10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 946/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)	V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 947/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za beli sladkor in surovi sladkor, ki se izvaža brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)	Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)	Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila, določena v členu 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se odobrijo za proizvode in zneske iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 948/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 900/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 900/2007 z dne 27. julija 2007 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja do konca tržnega leta 2007/2008 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)	V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 9. avgusta 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 9. avgusta 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 900/2007 41,751 EUR/100 kg.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2)  UL L 196, 28.7.2007, str. 26.

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/6

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 949/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi najvišjega nadomestila za izvoz belega sladkorja v okviru stalnega javnega razpisa, določenega z Uredbo (ES) št. 38/2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 38/2007 z dne 17. januarja 2007 o odprtju stalnega javnega razpisa za nadaljnjo prodajo sladkorja za izvoz iz zalog belgijske, češke, španske, irske, italijanske, madžarske, poljske, slovaške in švedske intervencijske agencije (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)	V skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 38/2007 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 8. avgusta 2007, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za delni javni razpis, ki se je zaključil 8. avgusta 2007, je najvišje izvozno nadomestilo za proizvod iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 38/2007 471,16 EUR/t.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2)  UL L 11, 18.1.2007, str. 4. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 203/2007 (UL L 61, 28.2.2006, str. 3).

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/7

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 950/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za proizvode, predelane iz žit in riža

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2), in zlasti člena 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)	Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)	Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)	Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)	Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)	Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna nadomestila za proizvode, navedene v členu 1 Uredbe (ES) št. 1518/95, so določena v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 13).

(3)  UL L 147, 30.6.1995, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2993/95 (UL L 312, 23.12.1995, str. 25).

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/10

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 951/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi izvedbenih pravil za programe čezmejnega sodelovanja, ki se financirajo v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) (1) ter zlasti člena 11(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Čezmejno sodelovanje med državami članicami Evropske unije in partnerskimi državami v obmejnih regijah ob skupnem delu zunanje meje Evropske unije s ciljem, da se razvije območje blaginje in dobrih sosedskih odnosov (v nadaljnjem besedilu „čezmejno sodelovanje ENPI“), je eno od področij, ki jih zadeva Uredba (ES) št. 1638/2006.

(2)

V členu 11 Uredbe (ES) št. 1638/2006 je predvideno, da Komisija sprejme izvedbena pravila o posebnih določbah za izvajanje naslova III „Čezmejno sodelovanje“ ter da se ta pravila nanašajo na vprašanja, kakor so stopnja sofinanciranja, priprava skupnih operativnih programov, določanje in delovanje skupnih organov, vloga in naloga nadzornega in izbirnega odbora in skupnega sekretariata, upravičenost izdatkov, izbira skupnih projektov, pripravljalna faza, tehnično in finančno upravljanje pomoči Skupnosti, finančne kontrole in revizija, spremljanje in ocenjevanje, spodbujanje opaznosti in dejavnosti informiranja za morebitne upravičence.

(3)	V členu 21 Uredbe (ES) št. 1638/2006 je predvideno, da izvedbena pravila določajo tudi pravila pri postopkih oddaje javnih naročil, ki se uporabljajo za čezmejno sodelovanje ENPI.

(4)	Strateški dokument, ki je predviden v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1638/2006, opredeljuje strateški okvir za podporo, ki jo Komisija dodeli za čezmejno sodelovanje ENPI, in vsebuje okvirni program za tako sodelovanje.

(5)	Podpora Skupnosti iz naslova čezmejnega sodelovanja ENPI se izvaja s pomočjo skupnih operativnih programov, opredeljenih v strateškem dokumentu.

(6)

Treba je določiti izvedbena pravila o posebnih skupnih določbah za čezmejno sodelovanje v okviru Uredbe (ES) št. 1638/2006, hkrati pa državam udeleženkam pustiti določeno stopnjo prožnosti, kar zadeva posebna podrobna pravila za organizacijo in izvajanje vsakega programa glede na posebnosti tega programa. Na podlagi tega načela in ob upoštevanju te uredbe morajo države udeleženke v medsebojnem dogovoru predložiti podrobna pravila o čezmejnem sodelovanju ENPI v dokumentu o skupnem operativnem programu, ki ga sprejeme Komisija v skladu s členom 9(6) Uredbe (ES) št. 1638/2006.

(7)	Zaradi vključenosti vseh držav udeleženk v strukture odločanja programa, medtem ko je izvajanje poverjeno organu skupnega upravljanja, ki je lociran v eni od držav udeleženk, je treba oblikovati skupna pravila, da se določi delitev funkcij med različnimi strukturami upravljanja programa.

(8)

Ker programe izvaja organ skupnega upravljanja, morata sistema upravljanja in kontrole programa izpolnjevati zahteve predpisov Skupnosti. Ko Komisija sprejme neki program, to pomeni vnaprejšnjo potrditev teh sistemov. Komisija mora spremljati izvajanje vsakega programa z morebitnim sodelovanjem v skupnem nadzornem odboru in s pomočjo poročil, ki jih Komisiji predloži organ skupnega upravljanja.

(9)

Da se morebitnim upravičencem iz partnerskih držav zagotovi popolna in celovita udeležba v programu, da se isti način upravljanja uporablja za akterje iz držav članic Evropske unije in iz partnerskih držav ter ker se odobritve za čezmejno sodelovanje ENPI upravljajo v okviru zunanje politike Evropske unije, je treba za vse projekte, ki se financirajo v okviru čezmejnega sodelovanja, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1638/2006, uporabiti pogodbene postopke, ki se uporabljajo za zunanje ukrepe, ki jih financira Evropska komisija.

(10)	Za zagotovitev učinkovitega izvajanja programa je treba natančno navesti podrobna pravila, povezana z ocenjevanjem in spremljanjem.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1638/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVOD

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

V tej uredbi so določena izvedbena pravila za Uredbo (ES) št. 1638/2006 glede programov čezmejnega sodelovanja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.	„tehnična pomoč“ pomeni dejavnosti pripravljanja, upravljanja, spremljanja, ocenjevanja, informiranja, revizije in kontrole ter morebitne dejavnosti krepitve upravne zmogljivosti, ki so potrebne za izvedbo skupnih operativnih programov;

2.

„upravičenec“ pomeni organ, ki z organom skupnega upravljanja podpiše pogodbo za dodelitev pomoči ter pri tem prevzame polno pravno in finančno odgovornost za izvedbo projekta do navedenega organa skupnega upravljanja; upravičenec prejme finančni prispevek organa skupnega upravljanja ter v primeru partnerstva zagotovi, da se ta prispevek upravlja in po potrebi razdeli v skladu s pogodbami, ki jih sklene s svojimi partnerji; upravičenec je edini odgovoren organu skupnega upravljanja ter mu neposredno poroča o operativnem in finančnem napredku dejavnosti;

3.	„izvajalec“ pomeni organ, ki z organom skupnega upravljanja podpiše pogodbo o naročilu storitev, gradnje ali dobavno pogodbo ter pri tem prevzame polno pravno in finančno odgovornost za izvedbo projekta do organa skupnega upravljanja;

4.	„strateški dokument“ pomeni dokument iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1638/2006, v katerem so med drugim določeni seznam skupnih operativnih programov, okvirno večletno dodeljevanje sredstev in teritorialne enote, upravičene do sodelovanja v vsakem od teh programov;

5.	„države udeleženke“ pomenijo vse države članice in partnerske države, udeležene v skupnem operativnem programu;

6.	„partnerske države“ pomenijo države in ozemlja iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1638/2006;

7.	„obsežni projekti“ pomenijo projekte, ki jih sestavljajo vsa dela, dejavnosti ali storitve, s pomočjo katerih se opravljajo točno določene nedeljive naloge z jasno opredeljenimi cilji in v skupnem interesu, zato da se izvajajo čezmejna vlaganja;

8.	„lastna sredstva držav, udeleženih v skupnem operativnem programu“ pomenijo finančna sredstva iz državnega, regionalnega ali lokalnega proračuna držav udeleženk;

9.	„operativno spremljanje projektov“ pomeni spremljanje dejavnosti, ki se financirajo iz programa po metodi upravljanja projektnega cikla, tj. od načrtovanja programov preko tehničnega spremljanja izvajanja do ocenjevanja.

POGLAVJE II

TEMELJNI DOKUMENTI

ODDELEK 1

Skupni operativni programi

Člen 3

Priprava skupnih operativnih programov

Vsak skupen operativni program opredelijo z medsebojnim dogovorom vse države udeleženke, skladno z Uredbo (ES) št. 1638/2006, strateškim dokumentom in to uredbo.

Člen 4

Vsebina skupnih operativnih programov

V vsakem skupnem operativnem programu so opisani cilji, prednostne naloge in kazalniki za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, pojasnjena pa je tudi njihova skladnost z drugimi sedanjimi ali predvidenimi dvostranskimi in večstranskimi programi v zadevnih državah in regijah, zlasti v okviru programov, ki jih financira Evropska unija.

Vsak skupni operativni program predvsem:

(a)	vsebuje seznam upravičenih teritorialnih enot in tudi morebitne obmejne regije za lokalizacijo projektov, ki se financirajo iz programa, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1638/2006 in strateškem dokumentu;

(b)	opredeli podrobna pravila, v skladu s katerimi se programov udeležijo obmejne regije iz tretjih držav, ki niso zajete v Uredbi (ES) št. 1638/2006, ampak so pri sodelovanju lahko udeležene na podlagi strateškega dokumenta;

(c)	določa prednostne naloge in ukrepe, ki ustrezajo ciljem, opredeljenim v strateškem dokumentu;

(d)	določi sestavo skupnega nadzornega odbora v skladu z določbami iz člena 11 te uredbe;

(e)	določi enoto, ki jo države udeleženke izberejo za opravljanje vloge organa skupnega upravljanja;

(f)

opiše strukturo, ki jo za upravljanje programa vzpostavi organ skupnega upravljanja, skladno s členi 14, 15, 16 in 17 te uredbe. Ta opis mora biti dovolj natančen, da lahko Komisija dobi zadostno zagotovilo, kar zadeva vzpostavitev uspešne in učinkovite notranje kontrole, ki temelji na najboljših mednarodnih praksah;

(g)	vključuje finančno razpredelnico s predvideno letno dodelitvijo obveznosti in plačil v okviru programa, ki je sestavljena v skladu s prednostnimi nalogami in v kateri so podrobno opredeljeni zlasti zneski, dodeljeni za tehnično pomoč;

(h)	opredeli metode za izvajanje programa v skladu s pogodbenimi postopki iz člena 23 te uredbe;

(i)	navede začasni okvirni program dela za začetek postopkov in izbor projektov, ki se bodo financirali;

(j)	našteje morebitne pravne zahteve glede študij vplivov na okolje in navede začasni okvirni izvedbeni program teh študij;

(k)	določi, kateri jezik(-i) se uporablja(-jo) v okviru programa;

(l)	zajema načrt informiranja in obveščanja v skladu s členom 42.

V razpredelnici iz točke (g) drugega odstavka je naveden prispevek Evropske skupnosti, razporejeni pa so tudi predvideni okvirni zneski, za katere mora Komisija vsako leto do leta 2013 prevzeti obveznosti (zneske za obdobje 2011–2013 je treba ponovno potrditi v okvirnem programu 2011–2013). V razpredelnici so prav tako navedeni predvideni okvirni zneski sofinanciranja iz lastnih sredstev držav udeleženk.

