30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 997/2007

z dne 29. avgusta 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 30. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 998/2007

z dne 28. avgusta 2007

o prepovedi ribolova na trsko v norveških vodah con ICES I in II za plovila, ki plujejo pod zastavo Francije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge k tej uredbi, izkoristila kvoto za leto 2007 za ulov staležev iz Priloge.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izkoriščenost kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2007 dodeljena državi članici iz Priloge, velja za izkoriščeno od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepoved

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi, ki ga opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge, je prepovedan od datuma iz navedene priloge. Od tega datuma je prepovedano tudi zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje navedenega staleža, ki ga ulovijo zadevna plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11, popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6).

(3)  UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 898/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 22).

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 999/2007

z dne 28. avgusta 2007

o prepovedi ribolova na navadnega tuna v Atlantskem oceanu, vzhodno od zemljepisne dolžine 45° Z, in Sredozemskem morju s plovili, ki plujejo pod zastavo Italije

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)	Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge k tej uredbi, izkoristila kvoto za leto 2007 za ulov staležev iz Priloge.

(3)	Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izkoriščenost kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2007 dodeljena državi članici iz Priloge, velja za izkoriščeno od datuma iz navedene priloge.

Člen 2

Prepoved

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi, ki ga opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici iz Priloge, je prepovedan od datuma iz navedene priloge. Od tega datuma je prepovedano tudi zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje navedenega staleža, ki ga ulovijo zadevna plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11, popravljena v UL L 36, 8.2.2007, str. 6).

(3)  UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 898/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 22).

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/7

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1000/2007

z dne 29. avgusta 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 831/2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (1) in zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 (2) za sestavo statističnih zaključkov v znanstvene namene določa pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organu Skupnosti. Navaja tudi kategorije teles, katerih raziskovalcem se lahko odobri tak dostop, razlikuje pa med telesi, ki se jim dostop odobri neposredno, ter tistimi, ki se jim dostop odobri na podlagi mnenja Odbora za zaupnost statističnih podatkov. Uredba prav tako vsebuje seznam različnih statističnih pregledov in virov podatkov, na katere se nanaša.

(2)

Znanstvene raziskave pogosto izvajajo enote ali oddelki v nacionalnih statističnih zavodih in centralnih bankah držav članic ter Evropski centralni banki (ECB). Ta telesa dajejo ustrezna jamstva v zvezi z zaupnim obravnavanjem in zaščito podatkov ter dostop do njih zgolj v znanstvene namene. Zato je treba tem telesom prav tako odobriti dostop neposredno.

(3)

Raziskovalci in znanstvena skupnost na splošno vedno bolj izražajo zahtevo po dostopu do zaupnih podatkov iz statističnega pregleda izobraževanja odraslih (AES) v znanstvene namene. AES vsebuje podatke o zapletenih vzorcih udeležbe odraslih v izobraževanju in usposabljanju, dostopu do informacij o možnostih izobraževanja ter profilu udeležencev in neudeležencev (npr. socialno-ekonomsko okolje, razlogi za učenje, ovire, vedenje, samoocena jezikovnih in računalniških znanj). Ta statistični pregled je zato treba dodati na seznam iz Uredbe (ES) št. 831/2002.

(4)

Z Uredbo (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) (3) se pogoji iz Uredbe (ES) št. 831/2002 uporabljajo tudi za dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene iz statistike Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC). Vendar EU-SILC v Uredbi (ES) št. 831/2002 ni omenjen. Zaradi jasnosti je treba EU-SILC prav tako dodati na seznam iz Uredbe (ES) št. 831/2002.

(5)	Uredbo (ES) št. 831/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za zaupnost statističnih podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 831/2002 se spremeni:

1.

V členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Organ Skupnosti lahko omogoči dostop do zaupnih podatkov raziskovalcem iz teles, ki sodijo v katero koli izmed naslednjih kategorij: (a) univerze in druge visokošolske organizacije, ustanovljene v skladu z akti Skupnosti ali z zakonodajo države članice; (b) raziskovalne organizacije ali institucije, ustanovljene v skladu z akti Skupnosti ali z zakonodajo države članice; (c) nacionalni statistični zavodi držav članic; (d) Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic; (e) druge agencije, organizacije in institucije na podlagi mnenja Odbora za zaupnost statističnih podatkov, v skladu s postopkom iz člena 20(2) Uredbe (ES) št. 322/97.“

2.

V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Organ Skupnosti lahko v svojih prostorih odobri dostop do zaupnih podatkov, pridobljenih iz naslednjih statističnih pregledov ali virov statističnih podatkov: — seznam gospodinjstev Evropske skupnosti, — statistični pregled delovne sile, — statistični pregled Skupnosti o inovacijah, — statistični pregled nadaljevalnega poklicnega usposabljanja, — statistični pregled strukture plač, — statistika Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih, — statistični pregled izobraževanja odraslih. Vendar dostop do podatkov za posamezne raziskovalne projekte ni možen, če tako sklene državni organ, ki je te podatke posredoval.“

3.

V členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   Organ Skupnosti lahko omogoči dostop do skupin anonimnih mikropodatkov, pridobljenih iz naslednjih statističnih pregledov ali virov statističnih podatkov: — seznam gospodinjstev Evropske skupnosti, — statistični pregled delovne sile, — statistični pregled Skupnosti o inovacijah, — statistični pregled nadaljevalnega poklicnega usposabljanja, — statistični pregled strukture plač, — statistika Evropske unije o dohodku in življenjskih pogojih, — statistični pregled izobraževanja odraslih. Vendar dostop do podatkov za posamezne raziskovalne projekte ni možen, če tako sklene državni organ, ki je te podatke posredoval.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1. Uredba, kakor je spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2)  UL L 133, 18.5.2002, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1104/2006 (UL L 197, 19.7.2006, str. 3).

(3)  UL L 163, 3.7.2003, str. 1.

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/9

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1001/2007

z dne 29. avgusta 2007

o spremembi uredb (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 2090/2002 v zvezi s kontrolami v okviru izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) in zlasti člena 18 Uredbe ter ustreznih določb drugih predpisov o skupni ureditvi trgov za kmetijske proizvode,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski (2), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (3) zahteva zlasti, da se predloži določeno dokumentirano dokazilo, da so proizvodi, za katere se zahteva izvozno nadomestilo, dejansko uvoženi v nespremenjenem stanju v določeno tretjo državo, če se za navedeno tretjo državo uporablja diferencirano nadomestilo. Postopke v zvezi s takim dokazilom je treba poenostaviti in hkrati zavarovati finančne interese Skupnosti. Komisija in države članice morajo spremljati uporabo poenostavljenih postopkov in v primeru zlorabe ustrezno ukrepati.

(2)

V praksi so tretje države, za katere so izvozna nadomestila za določen proizvod diferencirana na nižjo vrednost od povprečne ali vrednost nič, običajno blizu Skupnosti, medtem ko so stopnje nadomestil določene na nekoliko višji od povprečne ali enake ravni, za države, ki so bolj oddaljene od Skupnosti. V veliko primerih imajo izvozniki težave s pridobitvijo dokazila o uvozu v te bolj oddaljene države.

(3)

Države, za katere se določijo višje, enake stopnje nadomestila, se lahko štejejo za „oddaljena območja z nadomestilom“ za zadevni proizvod. Vendar je treba iz takšnega območja izključiti oddaljene države, za katere je diferenciran del nadomestila nižji od povprečnega ali nič. Iz tega območja je treba izključiti tudi tiste države, v zvezi s katerimi obstaja resno tveganje za izkrivljanje trgovine ali vse države s sektorji, v katerih obstaja resno tveganje za izkrivljanje trgovine.

(4)

Potem ko se izda izvozna deklaracija za državo v „oddaljenem območju z nadomestilom“ in se izvoz opravi s pomorskim prevozom v zabojnikih, se s kombinacijo poslovnega upravljanja zabojnika, prevoznih listin in relativno toge vrste prevoza ustrezno zagotovi, da so proizvodi uvoženi v določeno tretjo državo. Pod temi pogoji se lahko zagotovi dokazilo, da so bili proizvodi poslani v državo v oddaljenem območju z nadomestilom in so bili tam raztovorjeni, in sicer s prevozno listino, ki dokazuje, da je blago prispelo v pristanišče namembne države ali pristanišče, ki ga uporablja namembna država v notranjosti, in potrdilo o razkladanju.

(5)

Če prevoznikova trgovski sistem in računalniško podprt sistem obdelave podatkov za spremljanje in sledenje izpolnjujeta operativne varnostne standarde, določene v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4) in prevoznik zagotovi podatke, ki so enaki podatkom iz prevoznih listin, se lahko države članice odločijo, da bodo kot dokaz o prevozu v namembno državo uporabile te podatke namesto papirnih dokumentov.

(6)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 800/1999 zagotavlja odstopanja omejena na 2 400 EUR in 12 000 EUR za diferencirane dele nadomestila za bližnje ali oddaljene namembne kraje. Koristno je zagotoviti novo odstopanje za pomorski prevoz v zabojnikih v oddaljena območja z nadomestilom tako, da se zahteva prevozna listina in eno od potrdil o razkladanju iz člena 16(2)(a), (b) ali (c). Takšno odstopanje se lahko odobri samo, če se podatki zagotovijo ob razkladanju v pristanišču, ki je v oddaljenem območju z nadomestilom. Da se zagotovi zanesljivost dokazov, zbranih v okviru teh odstopanj, je treba odstopanja dodeliti v obliki dovoljenj, ki se jih da preklicati.

(7)

Da bi zmanjšali tveganje zamenjave, morajo biti vsa prevozna sredstva ali pakiranja carinsko označena, razen kadar je proizvode mogoče identificirati kako drugače, v skladu s členom 340a in členom 357 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (5). Ta zahteva je določena v členu 7 Uredbe Komisije (ES) št. 2090/2002 z dne 26. novembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila (6). Ker je ta zahteva del formalnosti, ki zadevajo izvozno deklaracijo in je splošne narave, jo je treba črtati iz Uredbe (ES) št. 2090/2002 in podobno določbo vključiti v Uredbo (ES) št. 800/1999.

(8)

Carinski urad izstopa potrebuje podatke iz kontrolnega izvoda T5, da preveri ali prijavljeni proizvodi izpolnjujejo pogoje za pregled zamenjave zahtevan v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 2090/2002. Ker se kontrolni izvodi T5 lahko uporabijo tudi za proizvode, ki ne izpolnjujejo pogojev za preglede zamenjave, se v polje 107 kontrolnega izvoda T5 zabeleži podatek, ali so proizvodi izvoženi s pravico do nadomestil.

