1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/3

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. septembra 2007 –

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/6

(1)

Oddelek 2 poglavja III Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (2) določa, da se izvozna dovoljenja za izvoz sira v Združene države Amerike v okviru kvot iz sporazumov, sklenjenih med večstranskimi trgovinskimi pogajanji, lahko dodelijo v skladu s posebnim postopkom, po katerem se lahko imenujejo prednostni uvozniki v ZDA.

(2)

Navedeni postopek se mora začeti za izvoz v letu 2008, določiti pa je treba tudi dodatna pravila zanj.

(3)

Pristojni organi v ZDA pri upravljanju uvoza ločujejo med dodatno kvoto, odobreno Evropski skupnosti na podlagi urugvajskega kroga, in kvotami iz tokijskega kroga. Izvozna dovoljenja je treba dodeliti ob upoštevanju upravičenosti navedenih proizvodov za zadevno kvoto ZDA, kot je opisano v usklajenem tarifnem programu Združenih držav Amerike (Harmonized Tariff Schedule of the United States of America).

(4)

Da se izvozi največja količina v okviru kvot, za katere velja zmerno zanimanje, je treba dovoliti zahtevke, ki zajemajo celotno količino iz kvote.

(5)

Da se nosilcem dejavnosti v Bolgariji in Romuniji omogoči, da se prilagodijo na sistem, ki se uporablja v Skupnosti, je treba za kvotno leto 2008 uvesti prehodne ukrepe za zahtevke za izvozna dovoljenja, vložene v navedenih državah članicah.

(6)

Prehodna ureditev velja za merilo preteklega izvoza in merilo hčerinskega podjetja.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

(a)

seznam vlagateljev;

(b)

količine, za katere je zaprosil vsak vlagatelj, razdeljene po oznaki proizvoda kombinirane nomenklature in po oznaki v skladu z usklajenim tarifnim programom Združenih držav Amerike (2007);

(c)

ime in naslov uvoznika, ki ga imenuje vlagatelj.

(a)

če pristojnemu organu države članice, v kateri se vloži zahtevek, predložijo dokumentarna dokazila, da imajo vsaj tri leta registriran sedež v Romuniji in Bolgariji ter da so izvažali proizvode z oznako KN 0406 v Združene države Amerike v vsaj enem od treh koledarskih let pred vložitvijo zahtevka;

(b)

če pristojnemu organu države članice, v kateri se vloži zahtevek, predložijo pisno izjavo, da bodo začeli postopek za ustanovitev hčerinskega podjetja v Združenih državah Amerike.

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/12

(1)

Ta zadeva se nanaša na predlagano koncentracijo v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvi“), s katero podjetje Universal Music Group Inc. („Universal“, ZDA), ki pripada skupini Vivendi SA („Vivendi“, Francija), z nakupom delnic in sredstev pridobi nadzor nad celotnim podjetjem BMG Music Publishing Group („BMG“, Nemčija et al.), ki je trenutno del skupine Bertelsmann, v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

(2)

Podjetje Universal je hčerinsko podjetje podjetja Vivendi, ki je mednarodno medijsko podjetje. Njegove dejavnosti po vsem svetu vključujejo snemanje in izdajanje glasbe. Podjetje Universal je dejavno v glasbenem založništvu prek skupine Universal Music Publishing Group („UMPG“).

(3)

Podjetje BMG je del skupine Bertelsmann („Bertelsmann“), ki je mednarodno medijsko podjetje. Podjetje BMG obsega dejavnosti izdajanja glasbe podjetja Bertelsmann po vsem svetu.

(4)

Tržna raziskava je pokazala, da bi na trgu spletnih pravic v Avstriji, Češki, Nemčiji, Poljski in Združenem kraljestvu ter na območju celotnega EGP koncentracija v obliki resnih pomislekov znatno ovirala učinkovito konkurenco zaradi enostranskih učinkov. Vendar so predlagane zaveze ustrezne za odpravo pomislekov glede konkurence.

(5)

Glasbeno založništvo je izraba pravic intelektualne lastnine avtorjev (v nadaljevanju bo izraz „avtorji“ uporabljen tako za tekstopisce (besedilo) kot tudi za skladatelje (glasba)). Avtorji ponavadi prenesejo avtorske pravice za svoja dela („založniške pravice“) na glasbene založnike, za kar od njih prejmejo predplačila in del avtorskih honorarjev, ki so se zbrali s komercialno izrabo njihovih del.

(6)

Glasbeni založniki izrabljajo pravice, ki so jim jih predali avtorji, s tem da podeljujejo licence uporabnikom pravic. Uporabniki plačajo avtorske pravice za uporabo teh glasbenih del. Glede na določeno vrsto pravic podeljujejo licence uporabnikom pravic neposredno založniki, ali pa kolektivne organizacije.

