I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

11.8.2007

Uradni list Evropske unije

L 211/8

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (ES) št. 958/2007

z dne 27. julija 2007

o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov

(ECB/2007/8)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so investicijski skladi del referenčne poročevalske populacije z namenom izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in bančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in jo upravičuje, da posebne razrede poročevalskih enot popolno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)

ESCB z namenom izpolnitve svojih nalog in spremljanja finančnih dejavnostih, razen tistih, ki jih opravljajo monetarne finančne institucije (MFI), zahteva visoko kakovost statističnih informacij o dejavnosti investicijskih skladov. Glavni namen teh podatkov je ECB zagotoviti celovito statistično sliko sektorja investicijskih skladov v sodelujočih državah članicah, ki se šteje kot eno gospodarsko ozemlje.

(3)

Z namenom omejitve bremena poročanja lahko NCB zbirajo potrebne informacije o investicijskih skladih od dejanske poročevalske populacije kot del širšega okvira za statistično poročanje, ki služi za druge statistične namene, pod pogojem, da izpolnitev statističnih zahtev ECB ni ogrožena. V takih primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo za druge statistične namene.

(4)	Razpoložljivi podatki o finančnih transakcijah lajšajo bolj poglobljeno analizo za namene denarne politike in druge namene. Podatki o finančnih transakcijah in podatki o stanjih se uporabljajo tudi za pripravo drugih statistik, zlasti finančnih računov euroobmočja.

(5)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta uporablja za vse države članice, ne glede na to, ali so sprejele euro. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 jasno določa, da člen 5 Statuta, skupaj s členom 10 (prej člen 5) Pogodbe, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih nesodelujoče države članice štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo sodelujoče države članice.

(6)	Čeprav je ta uredba v prvi vrsti naslovljena na investicijske sklade, popolne informacije o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, ne smejo biti neposredno na voljo od investicijskih skladov, zato je treba v poročevalsko populacijo vključiti druge subjekte.

(7)	Za investicijske sklade bo veljal sistem sankcij ECB, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(8)

Najpozneje do leta 2012 bo Svet ECB ocenil, ali bo samo državam članicam, katerih sektor investicijskih skladov, glede na celotna sredstva, obsega manj od najmanjšega deleža vseh sredstev na podlagi upravljanja v euroobmočju, dovoljeno uporabiti agregirani pristop poročanja, vzpostavljen po tej uredbi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

—

„investicijski sklad“ pomeni kolektivni investicijski sklad, ki:

(a)	investira v finančna in nefinančna sredstva, v smislu Priloge II, kolikor je njegov cilj investiranje kapitala, ki ga je vložila javnost; in

(b)

je ustanovljen po pravu Skupnosti ali nacionalnem pravu na podlagi:

(i)	pogodbenega prava (kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje);

(ii)	zakonodaje o skladih (kot vzajemni sklad);

(iii)

prava družb (kot investicijska družba); ali

(iv)	katerega koli drugega podobnega mehanizma.

Pod opredelitev investicijskega sklada spada naslednje:

(a)	tisti skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev sklada; in

(b)	tisti skladi, ki imajo fiksno število izdanih delnic in katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad ali izstopu iz njega kupiti ali prodati obstoječe delnice.

Pod opredelitev investicijskega sklada ne spada naslednje:

(a)	pokojninski skladi v smislu člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 in Priloge B k navedeni uredbi; in

(b)	skladi denarnega trga v smislu Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13) (2).

Za namene opredelitve investicijskega sklada „javno“ obsega zasebne, profesionalne in institucionalne investitorje,

—	„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela euro,

—	„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni sprejela eura,

—	„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98,

—

„rezident“ pomeni rezidenta v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. V tej uredbi in ob odsotnosti kakršnega koli bistvenega fizičnega elementa pravnega subjekta se njegova rezidenčnost določi po gospodarskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta,

—	„MFI“ pomeni monetarno finančno institucijo v smislu odstavka 1 v delu 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13),

—	„DFP“ pomeni druge finančne posrednike, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, v smislu člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 in Priloge B k navedeni uredbi,

—	„zadevna NCB“ pomeni NCB sodelujoče države članice, katere rezident je zadevni investicijski sklad.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejanska poročevalska populacija je sestavljena iz investicijskih skladov rezidentov na ozemlju sodelujočih držav članic. Sam investicijski sklad ali, v primeru investicijskih skladov, ki po njihovem nacionalnem pravu niso pravne osebe, osebe, ki jih zastopajo po zakonu, so odgovorne za poročanje statističnih informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi.