(9)	Uredbi (ES) št. 800/1999 in (ES) št. 2090/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Določbe te uredbe glede dokazila o prispetju v namembni kraj je treba uporabljati v zvezi z zahtevki za nadomestilo, ki se vložijo od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Ker naj bi ta uredba izvajalcem in prav tako državam članicam poenostavila upravljanje sheme, bi moralo biti mogoče, da se jo na zahtevo izvoznika uporabi tudi v zvezi z zahtevki za nadomestilo, ki so bili vloženi pred tem datumom, če rok za predložitev dokazila ni potekel.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem zadevnih upravljalnih odborov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 800/1999 se spremeni:

1.

Členu 2(1) se dodata točki: „(p) ‚oddaljeno območje z nadomestilom‘ pomeni vse namembne kraje, za katere se uporablja ista diferencirana stopnja nadomestila, ki ni enaka nič, za določen proizvod, razen za izključene namembne kraje za navedeni proizvod, kot je določeno v Prilogi XI; (q) ‚država v notranjosti‘ pomeni tretjo državo, ki nima svojega morskega pristanišča in uporablja morsko pristanišče druge tretje države.“

2.	Členu 5 se doda naslednji odstavek: „8.   Carinski urad izvoza carinsko označi ali nadzoruje carinsko označevanje blaga, za katerega se zahtevajo izvozna nadomestila. Člen 340a in odstavki 2, 3 in 4 člena 357 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporabljajo.“

3.	Členu 8 se doda naslednji odstavek: „Če se zaprosi za nadomestila, je treba v polje 107 vnesti enega od vpisov iz Priloge XII.“

4.

V členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1.   V 12 mesecih od sprejetja izvozne deklaracije se proizvode: (a) v nespremenjenem stanju uvozi v tretjo državo ali eno od tretjih držav, za katere se uporablja nadomestilo; ali (b) v nespremenjenem stanju raztovori v oddaljenem območju z nadomestilom, za katerega se uporablja nadomestilo v skladu s pogoji iz člena 17(1)(b) in (2). Vendar se ta rok lahko podaljša v skladu s členom 49.“

5.

Člen 16 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1.   Izvoznik lahko v dokaz o opravljenih uvoznih carinskih formalnostih predloži enega od naslednjih dokumentov: (a) carinski dokument, izvod ali fotokopijo carinskega dokumenta ali izpis enakovrednih podatkov, ki jih elektronsko zabeležijo pristojni carinski organi; potrdilo, da je izvod, fotokopija ali izpis enak izvirniku, certificira eden od naslednjih organov: (i) organ, ki je potrdil prvotni dokument ali elektronsko zabeležil enakovredne podatke; (ii) uradna agencija zadevne tretje države; (iii) uradna agencija države članice v zadevni tretji državi; (iv) agencija, ki je pristojna za plačilo nadomestila; (b) potrdilo o razkladanju in uvozu, ki ga v skladu s predpisi iz Priloge VI, poglavja III, po vzorcu iz Priloge VII, izda mednarodna kontrolna in nadzorna agencija; v potrdilu morata biti navedena datum in številka uvoznega carinskega dokumenta. Na zahtevo izvoznika lahko plačilna agencija odstopi od zahteve za certificiranje iz točke (a) prvega pododstavka, kjer je mogoče preveriti, ali so uvozne carinske formalnosti opravljene z dostopom do elektronsko zabeleženih podatkov, ki jih imajo pristojni organi tretje države ali so na voljo v njihovem imenu.“ (b) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3.   Izvozniki v vseh primerih predložijo izvod ali fotokopijo prevoznih listin, ki so povezane s prevozom proizvodov, za katere se izda izvozna deklaracija. Na zahtevo izvoznika v primeru pomorskega prevoza v zabojnikih lahko država članica sprejme podatke, ki so enakovredni podatkom iz prevoznih listin, če jih zbere informacijski sistem, ki ga upravlja tretja oseba, odgovorna za prevoz zabojnikov v namembni kraj, pod pogojem, da je tretja oseba specializirana za takšne dejavnosti in da varnost informacijskega sistema potrdi država članica ob izpolnjevanju meril, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem obdobju enega od mednarodno sprejetih standardov iz točke 3(B) Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 (7).

6.

Člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 1.   Države članice lahko izvoznike oprostijo obveznosti, da morajo predložiti dokazilo, kot zahteva člen 16, ki ni prevozna listina ali njena elektronska različica iz člena 16(3), če izvozna deklaracija zagotavlja pravico do nadomestila, (a) katerega diferenciran del ne presega: (i) 2 400 EUR, če je namembna tretja država ali namembno ozemlje navedeno v Prilogi IV; (ii) 12 000 EUR, če namembna tretja država ali namembno ozemlje ni navedeno v Prilogi IV; ali (b) če je namembno pristanišče v oddaljenem območju z nadomestilom za zadevni proizvod. 2.   Izjeme iz odstavka 1(b) se uporabljajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) proizvode se prepelje v zabojnikih in prevoz zabojnikov v pristanišče razkladanja se opravi po morju; (b) prevozna listina navaja kot namembni kraj državo, ki je navedena v izvozni deklaraciji ali pristanišče, ki se običajno uporablja za razkladanje proizvodov, namenjenih v državo v notranjosti, ki je namembna država iz izvozne deklaracije; (c) zagotovi se potrdilo o razkladanju v skladu s točko (a), (b) ali (c) člena 16(2). Na zahtevo izvoznika lahko država članica v primeru prevoza zabojnikov po morju sprejme, da se dokazilo o razkladanju iz točke (c) prvega pododstavka zagotovi s podatki, ki so enakovredni podatkom s potrdila o razkladanju, če jih zbere informacijski sistem, ki ga upravlja tretja oseba, odgovorna za prevoz zabojnikov v namembni kraj in za razkladanje zabojnikov v namembnem kraju, pod pogojem, da je tretja oseba specializirana za takšne dejavnosti in da varnost informacijskega sistema potrdi država članica ob izpolnjevanju meril, določenih v različici, ki se uporablja v zadevnem obdobju enega od mednarodno sprejetih standardov iz točke 3(B) Priloge I k Uredbi (ES) št. 885/2006. Dokazilo o razkladanju se zagotovi v skladu s točko (c) prvega pododstavka ali v skladu z drugim pododstavkom, vendar izvozniku ni treba dokazovati, da je ustrezno ukrepal za pridobitev dokumenta iz točk (a) ali (b) člena 16(1). 3.   Upravičenost izjem iz odstavka 1(a) je samodejna, razen če se uporabi odstavek 4. Upravičenost izjeme iz odstavka 1(b) se na zahtevo izvoznika pred izvozom s pisnim dovoljenjem odobri za tri leta. Izvozniki, ki uporabljajo ta dovoljenja, v zahtevkih za plačilo navedejo številko dovoljenja. 4.   Če država članica meni, da se proizvodi, za katere izvoznik zahteva za odobritev izjeme v skladu s tem členom, niso izvozili v državo, ki je navedena v izvozni deklaraciji, ali državo zunaj ustreznega oddaljenega območja z nadomestilom, za katerega je določeno nadomestilo, ali pa je izvoznik umetno razdelil izvozni posel zaradi koriščenja ugodnosti izjeme, država članica za zadevnega izvoznika takoj odvzame upravičenost do kakršne koli izjeme v skladu s tem členom. Zadevni izvoznik ni več upravičen do kakršne koli izjeme v skladu s tem členom dve leti od datuma odvzema. V primeru odvzema upravičenosti pravica do izvoznega nadomestila preneha veljati za zadevne proizvode, nadomestilo je treba povrniti, razen če izvoznik zagotovi dokazilo za zadevne proizvode iz člena 16. Prav tako pravica do izvoznega nadomestila preneha veljati za proizvode, ki so zajeti v kakršni koli izvozni deklaraciji, ki je sestavljena po datumu dejanja, zaradi katerega je bila odvzeta upravičenost in treba je povrniti nadomestila razen če izvoznik zagotovi dokazilo za zadevne proizvode iz člena 16.“

7.	Naslov Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

8.	Besedilo v Prilogi k tej uredbi se doda kot prilogi XI in XII.

Člen 2

Člen 7 Uredbe (ES) št. 2090/2002 se črta.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Na zahtevo izvoznika se točke 1, 4, 5 in 6 člena 1 lahko uporabljajo v zvezi z zahtevki za nadomestilo, ki se predložijo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, če rok iz odstavka 2 ali 4 člena 49 Uredbe (ES) št. 800/1999 ni potekel.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 735/2007 (UL L 169, 29.6.2007, str. 6).

(2)  UL L 42, 16.2.1990, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 (UL L 24, 29.1.1994, str. 2).

(3)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(4)  UL L 171, 23.6.2006, str. 90.

(5)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 214/2007 (UL L 62, 1.3.2007, str. 6).

(6)  UL L 322, 27.11.2002, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1847/2006 (UL L 355, 15.12.2006, str. 21).

(7)  UL L 171, 23.6.2006, str. 90.“

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/15

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1002/2007

z dne 29. avgusta 2007

o podrobnih pravilih uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2184/96 o uvozu riža, ki izvira in prihaja iz Egipta v Skupnost

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2184/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvozu riža, ki izvira in prihaja iz Egipta v Skupnost (1), in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2) in zlasti člena 10(2) in člena 13(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 196/97 z dne 31. januarja 1997 določa podrobna pravila uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2184/96 o uvozu riža, ki izvira in prihaja iz Egipta v Skupnost (3). Od začetka uporabe Uredbe so bile sprejete ali spremenjene horizontalne ali sektorske uredbe, in sicer Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (4), Uredba Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o posebnih podrobnejših pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (5) ter Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (6), in jih je treba upoštevati v okviru kvote, odprte z Uredbo (ES) št. 196/97.

(2)

Uredba (ES) št. 1301/2006 določa zlasti podrobna pravila glede zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj, statusa vlagatelja in izdaje dovoljenj. Ta uredba se uporablja brez poseganja v dodatne pogoje ali odstopanja, ki jih določajo sektorske uredbe. Zato je treba zaradi jasnosti prilagoditi način upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za uvoz riža s poreklom iz Egipta s sprejetjem nove uredbe in z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 196/97.

(3)

Člen 1 Uredbe (ES) št. 2184/96 določa, da se na tržno leto odpre skupna tarifna kvota v višini 32 000 ton riža, ki se uvršča pod oznako KN 1006, s poreklom iz Egipta. Uporabi se carina, kot je določena v členih 11 do 11d Uredbe (ES) št. 1785/2003, zmanjšana za znesek v višini 25 % vrednosti navedene carine. Ob upoštevanju možne uporabe različnih carin, je treba določiti pogoje za uporabo 25-odstotnega zmanjšanja.