Za namene točke (h) drugega odstavka se projekti, ki se financirajo v okviru programa, praviloma izberejo s pozivi za zbiranje predlogov. Vendar lahko države udeleženke v soglasju z Evropsko komisijo z medsebojnim dogovorom opredelijo obsežne projekte čezmejnih vlaganj, ki niso izbrani s pozivi za zbiranje predlogov; te projekte je treba v tem primeru posebej omeniti v programu ali pa jih mora na poznejši stopnji izbrati skupni nadzorni odbor iz členov 11 do 13, če so skladni s prednostnimi nalogami in kazalniki programa in je bil v ta namen predviden poseben proračun.

Člen 5

Sprejetje skupnega operativnega programa

1.   Vsak skupni operativni program predloži Komisiji organ skupnega upravljanja, potem ko vse države, ki so sodelovale pri pripravi programa in prispevale k tej pripravi, s tem izrecno soglašajo.

2.   Komisija prouči skupni operativni program, da preveri, ali vsebuje vse elemente iz člena 4, zlasti tako da:

(a)	oceni njegovo skladnost s strateškim dokumentom;

(b)	preveri zanesljivost analize, skladnost analize s prednostnimi nalogami in predlaganimi ukrepi ter njeno skladnost z drugimi sedanjimi ali predvidenimi dvostranskimi in večstranskimi programi v regijah, ki jih zadeva program;

(c)	preveri, ali je program usklajen z veljavnimi predpisi Skupnosti;

(d)	preveri, ali so bile pred izvedbo predlaganih projektov opravljene študije vplivov na okolje, ki so morebiti potrebne, ali so le-te predvidene;

(e)	zagotavlja doslednost finančne razpredelnice za program, predvsem kar zadeva zneske, za katere mora obveznosti prevzeti Komisija;

(f)

zagotavlja, da je zmogljivost organa skupnega upravljanja za upravljanje sorazmerna z obsegom, vsebino in kompleksnostjo dejavnosti, predvidenih v okviru programa. Komisija predvsem preveri, da ima organ skupnega upravljanja na voljo dovolj ustrezno usposobljenih človeških virov, ki so izključno pristojni za program, potrebna računalniško podprta orodja za vodenje in računovodstvo ter finančne tokove, ki so usklajeni z veljavnimi predpisi Skupnosti. To preverjanje se lahko izvede s predhodnimi revizijami na kraju samem, če je po mnenju Komisije to potrebno;

(g)	zagotovi, da je organ skupnega upravljanja predvidel in vzpostavil zadovoljive sisteme notranje kontrole in revizije, ki temeljijo na najboljših mednarodnih praksah.

3.   Po pregledu skupnega operativnega programa lahko Komisija države udeleženke pozove, naj ji posredujejo dodatne informacije ali, če je to primerno, revidirajo nekatere točke.

4.   Ko Komisija sprejme vsak skupni operativni program, to pomeni vnaprejšnjo potrditev struktur upravljanja in kontrole, ki ju je vzpostavil organ skupnega upravljanja.

5.   Komisija z odločitvijo sprejme vsak skupni operativni program za celoten čas trajanja.

Člen 6

Spremljanje in ocenjevanje skupnega operativnega programa

1.   Namen spremljanja in ocenjevanja vsakega skupnega operativnega programa je izboljšati kakovost, učinkovitost in usklajenost izvajanja tega programa. Rezultati ocenjevanja se upoštevajo pri nadaljnjem načrtovanju programov.

2.   Vmesno ocenjevanje skupnega operativnega programa se opravi v okviru pregleda programa v skladu s strateškim dokumentom.

To ocenjevanje opravi Komisija, na podlagi rezultatov, ki jih sporoči skupnemu nadzornemu odboru in organu skupnega upravljanja, pa se lahko okvirni program prilagodi.

3.   Komisija lahko poleg vmesnega ocenjevanja kadar koli opravi ocenjevanje skupnega operativnega programa ali dela tega programa.

4.   Komisija v enem letu po koncu izvedbene faze projektov, ki se financirajo iz skupnega operativnega programa, naknadno oceni program.

Člen 7

Revizija skupnih operativnih programov

1.   Prilagoditve v finančni razpredelnici skupnega operativnega programa, ki se nanašajo le na prenos finančnih sredstev Skupnosti z ene prednostne naloge na drugo in znašajo največ 20 % zneska, ki je bil prvotno predviden za vsako prednostno nalogo, lahko izvede neposredno organ skupnega upravljanja po predhodni odobritvi skupnega nadzornega odbora. Te spremembe Komisiji sporoči organ skupnega upravljanja.

To pravilo se lahko za tehnično pomoč, ki se financira z odobritvami Skupnosti, uporablja šele po predhodni pisni odobritvi Komisije.

2.   Na utemeljeno zahtevo skupnega nadzornega odbora ali na pobudo Komisije v soglasju s skupnim nadzornim odborom se lahko skupni operativni programi ponovno pregledajo in po potrebi revidirajo, in sicer:

(a)	v primeru, ko je treba upoštevati večje socialno-ekonomske spremembe ali bistvene spremembe v prednostnih nalogah na ravni Skupnosti, na nacionalni ali regionalni ravni na območju, ki je zajeto s programom;

(b)	zaradi težav pri izvajanju, ki povzročajo predvsem bistvene zamude pri izvedbi;

(c)	v primeru prenosa finančnih sredstev Skupnosti z ene prednostne naloge na drugo nad stopnjo prožnosti iz odstavka 1 tega člena;

(d)	zaradi ocenjevanj iz člena 6(2) in (3);

(e)	v primeru morebitnega zaključka programa iz člena 44.

3.   Odločitev o reviziji skupnih operativnih programov, kakor je predvideno v primerih iz odstavka 2, sprejme Komisija, poleg tega je treba skleniti aneks k pogodbi o financiranju iz člena 10.

Člen 8

Raba jezikov

1.   Za vsak skupni operativni program je treba kot delovni jezik v okviru njegovih struktur upravljanja uporabljati enega ali več uradnih jezikov Evropske unije.

2.   Da se upošteva partnerski vidik programov, lahko upravičenci vse dokumente v zvezi s projektom predložijo organu skupnega upravljanja v svojem nacionalnem jeziku, če je ta možnost v programu posebej navedena ter če skupni nadzorni odbor predvidi, da se s posredovanjem organa skupnega upravljanja zagotovita potrebno prevajanje in tolmačenje.

3.   Stroški tolmačenja in prevajanja za vse jezike, izbrane za program, so predvideni:

(a)	na ravni skupnega operativnega programa – iz proračunske postavke za tehnično pomoč;

(b)	na ravni projektov – iz proračuna za vsak posamezni projekt.

Člen 9

Zagonska faza skupnih operativnih programov

1.   Potem ko Komisija z odločitvijo sprejme skupni operativni program, se začne program v državah članicah takoj izvajati na podlagi odobritev Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki so namenjene čezmejnemu sodelovanju, iz razdelka 1 B finančnega okvira (Medinstitucionalni sporazum 2006/C 139/01) (2). Poleg tega se lahko pripravijo skupni ukrepi, potrebni za začetek izvajanja programa, kot so:

(a)	začetek delovanja organa skupnega upravljanja in skupnega tehničnega sekretariata;

(b)	prvi sestanki skupnega nadzornega odbora, vključno s predstavniki partnerskih držav, ki še niso podpisale sporazuma o financiranju;

(c)	priprava in izvajanje postopkov oddaje javnih naročil in pozivov za zbiranje predlogov, če je potrebno s klavzulo o odložitvi, ki je povezana s podpisom sporazumov o financiranju.

2.   Odločitev Komisije iz odstavka 1 se uporablja za vsako partnersko državo programa, takoj ko se s to državo sklene pogodba o financiranju v skladu s členom 10.

ODDELEK 2

Pogodba o financiranju

Člen 10

Podpis pogodbe o financiranju

1.   Med Komisijo in vsako partnersko državo zadevnega skupnega operativnega programa se sklene pogodba o financiranju. Organ skupnega upravljanja, imenovan v okviru vsakega skupnega operativnega programa, je lahko sopodpisnik pogodbe o financiranju.

2.   Skupni operativni program, ki ga Komisija sprejme, je tehnična priloga k pogodbi o financiranju.

3.   Vsaka pogodba o financiranju je sklenjena najpozneje pred koncem leta, ki sledi letu, v katerem Komisija sprejme odločitev o skupnem operativnem programu („pravilo N+1“).

4.   Če pogodba ni sklenjena v predpisanem roku, se zunanji del skupnega operativnega programa z zadevno partnersko državo ne more začeti izvajati.

Če program zajema več partnerskih držav, se lahko v vsaki partnerski državi začne izvajati takoj, ko ta podpiše svojo lastno pogodbo o financiranju.

5.   Če nobena partnerska država ne podpiše pogodbe o financiranju v predpisanem roku, postane zunanji del skupnega operativnega programa ničen, uporabljajo pa se podrobna pravila iz člena 44(3) in (4).

POGLAVJE III

STRUKTURE UPRAVLJANJA SKUPNIH OPERATIVNIH PROGRAMOV

ODDELEK 1

Skupni nadzorni odbor

Člen 11

Sestava skupnega nadzornega odbora

1.   Skupni nadzorni odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenuje vsaka država udeleženka, zato da sprejemajo vse odločitve v zvezi s skupnim operativnim programom, ki so v pristojnosti odbora. Člani so imenovani kot predstavniki svoje države in ne nastopajo v osebnem imenu. V odboru sta tudi predsednik in sekretar. Sekretarja je treba izbrati med člani organa skupnega upravljanja.

2.   Poleg ustrezno imenovanih predstavnikov morajo države udeleženke zagotoviti tudi ustrezno zastopanost civilne družbe (regionalnih ali lokalnih oblasti, gospodarskih in socialnih partnerjev, civilne družbe) tako, da se pri uresničevanju skupnega operativnega programa zagotovi tesno sodelovanje različnih lokalnih zainteresiranih strani.

3.   Komisija je istočasno kot udeleženci povabljena na vsak sestanek skupnega nadzornega odbora, obveščena pa je tudi o rezultatih dela. Komisija lahko kot opazovalka na lastno pobudo sodeluje na celotnem sestanku ali na delu vsakega sestanka skupnega nadzornega odbora in pri tem nima pristojnosti odločanja.

Člen 12

Delovanje skupnega nadzornega odbora

1.   Imenovani člani skupnega nadzornega odbora soglasno sprejmejo poslovnik odbora.

2.   Skupni nadzorni odbor odloča sporazumno. V nekaterih primerih lahko odbor kljub temu uporabi postopek glasovanja, zlasti kadar sprejema končno odločitev glede izbora projektov in zneskov nepovratnih sredstev, ki so tem projektom dodeljeni. V tem postopku glasovanja ima vsaka država ne glede na število svojih predstavnikov en sam glas.

3.   Imenovani predstavniki izvolijo predsednika. Odbor se lahko odloči, da vlogo predsednika nameni predstavniku organa skupnega upravljanja ali kakšni drugi zunanji osebi.

Predsednik skupnega nadzornega odbora ima vlogo razsodnika in vodi razprave. Ohrani tudi svojo pravico do glasovanja, razen če je bila vloga predsednika namenjena predstavniku organa skupnega upravljanja ali kakšni drugi zunanji osebi. V tem primeru predsednik nima pravice do glasovanja.