2. Brez poseganja v odstavek 1 dejanska poročevalska populacija, z namenom zbiranja informacij o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi (odstavek 3 v delu 2 Priloge I), vključuje MFI in tiste DFP, ki niso investicijski skladi. NCB lahko tem subjektom odobrijo odstopanja, pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije zberejo iz drugih razpoložljivih virov v skladu z odstavkom 3 v delu 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja zaradi odobritve ali po potrebi preklica vsakega odstopanja z učinkom od začetka vsakega leta, v soglasju z ECB. Za namene te uredbe lahko NCB vzpostavijo in vzdržujejo seznam DFP, ki poročajo in niso investicijski skladi, v skladu z načeli, določenimi v odstavku 3 v delu 2 Priloge I.

Člen 3

Odstopanja

1. NCB lahko najmanjšim investicijskim skladom, glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja, pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev investicijskih skladov v obliki stanj v vsaki sodelujoči državi članici. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja zaradi odobritve ali po potrebi preklica vsakega odstopanja z učinkom od začetka vsakega koledarskega leta. Investicijski skladi, za katere veljajo taka odstopanja, četrtletno poročajo samo: podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu četrtletja; in pripadajoče četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno.

2. Odstopanja se lahko odobrijo investicijskim skladom, za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki omogočajo vrednotenje njihovih sredstev z manjšo frekvenco od četrtletja. Kategorije investicijskih skladov, katerim lahko NCB po lastnem preudarku odobrijo odstopanja, določi Svet ECB. Investicijski skladi, za katere veljajo taka odstopanja, morajo zahteve, določene v členu 6 te uredbe, izpolnjevati s frekvenco, skladno z njihovimi računovodskimi obveznostmi glede časovnega ovira vrednotenja njihovih sredstev.

3. Investicijski skladi se lahko odločijo, da ne bodo izkoristili odstopanj in bodo namesto tega izpolnili vse zahteve za poročanje, določene v členu 6. Če investicijski sklad sprejme tako odločitev, mora pred kakršno koli spremembo uporabe teh odstopanj pridobiti soglasje zadevne NCB.

Člen 4

Seznam investicijskih skladov za statistične namene

1. Izvršilni odbor vzpostavi in vzdržuje seznam investicijskih skladov, za katere velja ta uredba, vključno, kjer je primerno, z njihovimi podskladi v smislu člena 5(2). Seznam lahko temelji na obstoječih seznamih investicijskih skladov, ki jih nadzirajo nacionalni organi, če so taki seznami na voljo, in se dopolni z drugimi investicijskimi skladi, ki spadajo pod opredelitev investicijskih skladov iz člena 1.

2. NCB in ECB omogočijo, da so seznam investicijskih skladov za statistične namene in njegove posodobitve dostopni zadevnim investicijskim skladom na primeren način, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevne poročevalske enote, v papirni obliki.

3. Seznam investicijskih skladov za statistične namene je samo informativne narave. Vendar v primeru, da je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 2, napačna, ECB ne naloži sankcij nobenemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, kolikor se je v dobri veri zanašal na napačen seznam.

Člen 5

Poročanje po posameznih skladih

1. Dejanska poročevalska populacija poroča podatke o svojih sredstvih in obveznostih na podlagi posameznih skladov.

2. Brez poseganja v odstavek 1 se vsak podsklad šteje kot posamezni investicijski sklad, če investicijski sklad loči svoja sredstva na različne podsklade na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsak podsklad, neodvisno krite z različnimi sredstvi.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko investicijski skladi, ob predhodni odobritvi in v skladu z navodili zadevne NCB, poročajo svoja sredstva in obveznosti kot skupina, pod pogojem, da to vodi do rezultatov, ki so podobni poročanju po posameznih skladih.

Člen 6

Zahteve za četrtletno in mesečno statistično poročanje

1. Dejanska poročevalska populacija mora v skladu s Prilogo I zagotoviti:

(a)	četrtletno, podatke o stanjih sredstev in obveznosti investicijskih skladov ob koncu četrtletja in četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, kjer je primerno; in

(b)	mesečno, podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu meseca in pripadajoče mesečne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno.

2. Ob predhodni odobritvi in v skladu z navodili zadevne NCB mora dejanska poročevalska populacija poročati statistične informacije na podlagi enega od dveh pristopov poročanja, določenih v Prilogi I, v skladu z opredelitvami iz Priloge II.

3. NCB se lahko odločijo, da bodo podatke iz odstavka 1(a) zbirale mesečno in ne četrtletno.

Člen 7

Prevrednotovalni popravki ali transakcije

1. Dejanska poročevalska populacija mora poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, v skladu z navodili zadevne NCB, za agregirane informacije, sporočene na podlagi združenega ali agregiranega pristopa, določenega v Prilogi I.