(4)

Zaradi dobrega upravljanja navedene kvote je treba izvajalcem omogočiti, da lahko vložijo več kot en zahtevek za izdajo dovoljenja za posamezno kvotno obdobje, in torej odstopati od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006. Zaradi istega razloga je treba določiti posebna pravila, ki se uporabljajo za pripravo zahtevkov za izdajo dovoljenj, njihovo izdajanje, obdobje veljavnosti in sporočanje podatkov Komisiji, ter tudi ustrezne upravne ukrepe za zagotovitev, da se ne preseže določena kvota. V vsakem primeru Uredba (ES) št. 1301/2006 omejuje trajanje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja tarifne kvote. Poleg tega je treba za izboljšanje nadzora te kvote in poenostavitve njenega upravljanja določiti, da se zahtevki za izdajo uvoznih dovoljenj vlagajo tedensko, in določiti znesek varščine v višini, prilagojeni tveganjem.

(5)

Določbe, ki se ob sprostitvi proizvoda v prosti promet uporabljajo za prevozni dokument in dokazilo o preferencialnem poreklu, so opredeljene v Protokolu IV k Sklepu Sveta 2004/635/ES z dne 21. aprila 2004 o sklenitvi Evro-sredozemskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani (7). Treba je določiti podrobna pravila uporabe teh določb za zadevno kvoto.

(6)	Ukrepe je treba začeti izvajati z začetkom naslednjega tržnega leta, tj. 1. septembra 2007.

(7)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Prvi dan vsakega tržnega leta se odpre letna tarifna kvota iz člena 1 Uredbe (ES) št. 2184/96 za količino 32 000 ton riža, ki se uvršča pod oznako KN 1006, s poreklom iz Egipta.

Za uvoze se, glede na posamezen primer, uporabi carina, določena v skladu s členi 11, 11a, 11c in 11d Uredbe (ES) št. 1785/2003, zmanjšana za 25 %.

Zaporedna številka kvote je 09.4094.

2.   Uporabljajo se uredbe (ES) št. 1291/2000, (ES) št. 1342/2003 in (ES) št. 1301/2006, razen če ni v tej uredbi drugače določeno.

Člen 2

1.   Zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja se nanaša na količino najmanj 100 ton in največ 1 000 ton.

V vsakem zahtevku za izdajo dovoljenja je navedena količina v kilogramih, brez decimalnih števil.

2.   Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 lahko vlagatelj vloži več kot en zahtevek za izdajo dovoljenja za posamezno kvotno obdobje. Vendar lahko vlagatelj na teden vloži le en zahtevek za izdajo dovoljenja za posamezno osemmestno oznako KN.

3.   Zahtevki za izdajo uvoznih dovoljenj se vložijo pri pristojnih organih držav članic najpozneje vsak petek do 13. ure (po bruseljskem času).

Člen 3

1.   Zahtevek za izdajo dovoljenja in uvozno dovoljenje morata vsebovati naslednje podatke:

(a)	v razdelkih 7 in 8 se besedi „Egipt“ in „da“ označita s križcem;

(b)	v razdelku 24, eno od navedb iz Priloge.

2.   Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 je znesek varščine za uvozna dovoljenja enak 25 % vrednosti carine, izračunane v skladu s členi 11, 11a, 11c in 11d Uredbe (ES) št. 1785/2003 in se uporablja na dan vložitve zahtevka.

Vendar varščina, glede na posamezen primer, ne more biti nižja od varščin, določenih v členu 12(a) in (aa) Uredbe (ES) št. 1342/2003.

3.   Če zahtevane količine v določenem tednu presežejo razpoložljivo količino kvote, Komisija v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 najpozneje četrti delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov iz člena 2(3) te uredbe določi koeficient dodelitve za zahtevane količine v tednu, ki se je iztekel, in do konca kvotnega obdobja ustavi vlaganje novih zahtevkov za izdajo uvoznih dovoljenj.

Zahtevki, ki so vloženi v tekočem tednu, veljajo za nesprejemljive.

Države članice sprejmejo, da izvajalci v roku dveh delovnih dni od datuma objave uredbe o določitvi koeficienta dodelitve umaknejo zahtevke, pri katerih je količina, za katero mora biti izdano dovoljenje, nižja od 20 ton.

4.   Uvozno dovoljenje se izda osmi delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov.

Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1342/2003 je uvozno dovoljenje veljavno od dneva njegove dejanske izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do konca naslednjega meseca.

Člen 4

Sprostitev v prosti promet v okviru kvot iz člena 1 te uredbe je pogojena s predložitvijo prevoznega dokumenta in dokazila o preferencialnem poreklu, ki sta izdana v Egiptu in se nanašata na zadevno serijo v skladu z določbami Protokola IV k Evro-sredozemskemu sporazumu.

Člen 5

Države članice po elektronski poti sporočijo Komisiji:

(a)

najpozneje prvi delovni dan po zadnjem dnevu za vložitev zahtevkov za izdajo dovoljenj najpozneje do 18. ure po bruseljskem času podatke o zahtevkih za izdajo uvoznih dovoljenj iz člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1301/2006 z razčlenitvijo skupnih količin, na katere se nanašajo zahtevki, po osemmestni oznaki KN;

(b)

najpozneje drugi delovni dan po izdaji uvoznih dovoljenj podatke o izdanih dovoljenjih iz člena 11(1)(b) Uredbe (ES) št. 1301/2006 z razčlenitvijo skupnih količin, za katere so bila izdana uvozna dovoljenja, po osemmestni oznaki KN, in količine, za katere so bili zahtevki za izdajo dovoljenja v skladu s tretjim pododstavkom člena 3(3) umaknjeni;

(c)

najpozneje zadnji dan vsakega meseca podatke o skupnih količinah, dejansko sproščenih v prosti promet ob uporabi te kvote v predpredzadnjem mesecu in razčlenjenih po osemmestni oznaki KN. Če ni bila v enem od navedenih mesecev nobena količina sproščena v prosti promet, se pošlje „nično“ sporočilo. Tega sporočila tretji mesec po izteku roka veljavnosti dovoljenja ni treba več poslati.

Člen 6

Uredba (ES) št. 196/97 se razveljavi.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. septembra 2007.

---

(1)  UL L 292, 15.11.1996, str. 1.

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(3)  UL L 31, 1.2.1997, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1996/2006 (UL L 398, 30.12.2006, str. 1).

(4)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2006 (UL L 365, 21.12.2006, str. 52).

(5)  UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1996/2006.

(6)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(7)  UL L 304, 30.9.2004, str. 38.

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/19

---

DIREKTIVA KOMISIJE 2007/53/ES

z dne 29. avgusta 2007

o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi s kozmetičnimi izdelki zaradi prilagoditve Priloge III k tej direktivi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (1) in zlasti člena 8(2) Direktive,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za potrošniške izdelke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Fluorove spojine so trenutno navedene v delu 1 Priloge III k Direktivi 76/768/EGS in zanje že veljajo tam določene omejitve in pogoji. Znanstveni odbor za potrošniške izdelke meni, da ni večje skrbi, da bi zobna pasta z vsebnostjo 1 000–1 500 ppm fluorida pri otrocih, starih manj kot šest let, povzročila fluorozo, če je edini vir izpostavljenosti fluoridu in če se uporablja po navodilih. Zato je treba referenčne številke 26 do 43 in referenčne številke 47 do 56 iz dela 1 Priloge III ustrezno spremeniti.

(2)	Direktivo 76/768/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga III k Direktivi 76/768/EGS se spremeni skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice najpozneje do 19. aprila 2008 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj posredujejo besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 19. januarja 2009.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/22/ES (UL L 101, 18.4.2007, str. 11).

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/21

---

DIREKTIVA KOMISIJE 2007/54/ES

z dne 29. avgusta 2007

o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS glede kozmetičnih izdelkov z namenom prilagoditve prilog II in III k navedeni direktivi tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (1) in zlasti člena 8(2) Direktive,

po posvetovanju z Znanstvenim odborom za potrošniške izdelke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Po objavi znanstvene študije leta 2001 z naslovom „Uporaba trajnih barv za lase in tveganje za nastanek raka na mehurju“ je Znanstveni odbor za kozmetične in neprehrambene izdelke, namenjene potrošnikom (SCCP), ki ga je na podlagi Sklepa Komisije 2004/210/ES (2) nadomestil Znanstveni odbor za potrošniške izdelke, sklenil, da je morebitna tveganja treba vzeti resno. Predlagal je, da Komisija sprejme nadaljnje ukrepe za nadzor uporabe snovi v barvah za lase.

(2)	Znanstveni odbor za potrošniške izdelke je priporočil tudi celostno strategijo ocenjevanja varnosti snovi v barvah za lase, vključno z zahtevami za preskušanje snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las glede njihove morebitne genotoksičnosti/mutagenosti.

(3)

Na podlagi mnenj Znanstvenega odbora za potrošniške izdelke se je Komisija skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi dogovorila o celostni strategiji za zakonsko urejanje področja snovi, ki se uporabljajo v izdelkih za barvanje las, ki zahteva, da industrija dokumentacijo z znanstvenimi podatki o snoveh v barvah za lase predloži v oceno Znanstvenemu odboru za potrošniške izdelke.

(4)	Snovi, za katere ni bila predložena posodobljena dokumentacija o varnosti za izvedbo ustrezne ocene tveganja, je treba vključiti v Prilogo II.

(5)

Kljub temu so trenutno 4,4′-diaminodifenilamin in njegove soli, 4-dietilamino-o-toluidin in njegove soli, N,N-dietil-p-fenilendiamin in njegove soli, N,N-dimetil-p-fenilendiamin in njegove soli ter toluen-3,4-diamin in njegove soli navedeni pod splošnima referenčnima številkama 8 in 9 dela 1 Priloge III. Zato jih je treba izrecno črtati iz splošnih referenčnih številk v Prilogi III. Namesto tega je primerno, da se navedejo v Prilogi II. Navedeni prilogi je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Direktivo 76/768/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)	Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za kozmetične izdelke –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi II in III k Direktivi 76/768/EGS se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice najpozneje do 18. marca 2008 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma predložijo besedila navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od 18. junija 2008. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/22/ES (UL L 101, 18.4.2007, str. 11).

(2)  UL L 66, 4.3.2004, str. 45.

---

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/28

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. avgusta 2007

o dodelitvi dodatnih dni na morju Irski in Združenemu kraljestvu za pilotni projekt za izboljšavo podatkov v skladu s Prilogo IIA k Uredbi Sveta (ES) št. 41/2007

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3983)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2007/593/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (1), in zlasti točk 11.4 in 11.5 Priloge IIA,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Priloga IIA k Uredbi (ES) št. 41/2007 med drugim določa največje število dni na leto, ko je plovilo Skupnosti lahko prisotno na Irskem morju, če ima na krovu vlečne mreže, danske potegalke in podobno orodje, z izjemo vlečnih mrež z gredjo.

(2)	Uredba (ES) št. 41/2007 omogoča Komisiji, da dodeli državi članici 6 ali 12 dodatnih dni na morju znotraj območja Irskega morja na podlagi pilotnega projekta za izboljšavo podatkov.

