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(3)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

(4)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11), popravljeno v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

(5)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(6)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/24

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1101/2007

z dne 21. septembra 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 22. septembra 2007.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

---

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/26

---

Popravek Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

( Uradni list Evropske unije L 124 z dne 27. aprila 2004 )

(Slovenska posebna izdaja, Poglavje 01, Zvezek 02, str. 130)

Priloga I, Spremembe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti

Stran 145, točka 41(b) (sprememba sedmega pododstavka člena 41(3)): besedilo : „… ponderirata po stopnji iz prvega pododstavka člena 3(5) Priloge XI, …“ se glasi : „… ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, …“.

Stran 171, točka 97(o)(i) (sprememba člena 17(3) Priloge VII): besedilo : „… korekcijskim koeficientom za državo, v katero se znesek nakaže, opredeljeno v točki (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz točke (a) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom).“ se glasi : „… korekcijskim koeficientom, opredeljenim v členu 3(5)(b) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo, v katero se znesek nakaže, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz člena 3(5)(a) Priloge XI h Kadrovskim predpisom).“.

Stran 187, točka 100(m) (sprememba točke b prvega pododstavka člena 21 Priloge X): besedilo : „(b) prevoza osebnih stvari ali skladiščenja pohištva in osebnih stvari, če je zagotovljeno opremljeno stanovanje.“ se glasi : „(b) prevoza osebnih stvari in skladiščenja pohištva in osebnih stvari, če je zagotovljeno opremljeno stanovanje.“.

Priloga II, Spremembe pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

Stran 223, točka 4 (novi člen 3b, uvodno besedilo):

besedilo

„…, ki ga institucija zaposli v mejah, določenih v členu 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89a:“

se glasi

„…, ki ga institucija zaposli za čas iz člena 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89:“.

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/26

---

Popravek Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (Kadrovski predpisi)

( UL L 56 z dne 4. marca 1968 )

(Slovenska posebna izdaja, Poglavje 01, Zvezek 02, str. 5)

Strani 42 in 43, člen 90(2), prvi pododstavek, druga alinea:

besedilo:

„…; če pa akt, ki zadeva neko določeno osebo, vključuje tudi pritožbo proti drugi osebi, začne …“

se glasi:

„…; če pa ima akt, ki zadeva neko določeno osebo, negativne posledice tudi za drugo osebo, začne …“.

---

22.9.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 248/27

---

Popravek Odločbe Komisije 2007/594/ES z dne 29. avgusta 2007 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 90/539/EGS glede vzorcev veterinarskih spričeval za trgovanje s perutnino in valilnimi jajci znotraj Skupnosti, da se upoštevajo nekatere zahteve javnozdravstvenega varstva

( Uradni list Evropske unije L 227 z dne 31. avgusta 2007 )

Na strani 41 se besedilo točke II.3 spričevala in besedilo opomb nadomesti z naslednjim:

---