2. Pri združenem pristopu, določenem v Prilogi I, lahko NCB bodisi izpeljejo približke transakcij vrednostnih papirjev iz informacij po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zberejo informacije o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

3. Dodatne zahteve in smernice v zvezi s pripravo prevrednotenih popravkov ali transakcij so navedene v Prilogi III.

Člen 8

Računovodska pravila

1. Računovodska pravila, ki jih investicijski skladi uporabljajo za namene poročanja po tej uredbi, so določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (3), ali, če se slednja določba ne uporablja, v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za investicijske sklade.

2. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke netiranja, ki veljajo v sodelujočih državah članicah, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih za statistične namene poroča na bruto osnovi.

Člen 9

Roki

1. NCB se odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot po členu 6 za spoštovanje rokov, določenih v odstavku 2.

2. NCB morajo ECB posredovati:

(a)	agregirana četrtletna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo, na podlagi četrtletnih podatkov, zbranih od investicijskih skladov; in

(b)

agregirana mesečna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi mesečnih podatkov o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, zbranih od investicijskih skladov, ali na podlagi dejanskih podatkov v skladu s členom 6(3).

Člen 10

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1. Investicijski sklad mora zadevni NCB poročati zahtevane statistične informacije v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje skladnosti z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

Člen 11

Združitve, delitve in reorganizacije

Zadevna poročevalska enota mora v primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njenih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna in pravočasno pred izvedbo takega postopka.

Člen 12

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB uresničujejo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih poročevalske enote zagotavljajo po tej uredbi, brez poseganja v pravico ECB, da sama uresničuje te pravice. NCB uresničujejo te pravice zlasti, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 13

Prvo poročanje

Prvo poročanje se začne z mesečnimi in četrtletnimi podatki za december 2008.

Člen 14

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 27. julija 2007

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 333, 17.12.2001, str. 1.

(3) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Pristop poročanja

1.	ECB mora redno predložiti agregirani znesek sredstev in obveznosti za investicijske sklade iz vseh sodelujočih držav članic, ki se štejejo kot eno gospodarsko ozemlje, v obliki stanj in transakcij.

Dejanska poročevalska populacija mora zagotoviti statistične informacije v skladu z enim od naslednjih dveh pristopov poročanja.

(a)

Združen pristop: ta obsega zagotavljanje:

—

četrtletno: (i) informacij po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami, ki jih imajo investicijski skladi; (ii) agregiranih informacij, razčlenjenih po kategorijah instrumentov/zapadlosti, valutah in nasprotnih strankah, za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, ter za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod; in (iii) bodisi informacij po posameznih vrednostnih papirjih bodisi agregiranih informacij o imetnikih izdanih delnic/enot investicijskih skladov, kakor je podrobneje določeno v delu 2 te priloge. Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot zahteva, da poročajo informacije po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod ali informacije po posameznih postavkah za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, in

—	mesečno, informacij po posameznih vrednostnih papirjih, ki ločeno izkazujejo vse delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi.

Kakor je določeno v tabeli 2, se lahko zadevna NCB odloči, da bo poleg podatkov v zvezi s polji, ki se z namenom izpeljave agregiranih informacij o vrednostnih papirjih poročajo v kontekstu poročanja po posameznih vrednostnih papirjih, zbirala podatke o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

Agregirani podatki se morajo zagotoviti v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne NCB, v obliki bodisi: (i) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb; bodisi (ii) transakcij.

Po pridobitvi predhodne odobritve zadevne NCB se lahko poročevalske enote, ki zagotavljajo zahtevane četrtletne podatke na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, odločijo, da bodo, namesto zagotavljanja informacij po posameznih vrednostnih papirjih, zahtevane mesečne podatke poročale na agregirani podlagi.

(b)

Agregiran pristop: ta obsega zagotavljanje:

—	četrtletno, popolnega niza agregiranih informacij, razčlenjenih po kategorijah instrumentov/zapadlosti, valutah in nasprotnih strankah, v zvezi s sredstvi in obveznostmi investicijskih skladov, in

—	mesečno, agregiranih informacij v zvezi z delnicami/enotami, ki jih izdajo investicijski skladi.

Četrtletne in mesečne informacije se morajo poročati v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne NCB, v obliki bodisi: (i) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb; bodisi (ii) transakcij.

Informacije, ki jih je treba zagotoviti NCB na podlagi posameznih vrednostnih papirjev po združenem pristopu, so navedene v tabeli 2. Zahteve za agregirano četrtletno poročanje v zvezi s stanji so navedene v tabeli 1, tiste v zvezi s prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami pa so navedene v tabeli 3. Zahteve za agregirano mesečno poročanje v zvezi s stanji in prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami so navedene v tabeli 4.