(3)	Irska in Združeno kraljestvo sta 30. aprila 2007 predložila skupni predlog za tak projekt. Predlog je bil odobren 13. junija 2007.

(4)	V zvezi s pilotnim projektom za izboljšavo podatkov je treba plovilom, ki plujejo pod zastavo Irske ali Združenega kraljestva, dodeliti 6 ali 12 dodatnih dni na Irskem morju glede na velikost mrežnih očes ribolovnega orodja na krovu –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Za plovila, ki plujejo pod zastavo Irske ali Združenega kraljestva in so vključena v pilotni projekt za izboljšavo podatkov, predložen 30. aprila 2007, se največje število dni na morju na območju iz točke 2.1(c) Priloge IIA k Uredbi (ES) št. 41/2007, kot je določeno v tabeli 1 navedene priloge, poveča, kot sledi:

(a)	za 6 dni za plovila, ki imajo na krovu orodje iz točk 4.1.a (iv) in 4.1.a (v) navedene priloge;

(b)	za 12 dni za plovila, ki imajo na krovu orodje iz točke 4.1.a Priloge IIA k Uredbi (ES) št. 41/2007, razen orodja iz točk 4.1.a (iv) in 4.1.a (v) navedene priloge.

Člen 2

1.   Irska in Velika Britanija sedem dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Evropske unije Komisiji predložita izčrpen seznam plovil, ki so bila izbrana za sodelovanje v pilotnem projektu za izboljšavo podatkov.

2.   Samo plovila, ki so bila izbrana in so sodelovala do konca pilotnega projekta za izboljšavo podatkov, so lahko deležna dodelitve dodatnih dni iz člena 1.

Člen 3

Dva meseca po pilotnem projektu za izboljšavo podatkov Irska in Združeno kraljestvo Komisiji predložita poročilo o rezultatih pilotnega projekta za izboljšavo podatkov.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Irsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

---

(1)  UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 898/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 22).

---

30.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 226/30

---

FINANČNA UREDBA, KI SE UPORABLJA ZA EUROJUST

KOLEGIJ EUROJUSTA JE –

ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala in zlasti člena 37 Sklepa,

ob upoštevanju Sklepa Komisije o ugoditvi odstopanj, ki jih zahteva Eurojust, od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eurojust je pravna oseba in ima polno odgovornost za pripravo in izvrševanje svojega proračuna.

(2)	Treba je določiti pravila za pripravo in izvrševanje proračuna Eurojusta kot tudi pravila, ki urejajo predložitev in revizijo poročil.

(3)	Treba je opredeliti tudi pristojnosti in odgovornosti kolegija Eurojusta, odredbodajalca, računovodje, vodje blagajne predplačil in notranjega revizorja.

(4)	Treba je vzpostaviti učinkovite nadzorne sisteme za zaščito finančnega interesa Evropske skupnosti.

(5)	Ker se Eurojust financira z letno subvencijo iz proračuna Skupnosti, je treba roke za določitev proračuna, predložitev poročil in podelitev razrešnice uskladiti z ustreznimi določbami splošne finančne uredbe.

(6)	Iz istega razloga mora Eurojust pri oddaji javnih naročil in dodeljevanju donacij izpolnjevati iste zahteve kot institucije Skupnosti; v tej zvezi bo zadostovalo sklicevanje na ustrezne določbe splošne finančne uredbe.

(7)	Finančna uredba mora odražati posebne zahteve Eurojusta kot enote za pravosodno sodelovanje. V celoti mora upoštevati občutljive dejavnosti, ki jih izvaja Eurojust, zlasti v zvezi s preiskavami in pregoni.

(8)	Finančno uredbo, ki se uporablja za proračun Eurojusta, mora soglasno sprejeti kolegij po posvetovanju s Komisijo.

(9)	Komisija soglaša s to uredbo, vključno z odmikom od okvirne finančne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

PREDMET UREDBE

Člen 1

Ta uredba določa glavno načelo in pravila, ki urejajo pripravo in izvrševanje proračuna Eurojusta.

Člen 2

V tej uredbi:

1.	„Sklep Eurojusta“ pomeni Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1);

2.	„Eurojust“ pomeni enoto za pravosodno sodelovanje, ustanovljeno s Sklepom Eurojusta kot organa Evropske unije;

3.	„kolegij“ pomeni enoto iz člena 10(1) Sklepa Eurojusta;

4.	„upravni direktor“ pomeni osebo iz členov 29 in 36(1) Sklepa Eurojusta;

5.	„osebje“ pomeni upravnega direktorja in osebo iz člena 30 Sklepa Eurojusta;

6.	„proračun“ pomeni proračun Eurojusta iz člena 34 Sklepa Eurojusta;

7.	„organ za izvrševanje proračuna“ pomeni Evropski parlament in Svet Evropske unije;

8.	„splošna finančna uredba“ pomeni Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2);

9.	„okvirna finančna uredba“ pomeni Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (3);

10.	„pravila za izvajanje splošne finančne uredbe“ pomeni podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je določeno v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (4);

11.	„finančna izvedbena pravila Eurojusta“ pomeni pravila za izvajanje te finančne uredbe;

12.	„finančna pravila Eurojusta“ pomeni Sklep Eurojusta, to finančno uredbo in finančna izvedbena pravila Eurojusta;

13.	„Kadrovski predpisi“ pomeni predpise in pravila, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3

Proračun se pripravi in izvršuje v skladu z načeli enotnosti in točnosti proračuna, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti, kakor določa ta uredba.

POGLAVJE 1

Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za izvajanje Sklepa Eurojusta.

Člen 5

Proračun zajema:

(a)	lasten prihodek, ki ga sestavljajo vse pristojbine, stroški in, brez poseganja v člen 51, obresti, ki jih utegne Eurojust prejeti za storitve, s katerimi dopolnjuje naloge, ki so mu zaupane, ter kakršen koli drug prihodek;

(b)	prihodek, ki ga sestavljajo morebitni finančni prispevki države članice gostiteljice;

(c)	subvencijo, ki jo odobrijo Evropske skupnosti;

(d)	prejemke, dodeljene za posebne odhodkovne postavke v skladu s členom 19(1);

(e)	odhodke Eurojusta, vključno z upravnimi izdatki.

Člen 6

1.   Noben prihodek se ne sme pobrati in noben izdatek izvesti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

2.   Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

3.   Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira v proračunu odobrenih proračunskih sredstev.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 7

V proračunu upoštevana sredstva se odobrijo za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 8

1.   Proračun vsebuje diferencirana in nediferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3.   Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4.   Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana. Upravni izdatki na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta, bodisi v skladu z lokalno prakso ali v zvezi z dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

Člen 9

1.   Prihodki Eurojusta iz člena 5 se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu.

2.   Prihodki Eurojusta pomenijo enak znesek odobritev plačil.

3.   Proračunska sredstva, ki so odobrena v proračunu za določeno leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov, odobrenih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje dolgovanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4.   Obveznosti se knjižijo v poslovne knjige na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra.

5.   Plačila se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvedel najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

Člen 10

1.   Proračunska sredstva, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

Lahko pa se z odločitvijo kolegija, ki jo ta sprejme najpozneje do 15. februarja, prenesejo v naslednje proračunsko leto v skladu z odstavki 2 do 7.

2.   Proračunska sredstva za odhodke za zaposlene se ne morejo prenesti.

3.   Odobrena sredstva za prevzem obveznosti v okviru diferenciranih sredstev in nediferenciranih sredstev, za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku prevzemanja obveznosti, ki se opredeli v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta, do 31. decembra že končana; za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta.

4.   Odobrena sredstva za plačilo diferenciranih sredstev se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Eurojust najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

5.   Nediferencirana sredstva v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob koncu proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

6.   Prenesena proračunska sredstva, za katera ni prevzeta obveznost do 31. marca leta n + 1, avtomatično zapadejo.

Tako prenesena proračunska sredstva se posebej izkazujejo v finančnih poročilih.

7.   Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov iz člena 19, ki do 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatično prenesejo.

Razpoložljiva proračunska sredstva iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej.

Člen 11

Kadar zneski zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili namenjeni, bodisi v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna proračunska sredstva črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila odobrena.

Člen 12

Ko je proračun dokončen, se lahko sredstva, vključena v proračun, začnejo namensko dodeljevati s 1. januarjem.

Člen 13

1.   Vsako leto od 15. novembra dalje se lahko vnaprej prevzemajo obveznosti za rutinske upravne izdatke v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto. Takšen prevzem obveznosti pa ne sme presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. Ne morejo se uporabljati za nove izdatke, ki niso bili načelno odobreni v zadnjem pravilno sprejetem proračunu.

2.   Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto.

Člen 14

1.   Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzem obveznosti za izdatke in za plačilo izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti na posebno postavko v proračunu kot del izvrševanja zadnjega pravilno sprejetega proračuna, uporabljajo naslednja pravila.

2.   Obveznosti se lahko prevzemajo po programih do največ ene četrtine skupnih dodeljenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine dodeljenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu.

Ne smejo prekoračiti omejitve proračunskih sredstev, predvidene v oceni proračunskih prihodkov in odhodkov.

3.   Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Eurojusta in za potrebe upravljanja, lahko kolegij na zahtevo upravnega direktorja poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo na podlagi določb odstavkov 1 in 2, hkrati odobri dve ali več začasnih dvanajstin za obveznosti in za plačila.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 15

1.   Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2.   Odobritve za prevzem obveznosti ne smejo presegati zneska subvencije Skupnosti, skupaj z lastnim prihodkom in drugimi prihodki iz člena 5.

3.   Eurojust ne sme najemati posojil.

4.   Sredstva, plačana Eurojustu, za njegov proračun predstavljajo izravnalno subvencijo in štejejo kot predfinanciranje v smislu člena 81(1)(b)(i) splošne finančne uredbe.

Člen 16

1.   Če je izkaz realizacije proračuna v smislu člena 81 pozitiven, se razlika do zneska subvencije Skupnosti, plačane med letom, vrne Komisiji. Del presežka, ki presega znesek subvencije Skupnosti, plačane med letom, se upošteva v proračunu za naslednje proračunsko leto kot prihodek.

Razlika med subvencijo Skupnosti, vključeno v splošni proračun, in subvencijo, dejansko plačano organu, zapade.

2.   Če je izkaz realizacije proračuna iz člena 81 negativen, se primanjkljaj upošteva v proračunu za naslednje proračunsko leto.

3.   Prihodki ali odobritve plačil se vključijo v proračun v proračunskem postopku na podlagi postopka pisnega predloga spremembe ali s spremembo proračuna med izvrševanjem proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 17

Proračun se pripravi in izvršuje v eurih, prav tako se v eurih predložijo poročila.

Za namene denarnega toka pa lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil izvajata posle v nacionalnih valutah, kakor je določeno v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta.