(7)

Tržna raziskava glede opredelitve upoštevnih proizvodnih trgov je potrdila, da je treba glede izrabe pravic glasbenega založništva razlikovati med različnimi vrstami pravic, t. j. mehanskimi pravicami, pravicami izvajanja, sinhronizacijskimi pravicami, pravicami tiskanja in spletnimi pravicami. Te vrste pravic veljajo za različne oblike uporabe glasbe, npr. mehanske pravice so potrebne za snemanje zgoščenk; pravice izvajanja je treba pridobiti za predvajanje glasbe na radiu ali v lokalih; sinhronizacijske pravice so potrebne za uporabo glasbe v filmih; pravice tiskanja dovoljujejo uporabniku grafično izdelati glasbeno delo; spletne pravice pa so potrebne za prodajo glasbe prek interneta in mobilne telefonije. Te vrste pravic zato sestavljajo ločene trge.

(8)

Glede zagotavljanja storitev izdajanja glasbenih zapisov za avtorje je tržna raziskava potrdila, da ni potrebe po dodatnem razlikovanju, saj avtorji ponavadi ne uporabljajo različnih založnikov za različne vrste pravic.

(9)

Tržna raziskava je pokazala, da se zdi geografski obseg trga za zagotavljanje storitev izdajanja glasbenih zapisov za avtorje ter trgov za izrabo pravic izvajanja, mehanskih in sinhronizacijskih pravic, pravic tiskanja in spletnih pravic nacionalen. Za spletne pravice je verjetno, da se bo v prihodnosti razvil trg na celotnem EGP. Natančni geografski obseg upoštevnih proizvodnih trgov lahko ostane nedoločen, saj so končne ugotovitve analize enake, ne glede na geografsko razsežnost trgov.

(10)

Priglašena koncentracija zadeva trg zagotavljanja storitev izdajanja glasbenih zapisov za avtorje ter trge za izrabo pravic izvajanja, mehanskih, sinhronizacijskih pravic, pravic tiskanja ter spletnih pravic v več državah v EGP in tudi na celotnem EGP. Tržna raziskava je pokazala, da koncentracija ne vodi v pomisleke glede konkurence na prizadetih trgih, razen pri trgih za izrabo spletnih pravic.

(11)

Na trgih za zagotavljanje storitev izdajanja glasbenih zapisov za avtorje je tržna raziskava pokazala, da bodo imeli avtorji še naprej dovolj veliko število drugih možnosti poleg združenega podjetja. Združitev torej ne ustvarja pomislekov glede konkurence v katerem koli od prizadetih trgov za storitve izdajanja glasbenih zapisov za avtorje.

(12)

Glede izrabe pravic glasbenega založništva je tržna raziskava pokazala, da ni verjetno, da bi združitev ustvarjala pomisleke glede konkurence na trgih za mehanske pravice, pravice izvajanja, sinhronizacijske pravice in pravice izdajanja. Na trgih, kjer imajo združena podjetja prevladujočo vlogo (mehanske pravice in pravice izvajanja), združitev ne bo imela bistvenega vpliva, saj združena podjetja odločajo o cenah in podeljujejo licence uporabnikom na nediskriminatorni podlagi. Na trgih, kjer založniki upravljajo pravice brez vključitve združenih podjetij (sinhronizacijske pravice in pravice tiskanja), je tržna raziskava potrdila, da bodo imeli kupci po združitvi še naprej dovolj drugih možnosti poleg združenega podjetja. Zato ni verjetno, da bo podjetje Universal po združitvi lahko zvišalo cene za pravice izvajanja, mehanske in sinhronizacijske pravice ter pravice tiskanja.

(13)

Na trgu za spletne pravice so založniki pred kratkim začeli umikati svoje pravice za anglo-ameriške repertoarje od tradicionalnega sistema združenih podjetij. Začeli so prenašati svoje pravice na izbrana združena podjetja, ki delujejo kot predstavniki za posameznega založnika – možnost, ki je bila ponovno potrjena s priporočilom Komisije, izdanim v letu 2005.

(14)

Tržna raziskava je pokazala, da se je po preklicu moč oblikovanja cen premaknila od združenih podjetij na založnike. V tem novem okolju bo lahko podjetje Universal po združitvi izvajalo nadzor nad velikim odstotkom naslovov prek svojih avtorskih pravic (ki jih ima v celoti ali delno v lasti) v delih avtorjev, ali pa prek svojih posameznih snemanj. V Avstriji, Češki, Nemčiji, Poljski in Združenem kraljestvu ter na območju celotnega EGP bo podjetje Universal nadzorovalo celo 50 % ali več uspešnic na glasbenih lestvicah, zaradi česar bodo postali izdelek, ki ga morajo „nujno imeti“ vse spletne in mobilne glasbene storitve, ki se jim bodo možnosti, da se podjetju Universal izognejo, zaradi združitve bistveno zmanjšale.