4.   Skupni nadzorni odbor se sestaja tolikokrat, kot je potrebno, vendar vsaj enkrat na leto. Sestanek odbora skliče predsednik bodisi na zahtevo organa skupnega upravljanja bodisi na utemeljeno zahtevo enega od imenovanih članov ali Komisije. Odbor lahko sprejema odločitve tudi s pisnim postopkom na predlog predsednika, organa skupnega upravljanja ali ene od držav udeleženk. V primeru nesoglasja lahko vsak član zahteva, da se o odločitvi razpravlja na sestanku.

5.   Na koncu vsakega sestanka skupnega nadzornega odbora je sestavljen zapisnik, ki ga sopodpišeta predsednik in sekretar. Zapisnik se posreduje vsakemu članu odbora in Komisiji.

Člen 13

Naloge skupnega nadzornega odbora

Odbor opravlja zlasti naslednje naloge v zvezi s skupnim operativnim programom:

(a)	potrdi delovni program organa skupnega upravljanja;

(b)	odloča o obsegu in dodelitvi sredstev programa za tehnično pomoč in človeške vire;

(c)	na vsakem sestanku pregleda akte za upravljanje, ki jih je sprejel organ skupnega upravljanja;

(d)	imenuje izbirne odbore za projekte;

(e)	določa merila za izbor projektov ter sprejema končno odločitev glede izbora projektov in zneskov nepovratnih sredstev, ki so tem projektom dodeljeni;

(f)	na vsakem sestanku in na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ skupnega upravljanja, oceni in spremlja doseženi napredek za izpolnjevanje ciljev skupnega operativnega programa;

(g)	pregleda vsa poročila, ki jih predloži organ skupnega upravljanja, in, če je to primerno, sprejme ustrezne ukrepe;

(h)	pregleda zadeve, pri katerih je izterjava pravno sporna in na katere je opozoril organ skupnega upravljanja.

Če se skupni nadzorni odbor ob sprejemanju odločitev iz točke (e) prvega odstavka odloči, da priporočil izbirnega odbora v celoti ali deloma ne bo upošteval, mora svojo odločitev pisno utemeljiti. Ta odločitev je s posredovanjem organa skupnega upravljanja predložena v predhodno odobritev Komisiji. Komisija organu skupnega upravljanja sporoči svoje mnenje v petnajstih delovnih dneh.

Organ skupnega upravljanja mora opravljati svoje naloge v okviru veljavnih zakonov in predpisov. Organ skupnega upravljanja mora preveriti, ali so odločitve skupnega nadzornega odbora skladne s temi pravili.

ODDELEK 2

Organ skupnega upravljanja

Člen 14

Organiziranost organa skupnega upravljanja

1.   Organ skupnega upravljanja je na splošno nacionalni, regionalni ali lokalni organ javnega prava. Organ skupnega upravljanja je lahko tudi subjekt zasebnega prava, ki opravlja javno službo.

Ta organ mora dati ustrezna finančna jamstva in izpolnjevati pogoje iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3), zlasti člena 54 Uredbe, ter Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (4), zlasti členov 38, 39 in 41 Uredbe.

2.   Države udeleženke organu skupnega upravljanja poverijo naloge izvajanja skupnega operativnega programa, ki so jim poverjene iz naslova upravljanja programa. V okviru skupnega nadzornega odbora so te države pristojne izvajati kontrolo, da so sredstva porabljena v skladu s pravili in načeli, ki se uporabljajo za upravljanje programa.

3.   Delovanje organa skupnega upravljanja se lahko financira z odobritvami za tehnično pomoč v okviru financiranja Skupnosti ter s sofinanciranjem, predvsem s prispevki v naravi, kakor je predvideno v členu 19(3).

4.   Računovodski izkazi, ki jih pripravi organ skupnega upravljanja, so vsako leto predmet naknadne zunanje revizije, ki jo opravi neodvisni organ iz člena 31.

5.   Organiziranost organa skupnega upravljanja temelji na najboljših mednarodnih praksah na področju upravljanja in notranje kontrole, pri čemer ima na voljo sisteme upravljanja in notranje kontrole, ki so prilagojeni izvajanju njegovih nalog, da se s tem zagotovijo zakonitost, pravilnost in dobro finančno poslovodenje dejavnosti organa.

Zlasti naloge operativnega upravljanja in finančnega poslovodenja so v okviru organa skupnega upravljanja organizirane neodvisno. Nalogi odredbodajalca in računovodje sta ločeni in med seboj nezdružljivi.

6.   Služba notranje revizije organa skupnega upravljanja je neodvisna od služb, ki opravljajo naloge odredbodajalca, računovodje in upravljanja.

7.   Organ skupnega upravljanja vzpostavi postopke za zagotovitev upravičenosti in pravilnosti odhodkov, prikazanih v okviru programa, ter zanesljivih in računalniško podprtih računovodskih sistemov, sistema spremljanja in finančnega poročanja.

8.   Organ skupnega upravljanja zlasti zagotavlja, da se upoštevajo pogoji in plačilni roki iz pogodb za dodelitev nepovratnih sredstev in pogodb o oddaji javnih naročil, ki jih podpiše s tretjimi strankami. Ta organ z ustreznimi postopki preverjanja zagotovi, da so sredstva, izplačana iz naslova nepovratnih sredstev ali javnih naročil, uporabljena izključno za namene, za katere so bila dodeljena.

Za vodenje računovodskih evidenc ter upravnega in finančnega spremljanja nepovratnih sredstev in javnih naročil je uporabljen splošni sistem (korespondenca, spremljanje ali opomini, prejemanje poročil itd.).

9.   Organ skupnega upravljanja takoj uradno obvesti Komisijo in skupni nadzorni odbor o vsaki spremembi v svojih postopkih ali organiziranosti oziroma o vsaki drugi okoliščini, ki bi lahko vplivala na izvajanje programa.

10.   Komisija, Računsko sodišče Evropskih skupnosti in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvajajo kontrolo nad organom skupnega upravljanja ter različnimi upravičenci, izvajalci in partnerji pri pogodbah, ki jih organ podpiše za izvajanje projektov.

Člen 15

Naloge organa skupnega upravljanja

1.   Organ skupnega upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje skupnega operativnega programa, vključno s tehnično pomočjo, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja, in sicer v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, izvaja pa tudi potrebno kontrolo, skladno s pogoji in podrobnimi pravili iz veljavnih predpisov.

2.   Različne naloge organa skupnega upravljanja so zlasti:

(a)	organizirati sestanke in opravljati naloge sekretariata na sestankih skupnega nadzornega odbora, vključno s sestavljanjem zapisnika sestanka;

(b)	pripraviti podrobne letne proračune programa in zahtevke za odobritve, potrebne za Evropsko komisijo;

(c)	sestaviti operativna in finančna letna poročila ter jih predložiti skupnemu nadzornemu odboru in Komisiji;

(d)	izvajati načrt revizije, s katerim služba notranje revizije preveri notranje tokove in kako se izvajajo postopki v okviru organa skupnega upravljanja. Letna poročila notranje revizije je treba nujno predložiti skupnemu nadzornemu odboru in Komisiji;

(e)	objaviti razpisne postopke in pozive za zbiranje predlogov za izbor projektov, potem ko jih skupni nadzorni odbor odobri;

(f)	sprejemati vloge za projekte, organizirati, predsedovati in opravljati naloge sekretariata za izbirni odbor ter pošiljati poročila, vključno s priporočili izbirnega odbora, skupnemu nadzornemu odboru in Komisiji;

(g)	skleniti pogodbe z upravičenci in izvajalci za različne projekte, potem ko jih skupni nadzorni odbor izbere;

(h)	izvajati operativno spremljanje in finančno poslovodenje projektov;

(i)	takoj obvestiti skupni nadzorni odbor o vseh zadevah, pri katerih je izterjava pravno sporna;

(j)	opraviti morebitne študije vplivov na okolje na ravni programa;

(k)	izvajati načrt informiranja in spodbujanja opaznosti v skladu s členom 42.

Člen 16

Skupni tehnični sekretariat

1.   Vsakemu organu skupnega upravljanja lahko pri vsakodnevnem upravljanju dejavnosti skupnega operativnega programa po predhodni odobritvi skupnega nadzornega odbora pomaga skupni tehnični sekretariat, ki ima potrebna sredstva.

Delovanje skupnega tehničnega sekretariata je financirano z odobritvami za tehnično pomoč.

2.   Skupni tehnični sekretariat ima lahko po potrebi manjše podružnice v državah udeleženkah, da morebitne upravičence v zadevnih državah obvesti o dejavnostih, predvidenih v okviru programa.

Člen 17

Načelo kontinuitete

Če je za upravljanje skupnega operativnega programa imenovan organ skupnega upravljanja, ki sicer že obstaja in ima sisteme za upravljanje tekočih ali prejšnjih programov, ki jih je odobrila Komisija, ni treba spremeniti obstoječe organiziranosti tega organa skupnega upravljanja, če uporabljeni sistemi ustrezajo zahtevam te uredbe.

POGLAVJE IV

FINANČNO POSLOVODENJE SKUPNIH OPERATIVNIH PROGRAMOV

ODDELEK 1

Financiranje

Člen 18

Tehnična pomoč, ki se financira s prispevkom Skupnosti

Zgornja meja tehnične pomoči, upravičena do financiranja Skupnosti, znaša največ 10 % celotnega prispevka Skupnosti za skupni operativni program.

Vendar se lahko med revizijo programa predvidi povišanje zneska tehnične pomoči, ki je bil prvotno določen za program, in sicer za vsak posamezen primer ter če je povišanje utemeljeno zaradi ravni stroškov, ki so nastali v preteklih letih izvajanja, ter zaradi utemeljenih in predvidenih potreb programa.

Člen 19

Viri sofinanciranja

1.   Viri sofinanciranja so lastna sredstva držav ali organov, udeleženih pri vsakem skupnem operativnem programu.

2.   Vsaka država udeleženka lahko sama določi izvor, znesek in razdelitev sofinanciranja med cilje in prednostne naloge v okviru vsakega skupnega operativnega programa.

3.   Prispevki v naravi s strani organa skupnega upravljanja se lahko po predhodni odobritvi Komisije obravnavajo kot sofinanciranje. V tem primeru jih je treba izrecno omeniti v dokumentu programa.

Člen 20

Stopnja sofinanciranja

1.   Sofinanciranje znaša najmanj 10 % zneska prispevka Skupnosti za skupni operativni program, ne glede na znesek tehnične pomoči, ki se financira s prispevkom Skupnosti.

2.   Sofinanciranje je, če je to mogoče, uravnoteženo razporejeno po vsem času trajanja programa, da se minimalni cilj v višini 10 % doseže ob zaključku programa.

Člen 21

Bančni račun skupnega operativnega programa in obresti za predfinanciranje

1.   Služba, ki opravlja nalogo računovodje v okviru organa skupnega upravljanja, odpre in upravlja bančni račun v EUR, ki je namenjen celotnemu programu in samo za ta program. Za ta račun je nujno potreben dvojni podpis odredbodajalca in računovodje organa skupnega upravljanja.

2.   Če se sredstva na bančnem računu obrestujejo, je treba obresti, ki nastajajo z izplačili predfinanciranj, dodeliti skupnemu operativnemu programu in prijaviti Komisiji v končnem poročilu iz člena 32.

Člen 22

Računovodstvo skupnega operativnega programa

Služba organa skupnega upravljanja, ki je odgovorna za finančne operacije, vzpostavi računovodstvo skupnega operativnega programa. To računovodstvo je neodvisno in ločeno ter zajema le operacije v zvezi s skupnim operativnim programom. Omogoča analitično spremljanje programa glede na cilje, prednostne naloge in kazalnike.