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 18

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena plačila, ob upoštevanju člena 19. Vsi prihodki in odhodki se izkazujejo v celoti brez vsakršne medsebojne prilagoditve, ob upoštevanju člena 21.

Člen 19

1.   Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo naslednje postavke prihodkov:

(a)	prihodki, rezervirani za poseben namen, kot so prihodki od fundacij, subvencij, daril in volil;

(b)	prispevki za dejavnosti Eurojusta iz držav članic, držav nečlanic ali različnih organov, če je tako predvideno v sporazumu, sklenjenem med Eurojustom in državami članicami, državami nečlanicami ali zadevnimi organi.

2.   Vse postavke prihodkov v smislu odstavka 1 zajemajo vse neposredne ali posredne izdatke za zadevno dejavnost ali namen.

3.   Proračun vsebuje postavke, na katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov iz odstavka 1, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 20

1.   Upravni direktor lahko sprejme kakršno koli donacijo, namenjeno Eurojustu, kot so fundacije, subvencije, darila in volila.

2.   Donacije, ki lahko pomenijo tudi določen finančni strošek, lahko sprejme s predhodno odobritvijo kolegija, ki sprejme odločitev v dveh mesecih od datuma, ko mu je bila zahteva predložena. Če kolegij odločitve v tem roku ne sprejme, donacija šteje za sprejeto.

Člen 21

1.   Finančna izvedbena pravila Eurojusta opredeljujejo primere, v katerih se določeni zneski lahko odštejejo od zahtevkov za plačilo, faktur ali izkazov, ki se nato odobrijo za plačilo v neto znesku.

Popusti, povračila in znižanja na fakturah in zahtevkih za plačilo se ne evidentirajo kot prihodek Eurojusta.

2.   Stroški blaga ter drugih izdelkov ali storitev za Eurojust bremenijo proračun za celotni znesek brez davka, kadar vključujejo davke, ki jih vrnejo:

(a)	bodisi države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, država gostiteljica na podlagi sporazuma o sedežu ali na podlagi drugih ustreznih sporazumov;

(b)	bodisi država članica ali država nečlanica na podlagi drugih ustreznih sporazumov.

Vsi nacionalni davki, ki jih začasno plačuje Eurojust po prvem pododstavku, se evidentirajo na začasnem kontu, dokler jih zadevna država ne povrne.

3.   Vsako negativno stanje se upošteva v proračunu kot odhodek.

4.   Prilagoditve so dovoljene za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 22

Proračunska sredstva se v celoti rezervirajo za posebne namene po naslovih in programih; programi se naprej delijo na člene in postavke.

Člen 23

1.   Upravni direktor lahko sredstva prenese z enega člena na drugega v okviru istega programa.

O prenosih v skladu s prvim pododstavkom čim prej obvesti kolegij.

2.   Upravni direktor lahko prenese sredstva z enega naslova na drugega in z enega programa na drugega do višine 10 % sredstev za proračunsko leto. O prenosih med naslovi in programi čim prej obvesti kolegij. Nad mejo 10 % proračunskih sredstev lahko prenose sredstev z enega naslova na drugega ali z enega programa na drugega v okviru istega naslova predlaga kolegiju. Kolegij ima na voljo en mesec, v katerem lahko nasprotuje takim prenosom; po tem roku se šteje, da je prenose sprejel.

3.   Predlogom za prenose in prenosom, izvedenim po tem členu, so priložena ustrezna in podrobna dokazila, ki prikazujejo porabo proračunskih sredstev in ocene potreb do konca proračunskega leta tako za postavke, v dobro katerih naj bi se sredstva knjižila, kot za postavke, iz katerih se sredstva črpajo.

Člen 24

1.   Proračunska sredstva se lahko prenesejo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali je na njih zaznamek (p.m.).

2.   Proračunska sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prenesejo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so namenjeni.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 25

1.   Dodeljena proračunska sredstva se uporabijo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, to je z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti viri, ki jih Eurojust uporablja za opravljanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in kakovosti ter po najboljši ceni.

Načelo učinkovitosti zadeva najboljše razmerje med uporabljenimi viri in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti zadeva doseganje specifičnih zastavljenih ciljev in predvidenih rezultatov.

3.   Za vsa področja dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalci uspešnosti, upravni direktor pa mora kolegiju zagotoviti ustrezne informacije. Te informacije se predložijo letno in najpozneje v dokumentih, priloženih k predhodnemu predlogu proračuna.

4.   Za boljše odločanje Eurojust redno izvaja predhodne, pa tudi naknadne ocene programov ali dejavnosti. Takšne ocene se uporabljajo za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocen pa se pošljejo kolegiju.

5.   Cilji in ukrepi, določeni v odstavkih 3 in 4, ne veljajo za delo, povezano z zadevami.

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 26

1.   Proračun se pripravi in izvršuje ter poročila predložijo v skladu z načelom preglednosti.

2.   Dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna se objavijo v Uradnem listu Evropske unije v dveh mesecih po njihovem sprejetju.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 27

1.   Proračun se določi v skladu s Sklepom Eurojusta.

2.   Upravni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Eurojusta za naslednje proračunsko leto in ga predloži kolegiju v odobritev.

3.   Na podlagi osnutka, ki ga pripravi upravni direktor, kolegij izdela načrt prihodkov in odhodkov Eurojusta, vključno s splošnimi smernicami, ki so podlaga za tak načrt. Kolegij načrt in smernice najpozneje do 31. marca posreduje Komisiji.

4.   Načrt prihodkov in odhodkov Eurojusta obsega:

(a)	načrt delovnih mest, ki prikazuje število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest po plačilnih razredih in kategorijah v okviru dodeljenih proračunskih sredstev;

(b)	kadar se poveča število delovnih mest, izjavo, ki utemeljuje prošnjo za nova delovna mesta;

(c)	četrtletno oceno gotovinskih plačil in prejemkov.

5.   Na podlagi načrta Komisija v predhodnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije predlaga višino letne subvencije kot tudi redna in začasna delovna mesta ter ta predlog predloži organu za izvrševanje proračuna v skladu s členom 272 Pogodbe.

6.   Organ za izvrševanje proračuna sprejme načrt delovnih mest Eurojusta in vse naknadne spremembe tega načrta v skladu s členom 32(1).

7.   Kolegij pred začetkom proračunskega leta sprejme proračun, vključno z načrtom delovnih mest, kot je opredeljeno v členu 34(1), tretji stavek, Sklepa Eurojusta, na podlagi letne subvencije in delovnih mest, ki jih je odobril organ za izvrševanje proračuna v skladu z odstavkom 6, ter ga pri tem uskladi z različnimi prispevki, dodeljenimi Eurojustu, in sredstvi iz drugih virov.

Člen 28

Vsaka sprememba proračuna, vključno z načrtom delovnih mest, se izvede po postopku za spremembo proračuna, ki je enak kakor za sprejetje prvotnega proračuna, v skladu z določbami Sklepa Eurojusta in člena 27.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 29

Proračun obsega izkaz prihodkov in izkaz odhodkov.

Člen 30

Če to opravičuje narava dejavnosti Eurojusta, je treba izkaz odhodkov pripraviti na podlagi nomenklature, ki temelji na razčlenitvi po namenu. To nomenklaturo določi Eurojust in mora jasno razlikovati med proračunskimi sredstvi za upravo in proračunskimi sredstvi za tekoče poslovanje.

Člen 31

Proračun prikazuje:

1.	v izkazu prihodkov: (a) oceno prihodkov Eurojusta za zadevno proračunsko leto; (b) oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n – 2; (c) ustrezne pripombe k vsaki prihodkovni postavki;

2.

v izkazu odhodkov: (a) odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za zadevno proračunsko leto; (b) odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za preteklo proračunsko leto ter odobrene in plačane izdatke v letu n – 2; (c) zbirni pregled časovnega okvira plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje proračunskih obveznosti, prevzetih v preteklih proračunskih letih; (d) ustrezne pripombe k vsakemu pododdelku.

Člen 32

1.   Načrt delovnih mest iz člena 27 poleg števila delovnih mest, odobrenih za proračunsko leto, prikazuje število delovnih mest, odobrenih za preteklo leto, ter število dejansko zasedenih delovnih mest.

Ta načrt predstavlja absolutno omejitev za Eurojust; nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo. Razen za razrede A*16, A*15, A*14 in A*13 pa lahko kolegij spremeni načrt delovnih mest za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

(a)	da se količina sredstev za zaposlene za celotno proračunsko leto ne spremeni;

(b)	da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z načrtom delovnih mest.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se lahko v skladu s Kadrovskimi predpisi učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri pristojni organ za imenovanja, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 33

Upravni direktor opravlja naloge odredbodajalca. Upravni direktor izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s finančnimi pravili Eurojusta na lastno odgovornost in v okviru odobrenih proračunskih sredstev.

Člen 34

1.   Upravni direktor lahko svoje pristojnosti za izvrševanje proračuna prenese na osebje Eurojusta, za katerega veljajo „Kadrovski predpisi“, v skladu s pogoji, določenimi v finančnih pravilih Eurojusta. Tako pooblaščene osebe lahko delujejo samo v okviru pristojnosti, ki so bile nanje izrecno prenesene.

2.   Pooblaščenec lahko te pristojnosti prenese naprej, kot je določeno v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta. Za vsak nadaljnji prenos je potrebno izrecno soglasje upravnega direktorja.

Člen 35

1.   Vsem finančnim udeležencem v smislu poglavja 2 tega naslova je prepovedano sprejemati kakršne koli ukrepe za izvrševanje proračuna, ki bi lahko povzročili navzkrižje njihovih interesov z interesi Eurojusta. Če se to zgodi, se mora zadevni udeleženec vzdržati takih ukrepov in zadevo predložiti pristojnemu organu.

2.   Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno opravljanje nalog udeleženca pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja iz družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

3.   Pristojni organ iz odstavka 1 mora biti neposredno nadrejen zadevnemu članu osebja. Če je član osebja upravni direktor, je pristojni organ kolegij.

Člen 36

1.   Proračun izvršuje upravni direktor v službah pod njegovim vodstvom.

2.   Kadar se to izkaže za nujno, se lahko tehnično strokovne naloge ter upravne, pripravljalne in pomožne naloge, ki niso povezane niti z izvajanjem javne oblasti niti z uporabo pooblastil za odločanje po lastni presoji, pogodbeno poverijo zunanjim zasebnim subjektom ali organom.

POGLAVJE 2

Finančni udeleženci

Oddelek 1 –   Načelo ločitve nalog

Člen 37

Naloge odredbodajalca in računovodje so ločene in med seboj nezdružljive.

Oddelek 2 –   Odredbodajalec

Člen 38

1.   Odredbodajalec je odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev zakonitosti in pravilnosti.

2.   Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec prevzema proračunske in pravne obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter izvede priprave za porabo proračunskih sredstev.