(15)

Komisija je zato imela pomisleke, da bo združitev omogočila podjetju Universal, da poviša cene za spletne pravice v anglo-ameriškem repertoarju.

(16)

Zato se lahko sklepa, da bi lahko predlagana koncentracija in njena priglašena oblika bistveno ovirali učinkovito konkurenco na trgu za spletne pravice v Avstriji, Češki, Nemčiji, Poljski in Združenem kraljestvu ter na območju celotnega EGP.

(17)

Da bi odpravilo pomisleke Komisije glede konkurence, se je podjetje Universal zavezalo k opustitvi številnih pomembnih katalogov, ki vključujejo anglo-ameriške avtorske pravice in pogodbe z avtorji. Ti katalogi vključujejo dejavnosti EGP Zomba UK, 19 Music, 19 Songs, katalog glasbenega založništva BBC, Rondor UK, pa tudi licence EGP za kataloge Zomba U.S. Ti katalogi vsebujejo veliko naslovov, ki se zelo dobro prodajajo, in več uspešnih avtorjev, kot so The Kaiser Chiefs, Justin Timberlake in R. Kelly. Čeprav se pomisleki nanašajo le na spletne pravice, morajo zaveze zaradi uporabnosti vključevati celotne avtorske pravice (t. j. tudi mehanske pravice, pravice izvajanja, sinhronizacijske pravice in pravice tiskanja).

(18)

Stranki sta dvakrat znatno izboljšali zaveze, v skladu z ugotovitvami dveh tržnih raziskav. Zaradi kakovosti končnih predlaganih katalogov Komisija sklepa, da so zaveze odpravile pomisleke glede konkurence.

(19)

Zato se lahko sklepa, da na podlagi zavez, ki sta jih dali stranki, priglašena koncentracija ne bo velika ovira za učinkovitost konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na trgu za spletne pravice. Predlagana koncentracija se zato razglasi za združljivo z načeli skupnega trga v skladu s členoma 8(2), 10(2) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/15

(1)

Za izvajanje Protokola št. 2 Sporazuma notranje referenčne cene za pogodbenice določi Skupni odbor.

(2)

Dejanske cene na domačih trgih pogodbenic na področju surovin, za katere se uporabljajo ukrepi za cenovno nadomestilo, so se spremenile.

(3)

Domače referenčne cene vseh surovin je Skupni odbor določil konec leta 2006. Domače referenčne cene je treba vsaj enkrat na leto pregledati.

(4)

Ker se je trg za žitarice konec leta 2006 zdel resnično nestanoviten, je bil za mesec maj predviden pregled.

(5)

Ker so se na podlagi pregleda cen žitaric podatki bistveno razlikovali, je treba referenčne cene in zneske, navedene v razpredelnicah III in IV(b) Protokola št. 2, ustrezno posodobiti –

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/18

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000 (2) sestavlja seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje guazatin triacetat.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 2032/2003 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja guazatin triacetata glede uporabe v 8. vrsti izdelkov, pripravkih za zaščito lesa, kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES.

(3)

Združeno kraljestvo, ki je bilo imenovano za državo članico poročevalko, je 22. septembra 2006 v skladu s členom 10(5) in (7) Uredbe (ES) št. 2032/2003 Komisiji poslalo poročilo pristojnega organa in priporočilo.

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 2032/2003 je Stalni odbor za biocidne pripravke na svojem sestanku 16. marca 2007 vključil ugotovitve pregleda v poročilo o oceni.

(5)

Ker ni bilo na voljo ključnih podatkov o spiranju z obdelanih površin, vplivih guazatina na reprodukcijo vodnih bolh Daphnia magna ter stopnjah razgradljivosti v vodno-sedimentnih sistemih in zemlji, guazatin triacetata ni mogoče vključiti v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES za 8. vrsto izdelkov. Poleg tega je pristojni organ Združenega kraljestva napravil oceno okoljskega tveganja na podlagi pristopa za realno najslabši možni primer, ki je pokazala nesprejemljiva tveganja za okolje.

(6)

Pregled guazatin triacetata ni pokazal nobenih odprtih vprašanj ali razlogov za zaskrbljenost, ki bi jih moral obravnavati Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

1.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 230/20

(1)

Direktiva 2006/94/ES določa nekatere preventivne ukrepe v zvezi z nadzorom in zgodnjim odkrivanjem aviarne influence ter minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se morajo izvajati v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu.