Organ skupnega upravljanja skupnemu nadzornemu odboru programa in Komisiji predstavi računovodsko uskladitev s stanjem na bančnem računu programa v podporo letnega poročila in vsakega zahtevka za dodatno predfinanciranje.

Člen 23

Pogodbeni postopki

1.   Pogodbeni postopki za javna naročila in nepovratna sredstva, s katerimi organ skupnega upravljanja izvaja skupni operativni program, so postopki, ki se uporabljajo za zunanje ukrepe, iz členov 162 do 170 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in členov 231 do 256 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Postopki, ki se uporabljajo, ter standardni dokumenti in ustrezni modeli pogodb so navedeni v Praktičnem vodniku k pogodbenim postopkom za zunanjo pomoč in prilogah k temu vodniku, ki so veljavne ob začetku oddaje javnih naročil in pozivov za zbiranje predlogov.

2.   Merila upravičenosti, povezana s sodelovanjem v razpisnih postopkih in pozivih za zbiranje predlogov, so merila iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1638/2006 v skladu s členoma 40 in 41 te uredbe.

3.   Te določbe se uporabljajo na celotnem geografskem območju programa ter na ozemlju držav članic in partnerskih držav.

ODDELEK 2

Plačila

Člen 24

Obveznosti, ki jih letno prevzame Komisija

Poleg začetnih proračunskih obveznosti, ki spremljajo odločitev o sprejetju skupnega operativnega programa, Komisija vsako leto prevzame ustrezne proračunske obveznosti najpozneje do 31. marca zadevnega leta. Znesek prevzetih obveznosti je določen glede na finančno razpredelnico, v kateri je prikazana predvidena letna dodelitev v skupnem operativnem programu, ter glede na stopnjo napredka programa in v okviru razpoložljivih sredstev. Komisija organ skupnega upravljanja obvesti o točnem datumu, na katerega je opravljen letni prevzem obveznosti.

Člen 25

Skupna pravila za plačila

1.   Komisija izvrši vsako plačilo prispevka Skupnosti v okviru razpoložljivih sredstev. Vsak znesek, ki ga plača organu skupnega upravljanja, Komisija avtomatično odšteje od najstarejšega letnega deleža za obveznosti, dokler ni porabljen celoten znesek tega deleža. Potem ko je porabljen celotni znesek najstarejšega letnega deleža za obveznosti, se lahko začne poraba novega deleža.

2.   Plačila se na bančni račun skupnega operativnega programa izvršijo v EUR.

3.   Plačilo se lahko izvrši v obliki predfinanciranja ali končnega plačila.

Člen 26

Predfinanciranje

1.   Organ skupnega upravljanja lahko vsako leto takoj potem, ko je bil uradno obveščen o proračunski obveznosti, zahteva, da se mu v okviru predfinanciranja izplača do 80 % prispevka Skupnosti za financiranje v tekočem proračunskem letu.

Od drugega leta izvajanja skupnega operativnega programa se k zahtevku za predfinanciranje priloži začasno letno finančno poročilo, v katerem so zajeti vsi odhodki in prihodki iz prejšnjega leta, ki še niso potrjeni z zunanjim revizijskim poročilom, ter začasni proračun z obveznostmi in plačili organa skupnega upravljanja za prihodnje leto.

Potem ko Komisija prouči to poročilo in oceni realne potrebe glede financiranja programa ter preveri razpoložljivost odobritev, izvrši plačilo celotnega zahtevanega zneska predfinanciranja ali dela tega zneska.

2.   Organ skupnega upravljanja lahko med letom v okviru dodatnega predfinanciranja zahteva izplačilo celotnega salda ali dela salda letnega prispevka Skupnosti.

Organ skupnega upravljanja v podporo svoji zahtevi predloži vmesno finančno poročilo, v katerem je utemeljeno, da odhodki, ki so dejansko nastali ali bodo predvidoma nastali v zadevnem letu, presegajo prejšnje zneske predfinanciranj.

To dodatno izplačilo pomeni dodatno predfinanciranje, če ni potrjeno z zunanjim revizijskim poročilom.

3.   Komisija v drugem polletju izvajanja programa obračuna plačila v okviru predfinanciranj glede na dejansko nastale in upravičene odhodke, kakor so potrjeni v zunanjem revizijskem poročilu, opredeljenem v členu 31.

Na podlagi rezultatov te potrditve obračuna Komisija, če je to primerno, opravi potrebne finančne popravke.

Člen 27

Izterjava

1.   Organ skupnega upravljanja mora izterjati neutemeljene ali neupravičene odhodke in Komisiji povrniti izterjane zneske v sorazmerju z njenim prispevkom v programu.

Če se ob prejemu končnega poročila za pogodbo ali po izvedeni kontroli ali reviziji ugotovi, da obstajajo neupravičeni odhodki, ki so že bili izplačani, potem organ skupnega upravljanja zadevnim upravičencem in izvajalcem izda nalog za izterjavo.

2.   Če izterjava zadeva terjatev do upravičenca, izvajalca ali partnerja iz države članice in če organ skupnega upravljanja ne more izterjati dolga v enem letu po izdaji naloga za izterjavo, poravna dolg do organa skupnega upravljanja država članica, v kateri ima sedež zadevni upravičenec, izvajalec ali partner, preden od upravičenca, izvajalca ali partnerja zahteva povračilo.

3.   Če izterjava zadeva terjatev do upravičenca, izvajalca ali partnerja iz partnerske države in če organ skupnega upravljanja ne more izterjati dolga v enem letu po izdaji naloga za izterjavo, potem organ skupnega upravljanja predloži zadevo Komisiji, ki na podlagi popolne dokumentacije od organa prevzame nalogo, da od upravičenca, izvajalca ali partnerja, s sedežem v partnerski državi, ali neposredno od nacionalnih organov te države izterja dolg.

4.   V dokumentaciji, predloženi državi članici ali Komisiji, so vsi dokumenti, ki omogočajo izvedbo izterjave, ter dokazila o vsem, kar je v zvezi z upravičencem ali izvajalcem ukrenil organ skupnega upravljanja za izterjavo dolgovanih zneskov.

5.   Organ skupnega upravljanja si s potrebno skrbnostjo prizadeva zagotoviti, da se dolg izterja v enem letu po izdaji naloga za izterjavo. Organ zlasti zagotovi, da je terjatev resnična, v fiksnem znesku in zapadla. Kadar organ skupnega upravljanja ne namerava izterjati ugotovljene terjatve, zagotovi, da je opustitev pravilna ter v skladu z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti. Odločitev o oprostitvi mora biti utemeljena in predložena v predhodno odobritev skupnemu nadzornemu odboru in Komisiji.

6.   Kadar zaradi napake ali malomarnosti organa skupnega upravljanja bodisi ni bilo mogoče izterjati terjatve bodisi državi članici ali Komisiji ni bilo mogoče izročiti popolne dokumentacije v smislu odstavka 4, ostane organ skupnega upravljanja odgovoren za izterjavo po roku enega leta, dolgovani zneski pa so označeni kot neupravičeni za financiranje Skupnosti.

7.   Pogodbe, ki jih sklene organ skupnega upravljanja v okviru programa, v skladu z odstavkoma 2 in 3 vsebujejo klavzulo, s katero je Komisiji ali zadevni državi članici omogočeno, da izvede izterjavo od upravičenca, izvajalca ali partnerja, če je terjatev eno leto po tem, ko organ skupnega upravljanja izda nalog za izterjavo, še vedno odprta.

ODDELEK 3

Poročila

Člen 28

Letna poročila organa skupnega upravljanja

1.   Organ skupnega upravljanja najpozneje 30. junija vsako leto Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju operativnega programa od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta, ki je potrjeno z zunanjo revizijo iz člena 31 in ga je pred tem odobril skupni nadzorni odbor. Prvo letno poročilo se predloži najpozneje 30. junija v drugem letu izvajanja programa.

2.   Vsako letno poročilo ima:

(a)

tehnični del, v katerem so navedeni: — napredek, dosežen pri izvajanju programa in njegovih prednostnih nalog, — podroben seznam podpisanih pogodb ter morebitne težave, ki so se pojavile, — dejavnosti tehnične pomoči, opravljene v preteklem letu, — sprejeti ukrepi, kar zadeva spremljanje, ocenjevanje in revizijo projektov, rezultati teh ukrepov in ukrepanje za odpravo ugotovljenih težav, — dejavnosti informiranja in obveščanja, — program dejavnosti, ki jih je treba izvesti v naslednjem letu;

(b)

finančni del, v katerem so za vsako prednostno nalogo, v EUR, podrobno opredeljeni: — zneski, ki jih organu skupnega upravljanja dodelijo Komisija iz naslova prispevka Skupnosti in države udeleženke iz naslova sofinanciranja, ter drugi morebitni prejemki programa, — plačila in izterjave, ki jih je izvedel organ skupnega upravljanja za tehnično pomoč in za projekte, ter uskladitev z bančnim računom programa, — znesek upravičenih odhodkov, ki so nastali s projektom, kakor so jih predstavili upravičenci v svojih poročilih ali zahtevkih za plačilo, — začasni proračun z obveznostmi in plačili organa skupnega upravljanja za prihodnje leto;

(c)

podpisano izjavo predstavnika organa skupnega upravljanja, v kateri zagotavlja, da so sistemi upravljanja in kontrole, vzpostavljeni s programom v preteklem letu, še naprej skladni z modelom, ki ga je odobrila Komisija, ter da so delovali na tak način, da dajejo zadostno zagotovilo o točnosti stanja odhodkov v finančnem poročilu ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij.

Člen 29

Letno poročilo službe notranje revizije

1.   Služba notranje revizije organa skupnega upravljanja vsako leto izdela načrt za kontrolo notranjih tokov in dobro izvedbo postopkov v okviru organa skupnega upravljanja. Sestavi letno poročilo, ki ga predloži predstavniku organa skupnega upravljanja.

2.   Organ skupnega upravljanja Komisiji in skupnemu nadzornemu odboru predloži poročilo iz odstavka 1 v prilogi k svojemu letnemu poročilu iz člena 28.

Člen 30

Letno poročilo o izvajanju načrta revizije projektov

1.   Organ skupnega upravljanja vsako leto sestavi poročilo o izvajanju načrta revizije projektov v preteklem letu iz člena 37. V tem poročilu so podrobno navedeni metodologija, ki jo je uporabil organ skupnega upravljanja za izbor reprezentativnega vzorca projektov, izvedene kontrole, dana priporočila in ugotovitve, ki jih je glede finančnega poslovodenja zadevnih projektov zbral organ skupnega upravljanja.

2.   Organ skupnega upravljanja Komisiji in skupnemu nadzornemu odboru predloži poročilo iz odstavka 1 v prilogi k svojemu letnemu poročilu iz člena 28.

Člen 31

Poročilo o zunanji reviziji

1.   Organ skupnega upravljanja se neodvisno od zunanjih revizij, ki jih za zadevni organ organizira uprava države, v kateri ima ta organ sedež, obrne na neodvisni javni organ ali sklene pogodbo s pooblaščenim neodvisnim revizorjem, ki je član mednarodno priznanega nadzornega organa za obvezno revizijo, da se opravi vsakoletni naknadni pregled izkaza odhodkov in prihodkov, ki ga organ skupnega opravljanja prikaže v svojem letnem finančnem poročilu, pri čemer se upoštevajo standardi in predpisi, ki urejajo poklicno etiko, Mednarodnega združenja računovodskih strokovnjakov.