3.   Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocene terjatev, ugotavljanje pravic do vračila in izdajo nalogov za izterjavo. Kadar je to primerno, vključuje tudi odstop od ugotovljenih pravic.

4.   Odredbodajalec vzpostavi minimalne standarde, kot so določeni v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta. Ti minimalni standardi so pripravljeni na podlagi standardov, ki jih določi Komisija za svojo lastno službo, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranega ukrepa, organizacijsko strukturo ter sistemom in postopki notranjega upravljanja in nadzora, ki so primerni za izvajanje njegovih nalog, vključno z naknadnim preverjanjem, kadar je to primerno.

Odredbodajalec v svojih službah vzpostavi strokovno in svetovalno funkcijo, ki mu pomaga obvladovati tveganja, povezana z njegovimi aktivnostmi.

5.   Pred odobritvijo postopka osebje, razen člana osebja, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

6.   Odredbodajalec mora hraniti dokazila v zvezi s poslovanjem še pet let od datuma sklepa o podelitvi razrešitve v zvezi z izvrševanjem proračuna.

Člen 39

1.   Razume se, da začetek postopka iz člena 38(5) pomeni vse postopke za pripravo aktov o izvrševanju proračuna, ki jih sprejmejo pristojni odredbodajalci iz členov 33 in 34.

2.   Razume se, da predhodno preverjanje postopkov iz člena 38(5) pomeni vse predhodne nadzore, ki jih vzpostavi pristojni odredbodajalec za preverjanje operativnih in finančnih vidikov.

3.   Za vsak postopek se izvede vsaj eno predhodno preverjanje. Namen tega preverjanja je ugotoviti:

(a)	ali so odhodki pravilni in skladni z ustreznimi določbami;

(b)	ali se uporablja načelo dobrega finančnega poslovodenja iz člena 25.

4.   Namen naknadnega preverjanja dokumentov in, kadar je to primerno, preverjanja na kraju samem je preveriti, če se postopki, ki se financirajo iz proračuna, pravilno izvajajo in zlasti če se upoštevajo merila iz odstavka 3. Ta preverjanja se lahko izvajajo na podlagi vzorcev z uporabo analize tveganj.

5.   Za izvajanje preverjanj iz odstavkov 2 in 4 so odgovorni drugi uradniki oziroma drugo osebje kakor za izvajanje nalog iz odstavka 1, prav tako pa jim ne smejo biti podrejeni.

6.   Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati mora tudi poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme Eurojust in ki temelji na standardih, ki jih določi Komisija za svoje lastne službe.

Člen 40

1.   Odredbodajalec poroča kolegiju o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu (v nadaljevanju „poročilo odredbodajalca“), ki mu priloži finančne in poslovodne informacije. To poročilo opisuje rezultate njegovih dejavnosti glede na cilje, zastavljene za dejavnosti, ki niso povezane z zadevami, tveganja, povezana s temi dejavnostmi, uporabo zagotovljenih sredstev in način delovanja sistema notranjega kontroliranja. Notranji revizor v smislu člena 71 se seznani z letnim poročilom o delu in vsemi drugimi ugotovljenimi informacijami.

2.   Kolegij vsako leto najpozneje do 15. junija organu za izvrševanje proračuna in Računskemu sodišču pošlje analizo in oceno poročila odredbodajalca za preteklo proračunsko leto. Ta analiza in ocena se vključita v letno poročilo Eurojusta v skladu z določbami ustanovnih aktov.

Člen 41

Vsak član osebja, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in nadzoru poslov ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo svojega nadrejenega izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora spoštovati, pisno obvesti upravnega direktorja, in če ta v razumnem roku ne ukrepa, komisijo iz člena 47(4) in kolegij. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Skupnosti, obvesti organe in telesa, določena na podlagi veljavne zakonodaje.

Člen 42

Kadar se pooblastila za izvrševanje proračuna prenesejo ali nadalje prenesejo v skladu s členom 34, se za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa smiselno uporablja člen 38(1), (2) in (3).

Oddelek 3 –   Računovodja

Člen 43

1.   Kolegij imenuje računovodjo, za katerega veljajo Kadrovski predpisi in ki je v Eurojustu odgovoren za:

(a)	pravilno izvajanje plačil, pobiranje prihodkov in izterjavo zneskov, pripoznanih kot terjatve;

(b)	pripravo in predložitev poročil v skladu z naslovom VII;

(c)	vodenje knjig v skladu z naslovom VII;

(d)	izvajanje, v skladu z naslovom VII, računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta v skladu z določbami, ki jih sprejme računovodja Komisije;

(e)	določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in, kadar je to primerno, potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za dajanje ali utemeljevanje računovodskih informacij;

(f)	vodenje zakladnice.

2.   Računovodja pridobi vse informacije, potrebne za pripravo poročil, ki nudijo resnično sliko sredstev Eurojusta in izvrševanja proračuna, od odredbodajalca, ki jamči njihovo zanesljivost.

3.   Ob upoštevanju odstavka 4 tega člena in člena 44 je za upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi pooblaščen samo računovodja. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

4.   Računovodja lahko, kadar je to nujno za izvajanje njegovih nalog, nekatere naloge prenese na podrejene, za katere veljajo Kadrovski predpisi. Računovodja vnaprej obvesti odredbodajalca, kadar je to predviden postopek.

5.   Odločba o prenosu določa naloge, zaupane podrejenim, ter njihove pravice in obveznosti.

Oddelek 4 –   Vodja blagajne predplačil

Člen 44

Če se izkaže za nujno za plačila majhnih zneskov in za pobiranje drugih prihodkov iz člena 5, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil, za katero sredstva zagotavlja računovodja in za katero so odgovorni vodje blagajne predplačil, ki jih imenuje računovodja.

Najvišji znesek za vsako postavko odhodkov ali prihodkov, ki ga lahko plača vodja blagajne predplačil tretjim osebam, ne sme presegati zneska, določenega v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta za vsako postavko odhodkov ali prihodkov.

POGLAVJE 3

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1 –   Splošna pravila

Člen 45

1.   Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadar koli začasno ali dokončno prekliče organ, ki jih je imenoval.

Odredbodajalec lahko kadar koli umakne svoje soglasje za določen nadaljnji prenos.

2.   Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko kolegij računovodji kadar koli začasno ali dokončno prepove izvajanje nalog.

Kolegij imenuje začasnega računovodjo.

3.   Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodja vodjem blagajne predplačil kadar koli začasno ali dokončno prepove izvajanje nalog.

Člen 46

1.   Določbe tega poglavja ne posegajo v kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko odredbodajalec in osebe iz člena 45 po veljavni nacionalni zakonodaji ter veljavnih določbah za zaščito finančnih interesov Skupnosti in za boj proti korupciji uradnikov Skupnosti ali uradnikov držav članic.

2.   Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s Kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 47, 48 in 49. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in telesom, imenovanim na podlagi veljavne zakonodaje.

Oddelek 2 –   Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Člen 47

1.   Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s Kadrovskimi predpisi. Skladno z njimi se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno nadomesti morebitno škodo, ki so jo utrpele Skupnosti zaradi hujše kršitve med ali v zvezi z izvajanjem njegovih nalog, zlasti če ugotovi pravice do vračila ali izdaja naloge za izterjavo, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi upošteval to finančno uredbo in finančna izvedbena pravila Eurojusta.

Isto velja, kadar zaradi hujše kršitve ne pripravi dokumenta o ugotovitvi terjatve ali ne izda naloga za izterjavo ali ga neupravičeno izda prepozno ali ne izda odredbe za plačilo ali jo izda prepozno, s čimer povzroči, da lahko tretje osebe vložijo civilno tožbo proti agenciji.

2.   Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev, ki je v njegovi pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, naj sprejme zadevno odločitev, jo mora odredbodajalec izvršiti in zanjo ni odgovoren.

3.   V primeru prenosa nalog odredbodajalec ostane odgovoren za uspešnost vzpostavljenih sistemov notranjega upravljanja in nadzora ter za izbiro odredbodajalca na podlagi prenosa.

4.   Komisija, ki jo ustanovi Komisija v skladu s členom 66(4) splošne finančne uredbe, da ugotavlja, ali je nastala finančna nepravilnost in kakšne so njene morebitne posledice, ima v zvezi z Eurojustom iste pristojnosti kakor v zvezi s službami Komisije, če kolegij tako odloči.

Če kolegij ne odloči tako, ustanovi funkcionalno neodvisno komisijo, ki je specializirana za to področje.

Na podlagi mnenja te komisije se upravni direktor odloči, ali bo začel disciplinski postopek ali postopek za plačilo odškodnine. Če komisija odkrije sistemske težave, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in notranjemu revizorju Komisije. Če se mnenje nanaša na direktorja, komisija pošlje poročilo kolegiju in notranjemu revizorju Komisije.

5.   Od vsakega člana osebja se lahko zahteva, da v celoti ali delno nadomesti morebitno škodo, ki jo je utrpel Eurojust zaradi hujše kršitve med ali v zvezi z izvajanjem njegovih nalog v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Ko so končane formalnosti, ki so za disciplinske zadeve določene v Kadrovskih predpisih, pristojni organ za imenovanja sprejme utemeljeno odločitev.

Oddelek 3 –   Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn

Člen 48

Računovodja je lahko disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v Kadrovskih predpisih, zlasti:

(a)	če izgubi ali poškoduje denarna in druga sredstva ter dokumentacijo, ki jo vodi, ali iz malomarnosti povzroči njihovo izgubo ali poškodovanje;

(b)	če spremeni bančni račun ali poštni žiro račun, ne da bi o tem vnaprej obvestil odredbodajalca;

(c)	če povrne ali plača zneske, ki niso v skladu z ustreznim nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d)	če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 49

Vodja blagajne predplačil je lahko disciplinsko in odškodninsko odgovoren, kakor je določeno v Kadrovskih predpisih, zlasti:

(a)	če izgubi ali poškoduje denarna in druga sredstva ter dokumentacijo, ki jo vodi, ali iz malomarnosti povzroči njihovo izgubo ali poškodovanje;

(b)	če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c)	če izvrši plačila drugim osebam, kot so do njih upravičene;

(d)	če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 4

Prihodki

Oddelek 1 –   Splošne določbe

Člen 50

Eurojust predloži Komisiji zahtevke za plačilo za celotno subvencijo Skupnosti ali njen del, skupaj z načrtom denarnih tokov, pod pogoji in v časovnih presledkih, za katere se dogovori s Komisijo.

Člen 51

Sredstvom, ki jih Komisija plača Eurojustu kot subvencijo, se pripišejo obresti v korist splošnega proračuna.

Oddelek 2 –   Ocena terjatev

Člen 52

Oceno terjatve najprej pripravi odredbodajalec, pristojen za ukrep ali stanje, na podlagi katerega lahko nastane ali se spremeni znesek, dolgovan Eurojustu.