DEL 2

Rezidenčnost in gospodarski sektor imetnikov delnic/enot investicijskih skladov

Poročevalske enote četrtletno poročajo podatke o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi sodelujočih držav članic, v skladu z razčlenitvijo domači/druge sodelujoče države članice/ostali svet. Domače nasprotne stranke in nasprotne stranke sodelujočih držav članic so nadalje razčlenjene po sektorjih.

V zvezi z registriranimi delnicami/enotami investicijski skladi izdajatelji ali osebe, ki jih zastopajo po zakonu, poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Če investicijski sklad izdajatelj ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti in sektorja imetnika, poroča ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

V zvezi s prinosniškimi delnicami/enotami poročevalske enote poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot investicijskih skladov v skladu s pristopom, za katerega se odloči zadevna NCB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali na kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to zahtevo periodično spremljala.

(a)

Investicijski skladi izdajatelji:

Investicijski skladi izdajatelji ali osebe, ki jih zastopajo po zakonu, ali subjekti, navedeni v členu 2(2) te uredbe, poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi zastopnik za razdeljevanje delnic/enot ali kateri koli drugi subjekt, udeležen pri izdaji, odkupu ali prenosu delnic/enot.

(b)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot investicijskih skladov:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi skrbnikov delnic/enot investicijskih skladov, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo investicijski skladi rezidenti in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki je prav tako v vlogi skrbnika. Ta možnost se uporablja, če: (i) skrbnik razlikuje delnice/enote investicijskih skladov, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in (ii) je večina delnic/enot investicijskih skladov v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(c)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi poročevalcev transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporablja, če: (i) je zajetje poročanja izčrpno, tj. če vsebinsko zajema vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) če se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti sodelujočih držav članic; (iii) če so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; in (iv) če je delež, ki ga imajo nerezidenti sodelujočih držav članic, teh delnic/enot, ki jih izda rezidenčni investicijski sklad, majhen.

(d)	Če se možnosti (a) do (c) ne uporabljajo, poročajo poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, ki niso investicijski skladi, ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

4.	Če se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote izdajo prvič ali če razvoj trga zahteva spremembo možnosti ali kombinacijo možnosti, lahko NCB v zvezi z zahtevami, določenimi v odstavkih 2 in 3, odobrijo odstopanja za eno leto.

DEL 3

Tabele za poročanje

Tabela 1

Stanja

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno

A.	Domači (skupaj)

B.	Druge sodelujoče dežave članice (skupaj)

C.	Ostali svet (skupaj)

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI – skupaj

MFI

Ne-MFI – skupaj

od tega nesodelujoče države članice

od tega Združene države

od tega Japonska

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

SREDSTVA

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

2.	Vrednostni papirji razen delnic

2e.

Euro

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

2x.	Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

2t.	Skupaj valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

3.	Delnice in drugi lastniški kapital

od tega delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT

od tega delnice/enote investicijskih skladov in SDT

4.	Izvedeni finančni instrumenti

5.	Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

6.	Preostala sredstva

OBVEZNOSTI

7.	Prejeta posojila in vloge

8.	Delnice/enote investicijskih skladov (1)

9.	Izvedeni finančni instrumenti

10.	Preostale obveznosti

Investicijski skladi, ki uporabljajo agregiran pristop, poročajo vsa polja, vključno s črnimi in sivimi.

Investicijski skladi, ki uporabljajo združen pristop, poročajo: (i) črna polja; (ii) informacije, zahtevane v tabeli 2, za tiste vrednostne papirje, ki se zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev; in (iii) siva polja za tiste vrednostne papirje, ki se ne zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

Tabela 2

Zahtevane informacije po posameznih vrednostnih papirjih

Pri uporabi združenega pristopa se morajo podatki za polja v spodnji tabeli poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije vrednostnih papirjev „vrednostni papirji razen delnic“, „delnice in drugi lastniški kapital“ ter „izdane delnice/enote investicijskih skladov“, v skladu z naslednjimi pravili.

(a)	Poročati se morajo podatki za polje 1.

(b)	V primeru, da zadevna NCB ne zbira informacij o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati podatki za dve od treh polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3; polji 2 in 4; ali polji 3 in 4).

(c)

V primeru, da zadevna NCB zbira informacije o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(i)	polje 5; ali polji 6 in 7; ter

(ii)	polje 4; ali polji 2 in 3.

(d)	Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot zahteva, da poročajo podatke za polje 8.

(e)	Zadevna NCB se lahko odloči, da bo v primerih (b) in (c)(ii) zgoraj zbirala samo podatke za polje 2. V tem primeru mora NCB najmanj enkrat na leto preveriti in obvestiti ECB, da se ne vpliva na kakovost agregiranih podatkov, ki jih poroča NCB, vključno s frekvenco in obsegom popravkov.