2.   V področje zunanje revizije so zajeti neposredni odhodki organa skupnega upravljanja za tehnično pomoč ali upravljanje projektov (plačila). Zunanje revizijsko poročilo potrdi izkaz odhodkov in prihodkov, ki jih je organ skupnega upravljanja prikazal v svojem letnem finančnem poročilu, ter še zlasti dejstvo, da so prikazani odhodki dejansko nastali, da so točni in upravičeni.

3.   Organ skupnega upravljanja Komisiji in skupnemu nadzornemu odboru predloži poročilo o zunanji reviziji v prilogi k svojemu letnemu poročilu iz člena 28.

Člen 32

Končno poročilo

Končno poročilo o izvajanju skupnega operativnega programa smiselno vključuje enake elemente kot letna poročila, tudi priloge, za celoten čas trajanja programa. Predložiti ga je treba najpozneje 30. junija 2016.

ODDELEK 4

Upravičeni odhodki skupnega operativnega programa

Člen 33

Upravičeni stroški na ravni skupnega operativnega programa

1.   Odhodki skupnega operativnega programa morajo nastati med obdobjem izvajanja programa, kakor je določeno v členu 43, da so upravičeni do financiranja Skupnosti.

2.   Stroški, ki jih organ skupnega upravljanja obravnava kot upravičene za izvajanje programa iz naslova tehnične pomoči, morajo izpolnjevati naslednja merila:

(a)	biti morajo potrebni za izvajanje programa glede na merila, ki jih določata program in skupni nadzorni odbor, in ustrezati morajo načelom dobrega finančnega poslovodenja ter še zlasti gospodarnosti in stroškovne učinkovitosti;

(b)	biti morajo zabeleženi v računovodstvu programa ter prepoznavni in preverljivi, pa tudi potrjeni z originalnimi dokazili;

(c)	nastati morajo po izvedbi ustreznih postopkov oddaje javnih naročil.

3.   Ob upoštevanju odstavkov 1 in 2 so upravičeni:

(a)

stroški za osebje, dodeljeno programu, pri čemer ti stroški ustrezajo dejanskim plačam s prištetimi prispevki za socialno varnost in ostalimi stroški pri osebnih prejemkih. Ne smejo presegati običajnih plač ali stroškov, ki jih ima struktura, ki sprejema organ skupnega upravljanja ali skupni tehnični sekretariat, razen če je v obrazloženi izjavi pojasnjeno, da so presežki nujno potrebni za izvedbo skupnega operativnega programa;

(b)

potni stroški in stroški bivanja za osebje in druge osebe, ki sodelujejo pri skupnem operativnem programu, kolikor ustrezajo običajni praksi organa, ki je imenovan za upravljanje programa. Pri pavšalnem financiranju stroškov bivanja stopnje prav tako ne smejo presegati stopenj na cenovnih lestvicah, ki jih objavi Evropska komisija ob sprejetju skupnega operativnega programa;

(c)	stroški nakupa ali najema (nove ali rabljene) opreme in materiala, ki jih organ skupnega upravljanja ali skupni tehnični sekretariat potrebujeta posebej za izvedbo skupnega operativnega programa, ter stroški za opravljanje storitev, kolikor ti stroški ustrezajo tržnim cenam;

(d)	stroški potrošnega blaga;

(e)	posredni stroški, ki pomenijo splošne upravne stroške;

(f)	stroški za oddajanje storitev podizvajalcem;

(g)	stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev te uredbe in programa (na primer dejavnosti informiranja, spodbujanje opaznosti, ocenjevanje, zunanje revizije, prevodi itd.), vključno s stroški finančnih storitev (zlasti stroški bančnih prenosov).

Člen 34

Neupravičeni stroški na ravni skupnega operativnega programa

Stroški, ki jih organ skupnega upravljanja obravnava kot neupravičene za izvajanje programa iz naslova tehnične pomoči, so:

(a)	dolgovi in rezervacije za izgube ali dolgove;

(b)	dolgovane obresti;

(c)	postavke, ki se že financirajo v drugem okviru;

(d)	nakupi zemljišč ali nepremičnin;

(e)	negativne tečajne razlike;

(f)	davki, vključno z DDV, razen kadar organ skupnega upravljanja ne more zahtevati povračila davkov in če veljavni predpisi ne prepovedujejo njihovega prevzema;

(g)	posojila tretjim strankam;

(h)

globe.

Člen 35

Prispevki v naravi na ravni skupnega operativnega programa

Morebitni prispevki v naravi s strani držav udeleženk in, če je to primerno, drugi viri so posebej omenjeni v proračunu skupnega operativnega programa ter se ne štejejo za upravičene.

Ne morejo se obravnavati kot del sofinanciranja držav udeleženk, ki znaša najmanj 10 %, kot je navedeno v členu 20, z izjemo začetnih prispevkov v naravi s strani organa skupnega upravljanja iz člena 19(3) te uredbe.

Stroški za osebje, ki so ga za tehnično upravljanje programa dodelile države udeleženke, se ne obravnavajo kot prispevki v naravi in se ne morejo obravnavati kot sofinanciranje v proračun programa.

Člen 36

Upravičeni stroški na ravni projektov

1.   Stroški vsakega projekta morajo nastati med obdobjem izvajanja vsake zadevne pogodbe.

2.   Upravičeni stroški, neupravičeni stroški in možnost prispevkov v naravi na ravni projektov so določeni v pogodbah, ki se podpišejo z upravičenci in izvajalci.

ODDELEK 5

Kontrola

Člen 37

Letni načrt revizije projektov

1.   Organ skupnega upravljanja od konca prvega leta izvajanja skupnega operativnega programa vsako leto določi načrt revizije projektov, ki ga sam financira.

2.   V sklopu kontrole iz odstavka 1 se preverijo dokumenti in opravijo pregledi na kraju samem, in sicer pri vzorcu projektov, ki jih je izbral organ skupnega upravljanja po metodi naključnega statističnega vzorčenja, ki temelji na mednarodno sprejetih revizijskih standardih, pri čemer se zlasti upoštevajo dejavniki tveganja, povezani z zneski za projekte, vrsto dejavnosti, vrsto upravičenca, in drugi umestni elementi. Vzorec je dovolj reprezentativen, da je jamstvo za zadovoljivo stopnjo zagotovila, kar zadeva neposredne preglede, ki jih opravi organ skupnega upravljanja glede dejanskega obstoja, točnosti in upravičenosti odhodkov, ki so prikazani s projekti.

Člen 38

Kontrola Skupnosti

Komisija, OLAF, Računsko sodišče Evropskih skupnosti in vsak zunanji revizor, ki so ga te institucije pooblastile, lahko s preverjanjem dokumentov in pregledi na kraju samem izvajajo kontrole, kako organ skupnega upravljanja ter različni upravičenci in izvajalci projekta porabljajo finančna sredstva Skupnosti.

Ta kontrola je lahko v obliki popolne revizije, ki temelji na dokazilih, računih in računovodskih listinah ter vsakem drugem dokumentu, ki je povezan s financiranjem skupnega operativnega programa (kar zadeva organ skupnega upravljanja pa vključuje tudi vse dokumente v zvezi z izborom in pogodbami) ali projekta.

Člen 39

Nacionalni sistem kontrole

Države članice lahko vzpostavijo nacionalni sistem kontrole, ki omogoča, da se preverita veljavnost odhodkov, prikazanih za dejavnosti ali dele dejavnosti, ki se izvajajo na njihovih ozemljih, ter skladnost teh odhodkov in dejavnosti ali delov dejavnosti, ki se nanje navezujejo, s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi teh držav.

POGLAVJE V

PROJEKTI, KI SE FINANCIRAJO IZ SKUPNIH OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 40

Udeleženci v projektih skupnih operativnih programov

1.   Projekte morajo predložiti vlagatelji, ki zastopajo partnerstva, v katera sta vključena najmanj en partner iz države članice, udeležene v programu, ter najmanj en partner iz partnerske države, udeležene v programu.

2.   Vlagatelji in partnerji iz odstavka 1 imajo sedež v regijah, navedenih v členu 4(a) in (b), ter ustrezajo merilom upravičenosti iz člena 23(2) te uredbe.

Če ciljev projekta ni mogoče izpolniti brez sodelovanja partnerjev, ki imajo sedež v drugih regijah, kakor so tiste, navedene v prvem pododstavku, se tem drugim partnerjem lahko dovoli udeležba.

Člen 41

Vrsta projekta

Projekti so lahko treh vrst:

(a)	integrirani projekti, kadar partnerji izvajajo del dejavnosti skupnega projekta na svojem ozemlju;

(b)	simetrični projekti, kadar se podobne dejavnosti vzporedno izvajajo v državah članicah in partnerskih državah;

(c)	projekti, ki se v večji meri ali v celoti izvajajo le v eni državi članici ali partnerski državi, ampak v korist vseh partnerjev ali dela partnerjev skupnega operativnega programa.

Projekti se izvajajo v regijah, navedenih v členu 4(a) in (b) te uredbe.

V izjemnih primerih, če je to potrebno za izpolnjevanje ciljev projektov, se lahko projekti deloma izvajajo v drugih regijah, kakor so tiste, navedene v drugem odstavku.

Člen 42

Informiranje in spodbujanje opaznosti skupnega operativnega programa

1.   Organ skupnega upravljanja mora izvesti dejavnosti informiranja in spodbujati opaznost skupnega operativnega programa. Organ skupnega upravljanja mora predvsem sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se spodbuja opaznost financiranja in sofinanciranja Skupnosti, kar zadeva njegove lastne dejavnosti in dejavnosti projektov, ki se financirajo v okviru programa. Pri teh ukrepih je treba upoštevati pravila, ki se uporabljajo na področju spodbujanja opaznosti zunanjih ukrepov, kakor jih je določila in objavila Komisija.

2.   Podružnice skupnega tehničnega sekretariata, ki imajo, če je to primerno, sedež v državah udeleženkah, so pristojne, da obveščajo o dejavnostih skupnega operativnega programa in da vsem morebiti zainteresiranim zagotavljajo informacije o teh programih.

POGLAVJE VI

ZAKLJUČEK SKUPNIH OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 43

Čas trajanja skupnega operativnega programa

1.   Obdobje izvajanja vsakega skupnega operativnega programa se začne, ko Komisija sprejme skupni operativni program, zaključi pa se najpozneje 31. decembra 2016.

2.   To obdobje izvajanja je sestavljeno iz:

(a)	faze izvajanja skupnega operativnega programa, ki traja največ sedem let in se zaključi najpozneje 31. decembra 2013. Po tem datumu se ne sme začeti izvajati noben razpisni postopek ali poziv za zbiranje predlogov in se ne sme podpisati nobena pogodba, z izjemo pogodb o reviziji in ocenjevanju;

(b)	faze izvajanja projektov, ki se financirajo s skupnim operativnim programom, in se začne istočasno kot obdobje izvajanja programa, zaključi pa se najpozneje 31. decembra 2014. Dejavnosti pri projektih, ki se financirajo iz programa, se morajo končati najpozneje na ta dan;

(c)

faza zaključnega finančnega obračuna skupnega operativnega programa, ki zajema zaključni finančni obračun vseh pogodb, sklenjenih v okviru programa, naknadno ocenjevanje programa, predložitev končnega poročila in končno plačilo ali končno izterjavo s strani Komisije, zaključi pa se najpozneje 31. decembra 2016.