Oddelek 3 –   Pripoznanje terjatev

Člen 53

1.   Pripoznanje terjatve je dejanje, s katerim odredbodajalec ali odredbodajalec na podlagi prenosa:

(a)	preveri, ali dolg obstaja;

(b)	ugotovi ali preveri resničnost in znesek dolga;

(c)	preveri pogoje, pod katerimi je dolg zapadel.

2.   Vsako nedvoumno ugotovljeno in zapadlo terjatev v fiksnem znesku je treba pripoznati z nalogom za izterjavo, ki se da računovodji skupaj z opominom dolžniku. Oba dokumenta pripravi in pošlje pristojni odredbodajalec.

3.   Brez poseganja v določbe, določene v pravilih, pogodbi ali veljavnem sporazumu, se k vsakemu dolgu, ki ni poplačan v roku, določenem v opominu dolžniku, pripišejo obresti v skladu s pravili za izvajanje splošne finančne uredbe.

4.   V ustrezno utemeljenih primerih se lahko določene postavke običajnih prihodkov pripoznajo začasno.

Začasno pripoznanje vključuje izterjavo več posameznih zneskov, ki jih zato ni treba pripoznati posamično.

Pred koncem proračunskega leta odredbodajalec popravi začasno pripoznane zneske in tako zagotovi njihovo skladnost z dejansko pripoznanimi terjatvami.

Oddelek 4 –   Odobritev izterjave

Člen 54

Odobritev izterjave je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, naj izterja pripoznano terjatev.

Oddelek 5 –   Izterjava

Člen 55

1.   Nepravilno izplačani zneski se izterjajo.

2.   Računovodja ukrepa na podlagi nalogov za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno pripoznal odredbodajalec ali pristojni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Eurojust prejme svoje prihodke in da so njegove pravice varovane.

3.   Kadar se pristojni odredbodajalec namerava odpovedati izterjavi pripoznane terjatve, zagotovi, da je odpoved pravilna in skladna z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Takšna odpoved se izvede z odločbo odredbodajalca, ki mora biti utemeljena. Odredbodajalec ne more prenesti pooblastila za tako odločbo.

V odločbi o odpovedi izterjavi se navede ukrepe za zagotovitev izterjave ter pravna in dejanska vprašanja, na katerih temelji.

4.   Pristojni odredbodajalec odpiše pripoznano terjatev, kadar se na podlagi ugotovljene napake v zvezi s pravnim ali dejanskim vprašanjem izkaže, da terjatev ni bila pravilno pripoznana. Takšen odpis se izvede z odločbo odredbodajalca in mora biti ustrezno utemeljen.

5.   Pristojni odredbodajalec popravi znesek ugotovljenega dolga navzgor ali navzdol, kadar je popravek zneska dolga potreben zaradi ugotovljene stvarne napake, pod pogojem, da ta popravek ne zahteva izgube ugotovljene pravice Eurojusta. Takšen popravek se izvede z odločbo pristojnega odredbodajalca in mora biti ustrezno utemeljen.

Člen 56

1.   Ko računovodja dejansko izterja dolgovani znesek, ga vknjiži in o tem obvesti pristojnega odredbodajalca.

2.   Za vsako izvršeno gotovinsko plačilo se računovodji izda potrdilo.

Člen 57

1.   Če dejanska izterjava ne nastopi do roka plačila, določenega v opominu dolžniku, računovodja obvesti pristojnega odredbodajalca in nemudoma začne postopek za izvršitev izterjave z vsemi pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo, vključno s pobotom, kadar je to primerno, in če to ni mogoče, s prisilno izterjavo.

2.   Računovodja izterja zneske s pobotom ustreznih terjatev, ki jih ima Eurojust do dolžnika, ki ima sam nedvoumno in zapadlo terjatev do Eurojusta v fiksnem znesku, pod pogojem, da je pobot pravno mogoč.

Člen 58

Računovodja lahko v sodelovanju s pristojnim odredbodajalcem rok za plačilo podaljša samo na pisno prošnjo dolžnika, ki je primerno obrazložena, pod pogojem, da sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	dolžnik se zaveže, da bo plačal obresti po obrestni meri, določeni v pravilih za izvajanje splošne finančne uredbe, za celotno obdobje podaljšanja od datuma, ko je plačilo prvikrat zapadlo;

(b)	za zaščito pravic Eurojusta dolžnik predloži finančno garancijo, ki pokriva tako znesek glavnice kot obresti.

Oddelek 6 –   Posebne določbe, ki se uporabljajo za pristojbine in stroške

Člen 59

Kadar Eurojust pobira pristojbine in stroške iz člena 5(a), na začetku vsakega proračunskega leta pripravi skupno začasno oceno takih pristojbin in stroškov. Pripoznanje terjatev in izterjava se izvedeta v skladu s členi 53 do 58.

POGLAVJE 5

Odhodki

Člen 60

1.   Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2.   Vsak prevzem obveznosti za izdatke sledi sklepu o financiranju. To ne velja za delo, povezano z zadevami.

3.   Program dela Eurojusta je enakovreden sklepu o financiranju za dejavnosti, ki jih pokriva, če so te jasno določene in če so natančno obrazložena osnovna merila.

4.   Proračunska sredstva za upravo se lahko porabijo brez predhodnega sklepa o financiranju.

Oddelek 1 –   Prevzem obveznosti za izdatke

Člen 61

1.   Proračunska obveznost je postopek rezervacije proračunskih sredstev, potrebnih za pokritje poznejših plačil za poravnavo pravne obveznosti.

2.   Pravna obveznost je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev proračuna.

3.   Proračunska obveznost je posamezna, kadar sta upravičenec in znesek odhodkov znana.

4.   Proračunska obveznost je celotna, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni znan.

5.   Proračunska obveznost je začasna, kadar je namenjena za pokrivanje rutinskih upravnih izdatkov in bodisi znesek ali končni upravičenec ni dokončno znan.

Začasna proračunska obveznost se izvršuje bodisi s prevzemom ene ali več posameznih pravnih obveznosti, na podlagi katerih nastane pravica do poznejših plačil, ali v izjemnih primerih, povezanih z izdatki za kadrovske zadeve, neposredno s plačili.

Člen 62

1.   Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatke v breme proračuna, mora pristojni odredbodajalec najprej prevzeti proračunsko obveznost, preden prevzame pravno obveznost do tretjih oseb.

2.   Posamezne pravne obveznosti, ki se nanašajo na posamezne ali začasne proračunske obveznosti, se prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega pododstavka pristojni odredbodajalec razveljavi neporabljene pravice porabe.

3.   Za prevzete pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne proračunske obveznosti se, razen v primeru odhodkov za zaposlene, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Od vseh delov teh obveznosti, ki niso izvršeni v šestih mesecih po tem končnem datumu, se odstopi v skladu s členom 11.

Člen 63

Pri sprejemanju proračunske obveznosti pristojni odredbodajalec zagotovi:

(a)	da izdatek bremeni ustrezno proračunsko postavko;

(b)	da so na voljo proračunska sredstva;

(c)	da je izdatek v skladu s finančnimi pravili Eurojusta;

(d)	da se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Oddelek 2 –   Potrditev izdatka

Člen 64

Potrditev izdatka je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec:

(a)	potrdi, da je upnik upravičen do prejemka;

(b)	preveri pogoje, v katerih plačilo zapade;

(c)	ugotovi ali preveri resničnost in znesek zahtevka.

Člen 65

1.   Potrjevanje izdatkov temelji na dokazilih, ki potrjujejo upravičenost upnika na podlagi izjave o dejansko opravljenih storitvah, dejansko dobavljenem blagu ali dejansko izvedenih delih ali na podlagi drugih dokumentov, ki utemeljujejo plačilo.

2.   Sklep o potrditvi se izrazi tako, da pristojni odredbodajalec podpiše zaznamek „odobreno za plačilo“.

3.   Če sistem ni računalniško podprt, ima zaznamek „odobreno za plačilo“ obliko žiga, prek katerega se podpiše pristojni odredbodajalec. V računalniško podprtem sistemu ima zaznamek „odobreno za plačilo“ obliko potrditve s pomočjo osebnega gesla pristojnega odredbodajalca.

Oddelek 3 –   Odobritev izdatka

Člen 66

1.   Odobritev izdatka je dejanje, s katerim pristojni odredbodajalec z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, naj plača odhodkovno postavko, ki jo je potrdil.

2.   Odredbo za izplačilo pristojni odredbodajalec opremi z datumom in podpiše ter pošlje računovodji. Dokazila hrani pristojni odredbodajalec v skladu s členom 38(6).

3.   Po potrebi se odredbi za plačilo, poslani računovodji, priloži dokument, ki potrjuje, da je blago evidentirano v evidenci iz člena 90(1).

Oddelek 4 –   Plačilo izdatka

Člen 67

1.   Plačilo se izvrši ob predložitvi dokazila, da je bil ustrezni ukrep izveden v skladu z določbami temeljnega akta v smislu člena 49 splošne finančne uredbe ali pogodbe ali sporazuma o donaciji, in zajema enega od naslednjih postopkov:

(a)	plačilo celotnega dolgovanega zneska;

(b)	plačilo dolgovanega zneska na katerega koli od naslednjih načinov: (i) predfinanciranje, ki se lahko razdeli na več plačil; (ii) eno ali več vmesnih plačil; (iii) izplačilo preostanka dolgovanih zneskov.

Predfinanciranje se v celoti ali delno upošteva pri vmesnih plačilih.

Celotno predfinanciranje in vmesna plačila se upoštevajo pri izplačilu preostankov.

2.   V poročilih je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačil iz odstavka 1.

Člen 68

Plačilo izdatka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5 –   Roki za izvršitev izdatkov

Člen 69

Potrditev, odobritev in plačilo izdatka morajo biti izvedeni v rokih, določenih v pravilih za izvajanje splošne finančne uredbe, in v skladu z določbami teh pravil.

POGLAVJE 6

Informacijski sistemi

Člen 70

Kadar se prihodki in odhodki upravljajo prek računalniških sistemov, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniško podprtim ali elektronskim postopkom.

POGLAVJE 7

Notranji revizor

Člen 71

Eurojust vzpostavi notranjo revizijsko funkcijo. Notranji revizor je imenovan in izvaja svoja pooblastila v skladu s členom 38(2) in (3) Sklepa Eurojusta.

Člen 72

1.   Notranji revizor neodvisno svetuje Eurojustu glede obvladovanja tveganj z izdajanjem mnenj o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter z izdajanjem priporočil za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je:

(a)	za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti sistemov notranjega upravljanja ter uspešnosti služb pri izvajanju programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi; in

(b)	za ocenjevanje ustreznosti in kakovosti sistemov notranjih kontrol, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

2.   Notranji revizor izvaja te naloge za vse dejavnosti in službe Eurojusta. Ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

3.   Notranji revizor o svojih ugotovitvah in priporočilih poroča kolegiju in upravnemu direktorju. Kolegij in upravni direktor zagotovita ukrepanje na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah.