Polje	Naslov
1	Identifikacijska koda vrednostnega papirja
2	Število enot ali agregirani nominalni znesek
3	Cena
4	Skupni znesek
5	Transakcije
6	Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji
7	Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji
8	Valuta beleženja vrednostnega papirja

Tabela 3

Prevrednotovalni popravki ali transakcije

Podatki, ki jih je treba zagotoviti četrtletno

A.	Domači (skupaj)

B.	Druge sodelujoče dežave članice (skupaj)

C.	Ostali svet (skupaj)

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI – skupaj

MFI

Ne-MFI – skupaj

od tega nesodelujoče države članice

od tega Združene države

od tega Japonska

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajlci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

SREDSTVA

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

2.	Vrednostni papirji razen delnic

2e.

Euro

od 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

2x.	Tuje valute

do 1 leta

nad 1 letom in do 2 let

nad 2 letoma

2t.	Skupaj valute

do 1 leta

NAJMANJ

nad 1 letom in do 2 let

NAJMANJ

nad 2 letoma

NAJMANJ

3.	Delnice in drugi lastniški kapital

NAJMANJ

od tega delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT

NAJMANJ

od tega delnice/enote investicijskih skladov in SDT

NAJMANJ

4.	Izvedeni finančni instrumenti

NAJMANJ (3)

5.	Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

NAJMANJ (3)

6.	Preostala sredstva

OBVEZNOSTI

7.	Prejeta posojila in vloge

8.	Delnice/enote investicijskih skladov (2)

NAJMANJ

9.	Izvedeni finančni instrumenti

NAJMANJ (3)

10.	Preostale obveznosti

Investicijski skladi, ki uporabljajo agregiran pristop, poročajo vsa polja, označena z „NAJMANJ“. NCB lahko te zahteve razširjo na črna in siva polja, ki ne vsebujejo besede „NAJMANJ“.

Investicijski skladi, ki uporabljajo združen pristop, poročajo: (i) Črna polja, označena z „NAJMANJ“; (ii) siva polja, označena z „NAJMANJ“ za tiste vrednostne papirje, ki se ne zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev; in (iii) v primeru, da zadevna NCB zbira informacije o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, informacije, zahtevane v tabeli 2, za tiste vrednostne papirje, ki se zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

NCB lahko te zahteve razširjo na: (i) črna polja, ki ne vsebujejo besede „NAJMANJ“; in (ii) siva polja, ki ne vsebujejo besede „NAJMANJ“, za tiste vrednostne papirje, ki se ne zbirajo na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

Tabela 4

Stanja; Prevrednotovalni popravki ali transakcije

Podatki, ki jih je traba zagotoviti mesečno

A.	Domači (skupaj)

B.	Druge sodelujoče države članice (skupaj)

C.	Ostali svet

D.	Nerazporejeni

MFI

Ne-MFI–skupaj

MFI

Ne-MFI–skupaj

skupaj

Država

Drugi rezidenti

Država

Drugi rezidenti

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S. 124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S. 125)

Nefinančne družbe (S. 11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajlci storitev za gospodinjstva (S. 14 + S. 15)

OBVEZNOSTI

8.	Delnice/enote investicijskih skladov

(1) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti in sektorja imetnika, poroča ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij. V primeru „prinosniških delnic“ se lahko informacije zbirajo od MFI ali DFP, ki niso investicijski skladi (kakor je določeno v členu 2(2) in odstavku 3 v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(2) Če poročevalska enota ne more neposredno ugotoviti rezidenčnosti in sektorja imetnika, poroča ustezne podatke na podlagi raspoložljivih informacij. V primeru „prinosniških delnic“ se lahko informacije zbirajo od MFI ali DFP, ki niso investicijski skladi (kakor je določeno v členu 2(2) in odstevku 3 v delu 2 Priloge I k tej uredbi).

(3) NCB lahko izvzamejo investicijske sklade iz zahteve za poročanje te postavke, če četrtletna stanja, našteta v tabeli 1, predstavljajo manj kakor 5 % izdanih delnic/enot investicijskih skladov.

PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

Del 1

Opredelitev kategorij instrumentov

Ta tabela zagotavlja podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih NCB pretvorijo v kategorije, ki se uporabljajo na nacionalni ravni v skladu s to uredbo (1). Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95).