Člen 44

Predčasna prekinitev programa

1.   Komisija se lahko v primerih, predvidenih v členu 9(10)(c) in (d) Uredbe (ES) št. 1638/2006, in v drugih ustrezno utemeljenih primerih odloči, da skupni operativni program prekine pred predvidenim zaključkom obdobja izvajanja na zahtevo skupnega nadzornega odbora ali na lastno pobudo po posvetovanju s skupnim nadzornim odborom.

2.   V tem primeru organ skupnega upravljanja predloži ta zahtevek Komisiji, ko slednja sprejme odločitev, pa v treh mesecih pošlje končno poročilo. Po obračunu predfinanciranj Komisija izvrši končno plačilo ali, če je to primerno, izda nalog za končno izterjavo do organa skupnega upravljanja. Komisija tudi sprosti preostali saldo obveznosti.

3.   Kadar se program prekine, ker partnerske države ne podpišejo pogodb o financiranju v predpisanem roku, ostanejo prevzete proračunske obveznosti iz naslova odobritev Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki so namenjene čezmejnemu sodelovanju, iz razdelka 1 B finančnega okvira (Medinstitucionalni sporazum 2006/C 139/01) na voljo običajen čas trajanja, vendar lahko krijejo le tiste dejavnosti, ki se izvajajo izključno v okviru zadevnih držav članic. Prevzete proračunske obveznosti iz naslova odobritev Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki so namenjene čezmejnemu sodelovanju, iz razdelka 4 finančnega okvira (Medinstitucionalni sporazum 2006/C 139/01) se sprostijo.

4.   Če partnerske države ne podpišejo pogodbe o financiranju ali če se Komisija odloči, da bo skupni operativni program prekinila pred predvidenim datumom zaključka programa, je treba uporabiti naslednji postopek:

(a)

za odobritve Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki so namenjene čezmejnemu sodelovanju, iz razdelka 1 B finančnega okvira (Medinstitucionalni sporazum 2006/C 139/01) se uporabijo zneski, predvideni za naknadni letni prevzem obveznosti zadevnega skupnega operativnega programa v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) po postopkih iz člena 9(10) Uredbe (ES) št. 1638/2006;

(b)

za odobritve Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, ki so namenjene čezmejnemu sodelovanju, iz razdelka 4 finančnega okvira (Medinstitucionalni sporazum 2006/C 139/01) se uporabijo zneski, predvideni za naknadni letni prevzem obveznosti zadevnega skupnega operativnega programa, s katerimi se financirajo drugi upravičeni programi ali projekti v skladu z Uredbo (ES) št. 1638/2006.

Člen 45

Hranjenje dokumentov

Organ skupnega upravljanja ter različni upravičenci in partnerji projektov morajo sedem let od izplačila salda programa ali vsakega projekta hraniti vse dokumente v zvezi s skupnim operativnim programom ali projektom, zlasti poročila in dokazila ter račune in računovodske listine, in tudi vse druge dokumente, ki so povezani s financiranjem skupnega operativnega programa (kar zadeva organ skupnega upravljanja pa tudi vse dokumente v zvezi z izborom in pogodbami) ali vsakega projekta.

Člen 46

Zaključek programa

1.   Skupni operativni program se obravnava kot zaključen, ko se izvršijo naslednji postopki:

(a)	zaključek vseh pogodb, sklenjenih v okviru programa;

(b)	plačilo ali povrnitev končnega plačila;

(c)	sprostitev odobritev s strani Komisije.

2.   Zaključek skupnega operativnega programa ne vpliva na pravico Komisije, da po potrebi izvede naknadne finančne popravke do skupnega operativnega organa ali upravičencev projektov, če je treba revidirati končni upravičeni znesek programa ali projektov zaradi opravljenih pregledov po datumu zaključka.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 47

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(2)  Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1).

(3)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/26

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 952/2007

z dne 9. avgusta 2007

o preklicu registracije označbe, registrirane v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Newcastle Brown Ale (ZGO))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 in na podlagi člena 17(2) navedene uredbe je bil zahtevek Združenega kraljestva za preklic registracije označbe „Newcastle Brown Ale“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba zato to oznako preklicati.

(3)	Zaradi navedenega je treba zato označbo črtati iz „Registra zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Registracija označbe iz Priloge k tej uredbi se prekliče.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL C 280, 18.11.2006, str. 13.

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/28

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 953/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi izvoznih nadomestil za sirupe in nekatere druge sladkorne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti drugega pododstavka člena 33(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)	Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)	Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Lahko se določijo izvozna nadomestila, ki bodo zmanjšala konkurenčno razliko med izvozom Skupnosti in tretjih držav. Skupnost izvaža v nekatere bližnje namembne kraje in tretje države, ki izdelke iz Skupnosti obravnavajo ugodnejše, in je zato v posebno ugodnem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvozna nadomestila za navedene namembne kraje ukiniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Izvozna nadomestila, kot to določa člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006, se v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena dodelijo za proizvode in za zneske, določene v Prilogi k tej uredbi.

2.   Da so proizvodi upravičeni do nadomestila na podlagi odstavka 1, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 951/2006.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2031/2006 (UL L 414, 30.12.2006, str. 43).

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/30

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 954/2007

z dne 9. avgusta 2007

o spremembi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz sektorja sladkorja, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1), in zlasti člena 33(2)(a) in (4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Stopnje nadomestil, ki se od 20. julija 2007 uporabljajo za proizvode, navedene v Prilogi, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 851/2007 (2).

(2)	Iz uporabe pravil in meril iz Uredbe (ES) št. 851/2007 za informacije, ki so trenutno na razpolago Komisiji, izhaja, da je izvozna nadomestila, ki se trenutno uporabljajo, treba spremeniti v skladu s Prilogo k Uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, določene z Uredbo (ES) št. 851/2007, se spremenijo v skladu s Prilogo k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).

(2)  UL L 188, 20.7.2007, str. 7.

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/32

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 955/2007

z dne 9. avgusta 2007

o določitvi stopenj nadomestil za nekatere proizvode iz žit in riža, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) iin zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za riž (2) in zlasti člena 14(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)	V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)	Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Stopnje nadomestil, ki se uporabljajo za osnovne proizvode iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1043/2005 in iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1784/2003 ali člena 1 Uredbe (ES) št. 1785/2003, in izvoženih kot blago iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, se določijo tako, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 10. avgusta 2007.

---

(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 797/2006 (UL L 144, 31.5.2006, str. 1).

(3)  UL L 172, 5.7.2005, str. 24. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 447/2007 (UL L 106, 24.4.2007, str. 31).

(4)  UL L 275, 29.9.1987, str. 36.

(5)  UL L 159, 1.7.1993, str. 112. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1584/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 11).

---

---

10.8.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/36

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 9. avgusta 2007

o nekaterih zaščitnih ukrepih proti slinavki in parkljevki v Združenem kraljestvu in razveljavitvi Odločbe 2007/552/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3901)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/554/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga (2) izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi, in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Združenem kraljestvu so razglasili izbruhe slinavke in parkljevke.

(2)	Izbruhi slinavke in parkljevke v Združenem kraljestvu lahko ogrozijo črede v drugih državah članicah, če se na trg da žive parkljarje in nekatere proizvode iz njih.

(3)

Združeno kraljestvo je sprejelo ukrepe v okviru Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavlja Direktivo 85/511/EGS in odločbe 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (3), in uvedlo nadaljnje ukrepe na prizadetih območjih.

(4)	Stanje bolezni v Združenem kraljestvu zahteva povečanje nadzornih ukrepov za slinavko in parkljevko, ki jih izvaja Združeno kraljestvo.

(5)

V zvezi z Odločbo 2007/552/ES z dne 6. avgusta 2007 o prehodnih zaščitnih ukrepih v zvezi s slinavko in parkljevko v Združenem kraljestvu (4) je zdaj primerno kot stalni ukrep opredeliti območja visokega in nizkega tveganja v prizadetih državah članicah ter uvesti prepoved odpreme dovzetnih živali z območij visokega in nizkega tveganja ter odpreme proizvodov, ki izvirajo od dovzetnih živali z območij visokega tveganja. Odločba mora določiti tudi pravila, ki se uporabljajo za odpremo varnih proizvodov s teh območij, ki so bili proizvedeni pred uvedbo omejitev iz surovin, ki izvirajo z območij zunaj zaprtih območij, ali so bili obdelani na način, ki je dokazano učinkovit za inaktivacijo morebitnega virusa slinavke in parkljevke.

(6)

Obseg določenih območij tveganja je neposredno odvisen od rezultatov ugotavljanja morebitnih stikov z okuženim gospodarstvom in upošteva možnost izvajanja zadostnega nadzora nad premiki živali in proizvodov. Trenutno mora celotna Velika Britanija na podlagi informacij, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo, ostati območje visokega tveganja.

(7)

Prepoved odpreme velja samo za proizvode, ki izvirajo od živali dovzetnih vrst, ki prihajajo ali so bili pridobljeni od živali, ki izvirajo z območij visokega tveganja iz Priloge I, in ne velja za tranzit proizvodov, ki prihajajo ali so bili pridobljeni od živali, ki izvirajo z drugih območij, preko teh območij.

(8)	Direktiva Sveta 64/432/EGS (5) zadeva probleme v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti.

(9)	Direktiva Sveta 91/68/EGS (6) zadeva zdravstvene probleme, ki vplivajo na trgovino z ovcami in kozami znotraj Skupnosti.

(10)

Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (7), med drugim zadeva trgovino z ostalimi parkljarji ter semenom, jajčnimi celicami in zarodki ovc in koz ter s prašičjimi zarodki.

(11)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (8) med drugim zadeva zdravstvene pogoje za proizvodnjo in trženje svežega mesa, mletega mesa, mehanično izkoščenega mesa, mesnih pripravkov, mesa gojene divjadi, mesnih proizvodov, vključno s predelanimi želodci, mehurji in črevami, ter mlečnih proizvodov.

(12)	Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (9) med drugim zadeva označevanje zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora.

(13)

Direktiva Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (10), določa posebno obdelavo mesnih proizvodov, ki zagotavlja inaktivacijo virusa slinavke in parkljevke v proizvodih živalskega izvora.

(14)

Odločba Komisije 2001/304/ES z dne 11. aprila 2001 o označevanju in uporabi nekaterih proizvodov živalskega izvora v zvezi z Odločbo 2001/172/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih glede slinavke in parkljevke v Združenem Kraljestvu (11) zadeva posebno označevanje zdravstvene ustreznosti, ki se uporablja za nekatere proizvode živalskega izvora, s katerimi se trguje samo na domačem trgu.

(15)

Direktiva Sveta 92/118/EGS (12) določa zahteve zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za proizvode, za katere zahteve iz posebnih pravil Skupnosti, navedenih v Prilogi A (I) k Direktivi 89/662/ES ter, v zvezi s patogeni, k Direktivi 90/425/EGS, ne veljajo.

(16)	Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (13), določa vrsto obdelav stranskih živalskih proizvodov, ki so primerne za inaktivacijo virusa slinavke in parkljevke.

(17)	Direktiva Sveta 88/407/EGS (14) določa zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za trgovino znotraj Skupnosti ter za uvoz globoko zamrznjenega semena domačega goveda.

(18)	Direktiva Sveta 89/556/EGS (15) zadeva pogoje zdravstvenega varstva živali, ki se uporabljajo za trgovino z zarodki domačega goveda znotraj Skupnosti in njihov uvoz iz tretjih držav.

(19)	Direktiva Sveta 90/429/EGS (16) določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za trgovino s prašičjim semenom znotraj Skupnosti in njegov uvoz.

(20)	Direktiva Sveta 90/426/EGS (17) zadeva pogoje zdravstvenega varstva živali, ki se uporabljajo za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav.