4.   Notranji revizor Eurojustu tudi predloži letno notranje revizijsko poročilo, v katerem med drugim navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil. V tem letnem poročilu tudi navede morebitne sistemske probleme, ki jih je odkrila posebna komisija, ustanovljena na podlagi člena 66(4) splošne finančne uredbe.

5.   Eurojust vsako leto pošlje organu, odgovornemu za razrešnico, in Komisiji poročilo, ki ga pripravi upravni direktor in v katerem povzame število in vrsto notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

6.   Ta člen ne velja za delo in dokumente, povezane z zadevami.

Člen 73

Odgovornost notranjega revizorja za ukrepe, sprejete pri izvajanju njegovih nalog, se določi v finančnih izvedbenih pravilih Eurojusta v skladu s členom 87 splošne finančne uredbe.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

Člen 74

1.   Za javna naročila se uporabljajo ustrezne določbe splošne finančne uredbe in podrobna pravila za izvajanje te uredbe.

2.   Brez poseganja v zgoraj navedene določbe je Eurojust upravičen, da sodeluje v postopkih javnih naročil države gostiteljice ali organa Skupnosti ali mednarodne organizacije, ali je vanje vključen, pod pogojem, da v postopkih javnih naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo jamstva, ustrezna mednarodno sprejetim standardom, zlasti v zvezi s preglednostjo, nediskriminacijo in preprečevanjem navzkrižja interesov.

3.   Samo upravni direktor ima pooblastila za prepoznavanje ustreznosti jamstev mednarodno sprejetim standardom.

NASLOV VI

DONACIJE, KI JIH DODELJUJE EUROJUST

Člen 75

Kadar Eurojust dodeljuje donacije javnim organom za opravljanje nalog Eurojusta v skladu s členom 3 Sklepa Eurojusta ali za opravljanje nalog Evropske pravosodne mreže v skladu s členom 26(2)(b) Sklepa Eurojusta, se uporabljajo ustrezna načela splošne finančne uredbe.

NASLOV VII

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 76

Zaključni račun Eurojusta zajema:

(a)	računovodske izkaze Eurojusta;

(b)	poročila o izvrševanju proračuna. Zaključnemu računu Eurojusta se priloži poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Člen 77

Zaključni račun mora biti skladen s pravili, točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko:

(a)	v zvezi z izkazi stanja sredstev in obveznosti, stroškov in prihodkov, pravic in obveznosti, ki niso prikazane kot sredstva ali obveznosti, ter denarnega toka;

(b)	v zvezi s poročili o izvrševanju proračuna, prihodkov in odhodkov.

Člen 78

Računovodski izkazi se pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, določenimi v pravilih za izvajanje splošne finančne uredbe, in sicer:

(a)	načelom časovne neomejenosti delovanja;

(b)	varnega poslovanja;

(c)	dosledne uporabe računovodskih metod;

(d)	primerljivosti informacij;

(e)	pomembnosti;

(f)	načelom, da neto izravnava ni dovoljena;

(g)	vsebine nad obliko;

(h)	računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Člen 79

1.   V skladu z načelom računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka računovodski izkazi prikazujejo stroške in prihodke za proračunsko leto ne glede na datum plačila ali izterjave.

2.   Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja, določenimi z računovodskimi metodami iz člena 132 splošne finančne uredbe.

Člen 80

1.   Računovodski izkazi so predstavljeni v eurih in zajemajo:

(a)

bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki predstavljata sredstva in obveznosti ter finančno stanje in poslovni izid na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v skladu s strukturo, določeno z Direktivo Sveta o zaključnih računih posameznih vrst družb, vendar ob upoštevanju posebne narave dejavnosti Eurojusta;

(b)	izkaz denarnega toka, ki prikazuje zneske, izterjane in izplačane med letom, ter končno stanje zakladnice;

(c)	izkaz gibanja kapitala, ki podrobno prikazuje povečanja in zmanjšanja posamezne postavke računov kapitala med letom.

2.   Priloga k računovodskim izkazom dopolnjuje in pojasnjuje informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1, in daje vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Eurojusta.

Člen 81

Poročila o izvrševanju proračuna so predstavljena v eurih. Zajemajo:

(a)	izkaz realizacije proračuna, ki navaja vse proračunsko poslovanje za leto glede na prihodke in odhodke; struktura predstavitve je enaka kot za sam proračun;

(b)	prilogo k izkazu realizacije proračuna, ki dopolnjuje in pojasnjuje informacije v izkazu.

Člen 82

Računovodja pošlje računovodji Komisije najpozneje do 1. marca naslednjega leta začasni zaključni račun, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za to računovodsko leto, tako da lahko računovodja Komisije konsolidira zaključne račune, kakor določa člen 128 splošne finančne uredbe.

Člen 83

1.   Računsko sodišče najpozneje do 15. junija pripravi ugotovitve o začasnem zaključnem računu Eurojusta.

2.   Ko upravni direktor prejme ugotovitve Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Eurojusta, pripravi končni zaključni račun Eurojusta na svojo odgovornost in ga pošlje kolegiju, ki nato poda mnenje na ta zaključni račun.

3.   Upravni direktor pošlje končni zaključni račun, skupaj z mnenjem kolegija, računovodji Komisije ter Računskemu sodišču, Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. julija naslednjega leta; če ugotovitve Računskega sodišča prejme po 15. juniju, omenjene dokumente pošlje v dveh tednih.

4.   Končni zaključni račun Eurojusta se objavi v Uradnem listu Evropske unije 31. oktobra v naslednjem proračunskem letu.

5.   Upravni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na ugotovitve v njegovem letnem poročilu najpozneje do 30. septembra.

POGLAVJE 2

Računovodstvo

Oddelek 1 –   Enotne določbe

Člen 84

1.   Računovodski sistem Eurojusta je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da je mogoče številke vnašati, arhivirati in evidentirati.

2.   Računovodska evidenca se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodska evidenca se vodi v eurih na osnovi koledarskega leta.

3.   Postavke v splošnem knjigovodstvu in proračunskem knjigovodstvu se sprejmejo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja I.

4.   Ne glede na odstavka 2 in 3 lahko odredbodajalec vodi tudi analitično evidenco.

Člen 85

Računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni načrt, ki jih uporablja Eurojust, sprejme računovodja Komisije v skladu s členom 133 splošne finančne uredbe.

Oddelek 2 –   Splošno računovodstvo

Člen 86

Splošno računovodstvo po kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse dogodke in postopke, ki vplivajo na ekonomsko in finančno stanje ter na sredstva in obveznosti Eurojusta.

Člen 87

1.   Promet na računih in saldi se vknjižijo v računovodske knjige.

2.   Vse vknjižbe, vključno s prilagoditvami računov, temeljijo na dokazilih, na katera se sklicujejo.

3.   Računovodski sistem mora biti tak, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 88

Po koncu proračunskega leta in do datuma priprave končnega zaključnega računa računovodja Eurojusta izvede vse popravke, ki niso povezani s plačilom ali izterjavo za navedeno leto, vendar so potrebni za resničen in pošten prikaz računa v skladu s pravili.

Oddelek 3 –   Proračunsko računovodstvo

Člen 89

1.   Proračunsko računovodstvo omogoča podrobno evidenco izvrševanja proračuna.

2.   Za namene odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira vse proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV te uredbe.

POGLAVJE 3

Evidenca premoženja

Člen 90

1.   Eurojust vodi evidenco, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter finančnega premoženja Eurojusta v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Eurojust preveri, ali vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

2.   Prodaja premičnega premoženja se ustrezno objavi.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 91

Računsko sodišče pregleda zaključni račun Eurojusta v skladu s členom 248 Pogodbe ES.

Člen 92

1.   Eurojust pošlje Računskemu sodišču dokončno sprejeti proračun. Računsko sodišče čim prej obvesti o vseh sklepih in dejanjih, sprejetih v skladu s členi 10, 14, 19 in 23.

2.   Eurojust pošlje Računskemu sodišču notranja finančna pravila, ki jih je sprejel.

3.   Računsko sodišče obvesti o imenovanju odredbodajalcev, računovodij in vodij blagajn predplačil ter o sklepih o prenosu nalog na podlagi členov 34, 43(1) in (4) ter člena 44.

Člen 93

Nadzor, ki ga izvaja Računsko sodišče, urejajo členi 139 do 144 splošne finančne uredbe. Ta nadzor se izvede na način, ki zagotavlja varstvo občutljivih podatkov, povezanih z zadevami.

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 94

1.   Na priporočilo Sveta Evropski parlament pred 30. aprilom leta n + 2 upravnemu direktorju da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n.

2.   Če se datuma iz odstavka 1 ni mogoče držati, Evropski parlament ali Svet obvesti upravnega direktorja o razlogih za odlog.

3.   Če Evropski parlament odloži sprejetje sklepa o razrešnici, upravni direktor stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali lažjo odpravo ovir takemu sklepu.

Člen 95

1.   Sklep o razrešnici zajema prihodke in odhodke Eurojusta, končni saldo ter sredstva in obveznosti Eurojusta, prikazane v izkazu stanja.

2.   Z namenom podelitve razrešnice Evropski parlament, potem ko je to storil Svet, pregleda poročila in izkaze stanja Eurojusta. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča, skupaj z odgovori upravnega direktorja Eurojusta, vsa pomembna posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

3.   Upravni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo na isti način, kakor je predviden v členu 146(3) splošne finančne uredbe, vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka za razrešitev za zadevno leto.

Člen 96

1.   Upravni direktor, ob upoštevanju nalog Eurojusta, stori vse potrebno za ukrepanje na podlagi ugotovitev, priloženih sklepu Evropskega parlamenta o razrešnici, ter pripomb, priloženih priporočilu Sveta za razrešnico.

2.   Upravni direktor na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poroča o ukrepih, sprejetih ob upoštevanju teh ugotovitev in pripomb. Kopijo poročila pošlje Komisiji in Računskemu sodišču.

NASLOV IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 97

1.   Člena 40 in 72(5) se prvič uporabita za proračunsko leto 2003.

2.   Roki iz člena 83 se prvič uporabijo za proračunsko leto 2005.

Za predhodna leta so ti roki:

(a)	15. september za člen 83(3);

(b)	30. november za člen 83(4);

(c)	31. oktober za člen 83(5).

Člen 98

Evropski parlament, Svet in Komisija imajo pooblastila, da pridobijo vse potrebne informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njihovi pristojnosti.

Člen 99

Kolegij na predlog upravnega direktorja po potrebi sprejme podrobna pravila za izvajanje finančne uredbe Eurojusta.

Člen 100

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2003/659/PNZ (UL L 245, 29.9.2003, str. 44).

(2)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(4)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

---