TABELA A

Opredelitev kategorij instrumentov sredstev in obveznosti investicijskega sklada

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

Za namene sistema poročanja ta kategorija vsebuje sredstva, ki jih investicijski skladi posodijo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). Ta kategorija vključuje sredstva v obliki vlog:

—

vloge pri MFI:

(a)	prenosljive vloge: vloge (v nacionalni ali v tuji valuti), ki jih je mogoče brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov (ESR 95, odstavki 5.42 do 5.44);

(b)

druge vloge: vsa imetja v vlogah razen prenosljivih vlog. Drugih vlog ni možno uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih ni mogoče zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. Ta podkategorija vključuje vezane vloge in hranilne vloge (ESR 95, odstavki 5.45 do 5.49)

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“)

—	posojila, s katerimi se trguje Posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „terjatve iz naslova vlog in posojil“, pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno

—	terjatve na podlagi začasnega nakupa Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupili investicijski skladi po dani ceni s trdno zavezo odprodaje enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti (glej kategorijo 7)

Ta postavka vključuje tudi imetja euro- in tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil

2.	Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic ali drugega lastniškega kapitala, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

—

imetja vrednostnih papirjev (evidentirana ali neevidentirana v dokumentih), ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum (ali datume) ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

—	tržna posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“ v kategoriji 1),

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev,

—

zaradi ohranitve skladnosti z obravnavo poslov vrste repo ostanejo vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev, v bilanci stanja prvotnega lastnika (in jih ni treba prenašati v bilanco stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to (glej tudi kategorijo 7).

Za imetja vrednostnih papirjev razen delnic se zahteva razčlenitev po zapadlosti. To pomeni zapadlost ob izdaji (prvotna zapadlost) in se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti

3.	Delnice in drugi lastniški kapital

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Ta kategorija obsega štiri glavne podkategorije:

—	delnice/enote investicijskih skladov in SDT,

—	delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT,

—	delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT: delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavki 5.90 do 5.93),

—	drugi lastniški kapital: vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so razvrščene v zgoraj navedenih podkategorijah (ESR 95, odstavka 5.94 in 5.95)

3a.	Delnice in drugi lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT

Delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga (ESR 95, odstavki 5.90 do 5.93)

3b.	Delnice in drugi lastniški kapital, od tega delnice/enote investicijskih skladov in SDT

Ta postavka sredstev vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo investicijski skladi in SDT, vključeni na seznam investicijskih skladov in SDT za statistične namene.

SDT so kolektivni investicijski skladi, katerih delnice/enote so glede na likvidnost bližnji substituti za vloge in ki investirajo predvsem v instrumente denarnega trga in/ali v delnice/enote SDT in/ali v druge prenosljive dolžniške instrumente s preostalo zapadlostjo do vključno enega leta in/ali v bančne vloge in/ali ki si prizadevajo za stopnjo donosa, ki se približuje obrestnim meram instrumentov denarnega trga. SDT so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13) o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij.

Investicijski skladi so opredeljeni v členu 1 te uredbe

4.	Izvedeni finančni instrumenti

V skladu z obstoječimi mednarodnimi statističnimi standardi morajo biti izvedeni finančni instrumenti, ki imajo tržno vrednost, načeloma zabeleženi v bilanci stanja. Izvedeni finančni instrumenti imajo tržno vrednost, ko se z njimi trguje na organiziranih trgih, tj. borzah, ali v okoliščinah, ko jih je mogoče redno pobotati na trgih „prek okenc“ (OTC).

Pod to postavko se poroča o naslednjih izvedenih finančnih instrumentih:

—	opcijah, s katerimi se trguje bodisi na organiziranem trgu bodisi prek okenc,

—	nakupnih bonih,

—	terminskih pogodbah, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali jih je mogoče pobotati, in

—	zamenjavah, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali jih je mogoče pobotati.

Izvedeni finančni instrumenti, ki se beležijo v bilanci stanja, morajo biti vpisani po njihovi tržni vrednosti, kar pomeni veljavno tržno ceno ali bližnji ekvivalent (poštena vrednost).

Izvedeni finančni instrumenti se morajo v bilanci stanja beležiti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z bruto pozitivno tržno vrednostjo morajo biti zabeležene na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z bruto negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo le neto pozicije ali so pozicije zabeležene po vrednostih, ki niso tržne vrednosti, se morajo poročati te pozicije

5.	Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

Ta postavka vsebuje:

—	investicije v opredmetena osnovna sredstva (npr. stanovanja, druge zgradbe in objekte ter nestanovanjske zgradbe) in vrednostne predmete (npr. plemenite kovine), in

—	opredmetena in neopredmetena nefinančna sredstva, ki so namenjena stalni rabi v obdobju več kakor enega leta s strani investicijskih skladov. Vključujejo zemljišča in zgradbe, ki jih zasedajo investicijski skladi, pa tudi opremo, programsko opremo in ostalo infrastrukturo