(21)	Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (18) določa mehanizem nadomestil za izgube, ki so na prizadetih gospodarstvih nastale zaradi nadzornih ukrepov za obvladovanje bolezni.

(22)

Če zdravila, ki jih določajo Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (19), Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (20) in Direktiva 2001/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z izvajanjem dobre klinične prakse pri kliničnem preskušanju zdravil za ljudi (21), niso več v pristojnosti Uredbe (ES) št. 1774/2002, se ta zdravila izključijo iz prepovedi v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki jih določa ta odločba.

(23)

Člen 6 Odločbe Komisije 2007/275/ES z dne 17. aprila 2007 o seznamih živali in proizvodov, ki jih je treba pregledati na mejnih kontrolnih točkah v skladu z direktivama Sveta 91/496/EGS in 97/78/ES (22) določa odstopanje od veterinarskih pregledov za nekatere proizvode, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora. Primerno je, da se odprema teh proizvodov z območij visokega tveganja dovoli po poenostavljenem postopku certificiranja.

(24)	Države članice razen Združenega kraljestva morajo podpirati nadzorne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se izvajajo na okuženih območjih, tako da na ta območja ne odpremljajo živih dovzetnih živali.

(25)	Stanje se bo ponovno ugotavljajo na srečanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ki je predvideno za 23. avgusta 2007, in sprejeti bodo potrebni ukrepi.

(26)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJEL A NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Žive živali

1.   Brez poseganja v ukrepe, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo v okviru Direktive 2003/85/ES, in zlasti v določitev začasnega kontrolnega območja v skladu s členom 7(1) ter prepoved premikanja iz člena 7(3) navedene direktive, Združeno kraljestvo zagotovi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 do 7 tega člena.

2.   Nobena živa žival iz vrst goveda, ovc, koz ali prašičev in drugih parkljarjev se ne premakne med območji, navedenimi v Prilogi I in Prilogi II.

3.   Nobena živa žival iz vrst goveda, ovc, koz ali prašičev in drugih parkljarjev se ne odpremi iz ali premakne preko območij, navedenih v Prilogi I in Prilogi II.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organi Združenega kraljestva odobrijo neposreden in neprekinjen prevoz parkljarjev preko območij iz Priloge I in Priloge II po glavnih cestah in železniških progah.

5.   Veterinarska spričevala iz Direktive 64/432/EGS, ki spremljajo živo govedo in prašiče, in Direktive 91/68/EGS, ki spremljajo žive ovce in koze, odpremljene iz delov ozemlja Združenega kraljestva, ki niso navedeni v Prilogi I in Prilogi II, v druge države članice, vsebujejo naslednje besedilo:

6.   Veterinarska spričevala, ki spremljajo žive parkljarje, razen tistih, ki jih zajemajo spričevala iz odstavka 5, odpremljene iz delov ozemlja Združenega kraljestva, ki niso navedeni v Prilogi I in Prilogi II, v druge države članice, vsebujejo naslednje besedilo:

7.   Živali, ki jih spremlja veterinarsko spričevalo iz odstavkov 5 in 6, se lahko premaknejo v druge države članice le, če je lokalni veterinarski organ v Združenem kraljestvu tri dni pred premikom centralne in lokalne veterinarske organe v namembni državi članici o tem uradno obvestil.

Člen 2

Meso

1.   V tem členu „meso“ pomeni „sveže meso“, „mleto meso“, „mehanično izkoščeno meso“ in „mesne pripravke“, kakor so opredeljeni v odstavkih 1.10, 1.13, 1.14 in 1.15 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2.   Združeno kraljestvo ne odpremlja govejega, ovčjega, kozjega in prašičjega mesa ter mesa drugih parkljarjev, ki prihaja iz ali je bilo pridobljeno iz živali s poreklom z območij, navedenih v Prilogi I.

3.   Meso, ki ni primerno za odpremljanje iz Združenega kraljestva v skladu s to odločbo, se označi v skladu s pododstavkom 2 člena 4(1) Direktive 2002/99/ES ali v skladu z Odločbo 2001/304/ES.

4.   Prepoved iz odstavka 2 se ne uporablja za meso, ki je označeno kot zdravstveno ustrezno v skladu s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004, pod pogojem, da:

(a)	je poreklo mesa jasno določeno in je bilo od datuma proizvodnje prepeljano in skladiščeno ločeno od neprimernega mesa, v skladu s to odločbo, za odpremljanje izven območij, navedenih v Prilogi I;

(b)

meso izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: (i) pridobljeno je bilo pred 15. julijem 2007, ali (ii) izvira od živali, rejenih vsaj zadnjih 90 dni pred zakolom in zaklanih zunaj območij, navedenih v Prilogi II, ali, v primeru mesa, pridobljenega iz divjadi vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko, ubite izven območij, navedenih v Prilogi II.

5.   Nadzor izpolnjevanja pogojev iz odstavkov 3 in 4 bo izvajal pristojen veterinarski organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

6.   Prepoved iz odstavka 2 se ne uporablja za sveže meso, pridobljeno iz živali, gojenih izven področij iz Priloge I in Priloge II, ki so z odstopanjem od člena 1(2) in (3) neposredno ali pod uradnim nadzorom prepeljane v zapečatenih transportnih sredstvih do klavnic na območjih iz Priloge I izven zaščitenega območja za takojšen zakol.

Takšno meso se lahko da na trg na območjih, navedenih v Prilogi I in Prilogi II, samo, če:

(a)	je takšno meso označeno v skladu z drugim odstavkom člena 4(1) Direktive 2002/99/ES ali v skladu z Odločbo 2001/304/ES;

(b)	klavnica obratuje pod strogim veterinarskim nadzorom;

(c)	je sveže meso jasno označeno, prepeljano in skladiščeno ločeno od mesa, ki je primerno za odpremljanje izven Združenega kraljestva.

Nadzor izpolnjevanja pogojev iz pododstavka 1 bo izvajal pristojen veterinarski organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

Centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki jih je odobril za namene uporabe tega odstavka.

7.   Prepoved iz odstavka 2 se ne uporablja za sveže meso iz razsekovalnic z območij iz Priloge I, če:

(a)	se samo sveže meso, kot je opisano v odstavku 4(b), predeluje v tem obratu na kateri koli isti dan. Čiščenje in razkuževanje se izvaja po predelavi kakršnega koli mesa, ki ne ustreza tej zahtevi;

(b)	je vsako takšno meso označeno kot zdravstveno ustrezno v skladu s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004;

(c)	razsekovalnica obratuje pod strogim veterinarskim nadzorom;

(d)	je sveže meso jasno označeno, prepeljano in skladiščeno ločeno od mesa, ki ni primerno za odpremljanje izven območij iz Priloge I.

Nadzor izpolnjevanja pogojev iz pododstavka 1 bo izvajal pristojen veterinarski organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

Centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki je odobril za namene uporabe tega odstavka.

8.   Meso, odpremljeno iz Združenega kraljestva v druge države članice, je opremljeno z uradnim spričevalom, ki vsebuje naslednje besedilo:

Člen 3

Proizvodi živalskega izvora

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja mesnih proizvodov, vključno s predelanimi želodci, mehurji in črevami goveda, ovc, koz in prašičev ter drugih parkljarjev („mesni proizvodi“) z območij, ki so navedena v Prilogi I, ali pripravljeni iz mesa, pridobljenega iz živali, ki izvirajo iz teh območij.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mesne proizvode, ki so označeno kot zdravstveno ustrezni v skladu s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004, pod pogojem, da:

(a)	je poreklo mesnih proizvodov jasno označeno in so bili od datuma proizvodnje prepeljani in skladiščeni ločeno od neprimernih mesnih proizvodov, v skladu s to odločbo, za odpremljanje izven območij, navedenih v Prilogi I;

(b)	mesni proizvodi izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: (i) so proizvedeni iz mesa iz člena 2(4)(b) ali (ii) so bili ustrezno obdelani po vsaj enem od postopkov, določenih za slinavko in parkljevko v delu 1 Priloge III k Direktivi 2002/99/ES.

Nadzor izpolnjevanja pogojev iz pododstavka 1 bo izvajal pristojen veterinarski organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

Centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki je odobril za namene uporabe tega odstavka.

3.   Mesni proizvodi, odpremljeni iz Združenega kraljestva v druge države članice, so opremljeni z uradnim spričevalom, ki vsebuje naslednje besedilo:

4.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru mesnih proizvodov, ki ustrezajo zahtevam iz odstavka 2 in so bili predelani v obratu, ki uporablja sistem analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) in preverljiv standardni obratovalni postopek, ki zagotavlja izpolnjevanje in beleženje standardov obdelave, dovolj, da se skladnost s pogoji za obdelavo iz točke (b)(ii) pododstavka 1 odstavka 2 navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko in je bil potrjen v skladu s členom 9(1).

5.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru mesnih proizvodov, toplotno obdelanih v skladu s točko (b)(ii) pododstavka 1 odstavka 2 v hermetično zaprtih posodah, da se zagotovi njihova obstojnost na policah, dovolj, da so opremljeni s trgovinskim dokumentom, da so bili toplotno obdelani.

Člen 4

Mleko

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja mleka, namenjenega za prehrano ljudi ali ne, z območij iz Priloge I.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mleko, pridelano od živali na območjih iz Priloge I, ki je bilo obdelano v skladu z:

(a)	delom A Priloge IX k Direktivi 2003/85/ES, če je mleko namenjeno za prehrano ljudi; ali

(b)	delom B Priloge IX k Direktivi 2003/85/ES, če mleko ni namenjeno za prehrano ljudi ali je namenjeno za krmljenje živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko.

3.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mleko, pripravljeno v obratih na območjih iz Priloge I, pod naslednjimi pogoji:

(a)	vse mleko, ki se uporablja v obratih, mora izpolnjevati pogoje iz odstavka 2 ali biti pridobljeno od živali, vzrejenih in pomolženih zunaj območij iz Priloge I;

(b)	obrat obratuje pod strogim veterinarskim nadzorom;

(c)	mleko mora biti jasno označeno ter prepeljano in skladiščeno ločeno od mleka in mlečnih proizvodov, ki niso primerni za odpremljanje zunaj območij iz Priloge I;

(d)

prevoz surovega mleka z gospodarstev zunaj območij iz Priloge I v obrate, ki se nahajajo na območjih iz Priloge I, se izvaja z vozili, ki so bila pred prevozom očiščena in razkužena in pozneje niso bila v stiku z gospodarstvi na območjih iz Priloge I, kjer vzrejajo živali vrst, dovzetnih za slinavko in parkljevko.

Nadzor izpolnjevanja pogojev iz pododstavka 1 bo izvajal pristojen veterinarski organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

Centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki je odobril za namene uporabe tega odstavka.

4.   Mleko, odpremljeno iz Združenega kraljestva v druge države članice, je opremljeno z uradnim spričevalom, ki vsebuje naslednje besedilo:

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 je v primeru mleka, ki ustreza zahtevam iz odstavka 2(a) ali (b) in je bilo predelano v obratu, ki uporablja sistem HACCP in preverljiv standardni obratovalni postopek, ki zagotavlja izpolnjevanje in beleženje standardov obdelave, dovolj, da se skladnost z navedenimi pogoji navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko in je bil potrjen v skladu s členom 9(1).