(2)

Direktiva 2005/94/ES tudi določa pravila za uvedbo preventivnega cepljenja proti aviarni influenci za perutnino in druge ptice v ujetništvu, na primer ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih, ter predvideva podrobna pravila za preventivno cepljenje, ki jih določi Komisija. Ta direktiva določa tudi, da države članice Komisiji v odobritev predložijo svoje načrte preventivnega cepljenja perutnine ali drugih ptic v ujetništvu.

(3)

Odločba Komisije 2006/474/ES z dne 6. julija 2006 o ukrepih za preprečevanje širjenja visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A podtipa H5N1, na ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih v državah članicah ter o razveljavitvi Odločbe 2005/744/ES (3) določa pravila za preprečitev širjenja aviarne influence, ki jo povzroča visoko patogeni virus influence A podtipa H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih. Prav tako določa pravila za cepljenje ptic v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih in tudi podrobna pravila, v skladu s katerimi države članice Komisiji predložijo svoje načrte cepljenja.

(4)

Za namen takega preventivnega cepljenja se uporabljajo le cepiva, odobrena na podlagi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (4) ali Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (5).

(5)

Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (6) določa živalske vrtove, ki jih zajema navedena direktiva. Zaradi skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba navedeno opredelitev upoštevati za namene te odločbe.

(6)

V skladu z Odločbo 2006/474/ES je Komisija odobrila 17 načrtov preventivnega cepljenja proti aviarni influenci za ptice v živalskih vrtovih, ki so jih predložile države članice. Načrte cepljenja je izvajalo 14 držav članic. Na splošno pri 45 000 cepljenih pticah ni bilo opaženih škodljivih reakcij in pri večini vrst ptic je bil po dveh odmerkih uporabljenega cepiva viden znaten imunski odziv.

(7)

Poleg tega izkušnje, zbrane med zadnjo akcijo cepljenja, in mnenja Znanstvenega odbora za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane z dne 1. februarja 2007 o preventivnem cepljenju ptic v živalskih vrtovih proti podtipoma H5 in H7 aviarne influence ter z dne 11. maja 2007 o cepljenju domače perutnine in ptic v ujetništvu, kažejo, da je primerno razširiti obseg načrtov preventivnega cepljenja na kateri koli visoko patogeni podtip H5 in H7 aviarne influence, pri čemer se upoštevata tveganje, ki ga predstavljajo prostoživeče ptice selivk, ki prihajajo iz območij s primeri aviarne influence pri prostoživečih pticah ali izbruhi pri perutnini, v primeru izbruha pri perutnini v isti državi članici ali tretji državi, ki lahko ogrozi zdravstveno stanje ptic v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih.

(8)

Poleg tega je treba spremeniti upravne zahteve za odobritev in izvajanje načrtov preventivnega cepljenja, če te ne ogrožajo obvladovanja bolezni. Skladno s tem je treba v sedanji odločbi upoštevati zahteve, ki lajšajo upravna bremena.

(9)

Nadalje je primerno obravnavati nekatere načrte preventivnega cepljenja, ki so bili odobreni na podlagi Odločbe 2006/474/ES, kot je bila odobrena za namene te odločbe. Skladno s tem je treba take načrte navesti v Prilogi III k sedanji odločbi.

(10)

Od datuma sprejetja Odločbe 2006/474/ES so nekatere države članice v potrditev predložile načrte preventivnega cepljenja v skladu z zahtevami navedene odločbe. Navedene države članice so bile obveščene o zahtevah iz sedanje odločbe. Ker so ti načrti tudi v skladu z zahtevami te odločbe, jih je treba odobriti in navesti v Prilogi III k Odločbi.

(11)

Zaradi jasnosti je primerno razveljaviti Odločbo 2006/474/ES in jo zamenjati s to odločbo.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

ki jih je treba uporabiti, da se prepreči širjenje visoko patogenega virusa aviarne influence s ptic, ki živijo v divjini ali izbruhov pri perutnini ali drugih ptic v ujetništvu, na ptice v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih;

(b)

za preventivno cepljenje drugih ptic v ujetništvu v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih.

(a)

opredelitve v členu 2 Direktive 2005/94/ES;

(b)

opredelitev živalskih vrtov v členu 2 Direktive 1999/22/ES;

(c)

opredelitev odobrenih ustanov, inštitutov ali središč v členu 2(1)(c) Direktive 92/65/EGS.

(a)

načrtovane spremembe svojih odobrenih načrtov preventivnega cepljenja;

(b)

datum prenehanja preventivnega cepljenja drugih ptic v ujetništvu v živalskih vrtovih in odobrenih ustanovah, inštitutih ali središčih.