6.	Preostala sredstva

To je preostala postavka na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—	obračunanih aktivnih obresti na vloge in posojila,

—	obračunanih obresti na vrednostne papirje razen delnic,

—	obračunane najemnine za zgradbe,

—	terjatev, ki niso povezane z osnovno dejavnostjo investicijskega sklada

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

7.	Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih investicijski skladi dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Ta postavka vsebuje:

—	posojila: posojila, odobrena investicijskim skladom, ki poročajo, ki niso evidentirana v dokumentih ali jih predstavlja en sam dokument (tudi če je ta postal tržen),

—

repo posli: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje/zlato, ki so jih prodali investicijski skladi po dani ceni s trdno zavezo ponovnega odkupa enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev/zlata po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejmejo investicijski skladi v zameno za vrednostne papirje/zlato, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti med „pogodbe o povratnem nakupu“, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da investicijski skladi obdržijo veljavno (ekonomsko) lastništvo nad zadevnimi vrednostnimi papirji/zlatom med postopkom. S tega vidika prenos pravnega lastništva ni pomembna značilnost za določitev obravnave poslov, ki so podobni repo poslom. Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje/zlato, ki jih je prejel na podlagi repo posla, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji/zlatom in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev/zlata.

Vse naslednje tri variante poslov vrste repo so strukturirane tako, da izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za obravnavo zavarovanih posojil. Zato se zneski, ki jih prejmejo investicijski skladi (v zameno za vrednostne papirje/zlato, začasno prenesene na tretjo osebo), razvrstijo med „pogodbe o povratnem nakupu“:

—	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje/zlato, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki pogodbe o povratnem nakupu,

—	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje/zlato, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki kreditiranja (ob gotovinskem zavarovanju),

—	zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje/zlato, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu

8.	Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice ali enote, vključno z obliko lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so vključeni na seznam investicijskih skladov za statistične namene. Ta postavka predstavlja celotno obveznost delničarjem investicijskega sklada. Sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih investicijski skladi, ki poročajo, namenijo za verjetna prihodnja plačila in obveznosti, so prav tako vključena.

V tej uredbi:

—	„registrirane delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot, vključno z informacijami o rezidenčnosti in sektorju imetnika,

—

„prinosniške delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerimi se v skladu z nacionalno zakonodajo ne vodi evidence o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot, ali v zvezi s katerimi se vodi evidenca, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti in sektorju imetnika

9.	Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 4

10.	Preostale obveznosti

To je preostala postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“.

NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—

izdanih dolžniških vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji razen lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi in so običajno tržni instrumenti ter se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastninskih pravic nad institucijo izdajateljico

—	obračunanih pasivnih obresti na posojila in vloge

—	terjatev, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada (zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.)

—	rezervacij, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb (pokojnine, dividende itd.)

—	neto pozicij, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja

—	neto terjatev v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji

Del 2

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

TABELA B

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje	Opis
Identifikacijska koda vrednostnega papirja	Koda, ki izključno identificira vrednostni papir. Lahko je koda ISIN ali druga identifikacijska koda vrednostnega papirja, v skladu z navodili NCB
Število enot ali agregirani nominalni znesek	Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek v primeru, da se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah
Cena	Cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska v primeru, da se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. Cena je običajno tržna cena ali je blizu tržni ceni. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti
Skupni znesek	Skupni znesek za vrednostni papir. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženim s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku. Skupni znesek je načeloma enak tržni vrednosti ali je blizu tržni vrednosti. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti
Transakcije	Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednostih transakcij
Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota nakupov (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednostih transakcij
Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota prodaj (vrednostni papirji na strani sredstev) ali odkupov (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednostih transakcij
Valuta beleženja vrednostnega papirja	Koda ISO ali ekvivalent valute, ki se uporabi za prikaz cene in/ali neporavnanega zneska vrednostnega papirja

Del 3

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom investicijskih skladov in MFI za statistične namene in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v Priročniku ECB za sektor denarne statistike, statistike finančnih institucij in tržne statistike. Smernice za statistično razvrstitev strank.

TABELA C

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opredelitev

MFI

Rezidenčne nacionalne centralne banke, rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidenčne finančne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, ter za lasten račun (vsaj v ekonomskem smislu), dajanje posojil in/ali investiranje v vrednostne papirje (Uredba (ES) št. 2423/2001 (ECB/2001/13))

Država

Rezidenčne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in storitev, namenjenih za individualno in kolektivno potrošnjo, in/ali prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70)

3.	Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

Finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge ali zavarovalne tehnične rezervacije, od institucionalnih enot, ki niso MFI (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). Vključeni so tudi izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, ki vsebujejo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59). Tukaj so vključeni investicijski skladi, kakor so opredeljeni po tej uredbi

4.	Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki temelji na združevanju tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67)

5.	Nefinančne družbe

Družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31)

6.	Gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva

Posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključeni so nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, ki so namenjene posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88).

(1) Tj., te tabele niso seznami posameznih finančnih instrumentov.

PRILOGA III

PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI ALI TRANSAKCIJE

Dejanska poročevalska populacija mora poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, kakor je določeno v členu 7 te uredbe. V primeru, da dejanska poročevalska populacija poroča prevrednotovalne popravke, bodo ti zajemali prevrednotenja bodisi zaradi cenovnih in tečajnih sprememb bodisi samo zaradi cenovnih sprememb v referenčnem obdobju, ob predhodni odobritvi zadevne NCB. V primeru, da prevrednotovalni popravek zajema samo prevrednotenja zaradi cenovnih sprememb, zadevna NCB zbere potrebne podatke, ki morajo zajemati najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, ameriški dolar, japonski jen in švicarski frank, z namenom izpeljave prevrednotenj zaradi tečajnih sprememb.

„Finančne transakcije“ se nanašajo na tiste transakcije, ki izhajajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti. Te transakcije se merijo po razliki med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb zaradi vplivov „prevrednotovalnih popravkov“ (ki jih povzročijo cenovne in tečajne spremembe) ter „prerazvrstitev in drugih popravkov“. ECB zahteva statistične informacije z namenom izračuna transakcij v obliki popravkov, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „cenovna in tečajna prevrednotenja“. Finančne transakcije morajo načeloma biti v skladu z ESR 95, vendar lahko odstopajo zaradi nacionalnih praks.

„Cenovna in tečajna prevrednotenja“ se nanašajo na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali tečajev, ki vplivajo na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, izraženih v tuji valuti. Popravek v obliki cenovnega prevrednotenja sredstev/obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev/obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so sredstva/obveznosti zabeležena ali se z njimi trguje. Cenovna prevrednotenja vključujejo spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobičke/izgube. Gibanja tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o transakcijah. „Cenovna in tečajna prevrednotenja“ načeloma vključujejo tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirane dobičke/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

PRILOGA IV

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve ECB za statistično poročanje.

1. Minimalni standardi za prenos

(a)	NCB se mora poročati pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)	določiti je treba kontaktno(-e) osebo(-e) pri poročevalski enoti;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB; in

(e)

v primeru poročanja po posameznih vrednostnih papirjih morajo poročevalske enote, če zadevna NCB tako zahteva, zagotoviti dodatne informacije (npr. ime izdajatelja, datum izdaje), ki so potrebne za identifikacijo vrednostnih papirjev, katerih identifikacijske kode so bodisi napačne bodisi niso javno dostopne.

2. Minimalni standardi za točnost

(a)

Statistične informacije morajo biti pravilne:

—	izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnotežena, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti), in

—	podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(b)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v zagotovljenih podatkih;

(c)	statistične informacije morajo biti popolne: obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti NCB ter jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)	statistične informacije ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli;

(e)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov; in

(f)	poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3. Minimalni standardi za vsebinsko skladnost

(a)	Statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz Uredbe;

(b)	v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev, če do njih pride, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi; in

(c)	poročevalske enote morajo biti pripravljene pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4. Minimalni standardi za popravke

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 211

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 11. avgust 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 956/2007 z dne 10. avgusta 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 957/2007 z dne 10. avgusta 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 712/2007 glede količin, ki jih zajema stalni javni razpis za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti	3
	*	Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 958/2007 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8)	8

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	48,8
	TR	55,3
	XK	36,3
	XS	36,3
	ZZ	44,2
0707 00 05	TR	103,8
0707 00 05	ZZ	103,8
0709 90 70	TR	85,9
0709 90 70	ZZ	85,9
0805 50 10	AR	58,7
	UY	47,4
	ZA	62,1
	ZZ	56,1
0806 10 10	EG	137,4
	MA	137,7
	ΜΚ	18,0
	TR	109,4
	ZZ	100,6
0808 10 80	AR	71,6
	BR	86,8
	CL	79,8
	CN	96,3
	NZ	95,3
	US	101,8
	UY	50,7
	ZA	86,4
	ZZ	83,6
0808 20 50	AR	57,8
	CL	83,9
	NZ	92,4
	TR	136,9
	ZA	94,7
	ZZ	93,1
0809 30 10, 0809 30 90	TR	147,9
0809 30 10, 0809 30 90	ZZ	147,9
0809 40 05	IL	125,0
0809 40 05	ZZ	125,0