6.   Z odstopanjem od odstavka 4 je v primeru mleka, ki ustreza zahtevam iz odstavka 2(a) ali (b) in je bilo obdelano v hermetično zaprtih posodah, da se zagotovi njegova obstojnost na policah, dovolj, da je opremljeno s trgovinskim dokumentom, da so bili toplotno obdelani.

Člen 5

Mlečni proizvodi

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja mlečnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi ali ne, z območij iz Priloge I.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mlečne proizvode:

(a)	ki so bili proizvedeni pred 15. julijem 2007; ali

(b)	so bili proizvedeni iz mleka, ki izpolnjuje določbe iz člena 4(2) ali (3); ali

(c)	so namenjeni za izvoz v tretjo državo, kjer uvozni pogoji dovoljujejo, da so takšni proizvodi obdelani po postopku, ki ni določen v členu 4(2) in zagotavlja inaktivacijo virusa slinavke in parkljevke.

3.   Brez poseganja v poglavje II oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se prepoved iz odstavka 1 tega člena ne uporabljajo za mlečne proizvode, namenjene za prehrano ljudi:

(a)

proizvedene iz mleka z nadzorovanim pH, nižjim od 7,0, katerega toplotna obdelava se je izvajala vsaj 15 sekund pri najmanj 72 °C, pri čemer se razume, da takšna obdelava ni bila potrebna za končne proizvode, katerih sestavine izpolnjujejo ustrezne pogoje zdravstvenega varstva živali iz členov 2, 3 in 4 te odločbe;

(b)

proizvedene iz surovega mleka goveda, ovc ali koz, ki so vsaj 30 dni bivali na gospodarstvu znotraj področja iz Priloge I, v središču kroga s polmerom vsaj 10 km, kjer v 30 dneh pred proizvodnjo surovega mleka ni bilo nobenega izbruha slinavke in parkljevke, in ki so dozorevali vsaj 90 dni, v tem času pa je bil pH celotne snovi znižan pod 6,0 njihova skorja pa je bila obdelana z 0,2 % citronsko kislino neposredno pred embaliranjem.

4.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mlečne proizvode, proizvedene v obratih na območjih iz Priloge I, pod naslednjimi pogoji:

(a)	vse mleko, ki se uporablja v obratih, izpolnjuje pogoje iz člena 4(2) ali je pridobljeno od živali zunaj območij iz Priloge I;

(b)	vsi mlečni proizvodi, uporabljeni v končnem proizvodu, izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2(a) ali (b) ali 3, ali pa so narejeni iz mleka, pridobljenega od živali območij iz Priloge I;

(c)	obrat obratuje pod strogim veterinarskim nadzorom;

(d)	mlečni proizvodi so jasno označeni ter prepeljani in skladiščeni ločeno od mleka in mlečnih proizvodov, ki niso primerni za odpremljanje izven območij iz Priloge I.

Nadzor izpolnjevanja pogojev iz pododstavka 1 bo izvajal pristojen organ pod nadzorom centralnega veterinarskega organa.

Centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki jih je odobril za namene uporabe tega odstavka.

5.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za mlečne izdelke, proizvedene v obratih zunaj območij iz Priloge I, ki uporabljajo mleko, pridobljeno pred 15. julijem 2007, pod pogojem, da so mlečni proizvodi jasno označeni ter prepeljani in skladiščeni ločeno od mleka in mlečnih proizvodov, ki niso primerni za odpremljanje izven navedenih območij.

6.   Mlečni proizvodi, odpremljeni iz Združenega kraljestva v druge države članice, so opremljeni z uradnim spričevalom, ki vsebuje naslednje besedilo:

7.   Z odstopanjem od odstavka 6 je v primeru mlečnih proizvodov, ki ustrezajo zahtevam iz odstavka 2(a) in (b) ter odstavkov 3 in 4 in je bilo predelano v obratu, ki uporablja sistem HACCP in preverljiv standardni obratovalni postopek, ki zagotavlja izpolnjevanje in beleženje standardov obdelave, dovolj, da se skladnost s temi pogoji navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko in je bil potrjen v skladu s členom 9(1).

8.   Z odstopanjem od odstavka 6 je v primeru mlečnih izdelkov, ki ustrezajo zahtevam iz odstavkov 2(a) ali (b) ter odstavkov 3 in 4 ter so bili obdelani v hermetično zaprtih posodah, da se zagotovi njihova obstojnost na policah, dovolj, da so opremljeni s trgovinskim dokumentom, da so bili toplotno obdelani.

Člen 6

Semena, jajčne celice in zarodki

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja semena, jajčnih celic in zarodkov goveda, ovc, koz in prašičev ter drugih parkljarjev („semena, jajčne celice in zarodki“) z območij iz Priloge I in Priloge II.

2.   Prepovedi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za:

(a)	semena, jajčne celice in zarodke, ki so bili proizvedeni pred 15. julijem 2007;

(b)

zamrznjeno seme goveda in prašičev ter zarodke goveda, uvožene v Združeno kraljestvo v skladu s pogoji iz direktiv 88/407/EGS, 90/429/EGS in 89/556/EGS v tem zaporedju, in ki so bili od vnosa v Združeno kraljestvo skladiščeni in prepeljani ločeno od semena in zarodkov, neprimernih za odpremljanje v skladu z odstavkom 1.

Pred odpremo centralni veterinarski organ drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam centrov in ekip, ki jih je odobril za namene uporabe tega odstavka.

3.   Zdravstveno spričevalo iz Direktive 88/407/EGS, ki spremlja zamrznjeno seme goveda, odpremljeno iz Združenega kraljestva v druge države članice, vsebuje naslednje besedilo:

4.   Zdravstveno spričevalo iz Direktive 90/429/EGS, ki spremlja zamrznjeno seme prašičev, odpremljeno iz Združenega kraljestva v druge države članice, vsebuje naslednje besedilo:

5.   Zdravstveno spričevalo iz Direktive 89/556/EGS, ki spremlja zarodke goveda, odpremljene iz Združenega kraljestva v druge države članice, vsebuje naslednje besedilo:

Člen 7

Kože z dlako ali brez dlake

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja kož z dlako ali brez dlake goveda, ovc, koz, prašičev ter drugih parkljarjev („kože z dlako ali brez dlake“) z območij iz Priloge I.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za kože z dlako ali brez dlake, ki:

(a)	so bile v Združenem kraljestvu proizvedene pred 15. julijem 2007; ali

(b)	ustrezajo zahtevam iz točk (2)(c) ali (d) dela A poglavja VI Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002; ali

(c)	so bile proizvedene izven območij iz Priloge I v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 in so bile od vnosa v Združeno kraljestvo skladiščene in prepeljane ločeno od kož, neprimernih za odpremljanje v skladu z odstavkom 1.

Obdelane kože so ločene od neobdelanih.

3.   Združeno kraljestvo zagotovi, da so kože z dlako ali brez dlake, odpremljene v druge države članice, opremljeni z uradnim spričevalom, ki vsebuje naslednje besedilo:

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 je v primeru kož z dlako ali brez dlake, ki ustrezajo zahtevam iz odstavka 1(b) do (e) dela A poglavja VI Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002, dovolj, da se skladnost s temi zahtevami navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko.

5.   Z odstopanjem od odstavka 3 je v primeru kož z dlako ali brez dlake, ki ustrezajo zahtevam iz odstavka 2(c) ali (d) dela A poglavja VI Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002, dovolj, da se skladnost s temi zahtevami navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko in je bil potrjen v skladu s členom 9(1).

Člen 8

Drugi proizvodi živalskega izvora

1.   Združeno kraljestvo ne odpremlja proizvodov živalskega izvora goveda, ovc, koz, prašičev ter drugih parkljarjev, ki niso navedeni v členih 2 do 7 in so bili proizvedeni po 15. juliju 2007, z območij iz Priloge I, ali so bili pridobljeni od živali, ki izvirajo z območij iz Priloge I.

Združeno kraljestvo ne odpremlja iztrebkov in gnoja goveda, ovc, koz, prašičev ter drugih parkljarjev z območij iz Priloge I.

2.   Prepoved iz pododstavka 1 odstavka 1 se ne uporablja za:

(a)

proizvode živalskega izvora: (i) ki so bili toplotno obdelani — v hermetično zaprti posodi z vrednostjo Fo 3,00 ali več ali — toplotno obdelani pri temperaturi v sredini vsaj 70 °C; ali (ii) so bili proizvedeni na območjih iz Priloge I v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 in so bili od vnosa v Združeno kraljestvo skladiščeni in prepeljani ločeno od proizvodov živalskega izvora, neprimernih za odpremljanje v skladu z odstavkom 1;

(b)

kri in proizvode iz krvi, kot so opredeljeni v točkah 4 in 5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1774/2002, ki so bili obdelani vsaj na en način iz točke 3(a)(ii) dela A poglavja IV Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002, učinkovitost obdelave pa nato preverjena, ali so bili uvoženi v skladu z delom A poglavja IV Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(c)	loj in topljeno maščobo, ki sta bila toplotno obdelana po postopku, predpisanem v točki 2(d)(iv) dela B poglavja IV Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(d)	čreva živali, ki so v skladu s pogoji iz dela A poglavja 2 Priloge I k Direktivi 92/118/EGS in so bila očiščena, ostrgana in potem soljena, beljena ali sušena ter nato obdelana tako, da se prepreči njihova ponovna kontaminacija;

(e)	volno ovc, dlako prežvekovalcev in prašičje ščetine, ki so bile strojno oprane ali pridobljene pri strojenju, ter volno ovc, dlako prežvekovalcev in prašičje ščetine, ki niso bile obdelane, a so varno pakirane in suhe;

(f)	hrano za hišne živali, ki je v skladu z zahtevami iz točk 2, 3 in 4 dela B poglavja II Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(g)	sestavljene proizvode, ki jih ni treba dodatno obdelati in ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, s pogojem, da obdelava ni bila potrebna za končne proizvode, katerih sestavine so v skladu z ustreznimi pogoji za zdravje živali iz te odločbe;

(h)	lovske trofeje v skladu s točkami 1, 3 ali 4 dela A poglavja VII Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002;

(i)	pakirane proizvode živalskega izvora, namenjene za uporabo kot in vitro diagnostični ali laboratorijski reagenti;

(j)	zdravila, kot jih določa Direktiva 2001/83/ES, zdravila za živali, kot so opredeljena v Direktivi 2001/82/ES, in medicinski proizvodi za preiskave, kot so opredeljeni v Direktivi 2001/20/ES.

3.   Združeno kraljestvo zagotovi, da so proizvodi živalskega izvora iz odstavka 2, odpremljeni v druge države članice, opremljeni z uradnim spričevalom. Spričevalo vsebuje naslednje besedilo:

4.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru proizvodov iz odstavka 2(b), (c) in (d) dovolj, da je skladnost s pogoji za obdelavo, navedena v trgovinskem dokumentu, ki ga zahteva ustrezna zakonodaja Skupnosti, potrjena v skladu s členom 9(1).

5.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru proizvodov iz odstavka 2(e), dovolj, da se obdelava s strojnim pranjem ali pridobitev pri strojenju ali skladnost s pogoji iz točk 1 in 4 poglavja VIII Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko.

6.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru proizvodov iz odstavka 2(f) in (g), ki so bili predelani v obratu, ki uporablja sistem HACCP in preverljiv standardni obratovalni postopek, ki zagotavlja, da so predobdelane sestavine v skladu z ustreznimi pogoji iz te odločbe, dovolj, da se to navede v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko in je bil potrjen v skladu s členom 9(1).

7.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru proizvodov iz odstavka 2(i) in (j), dovolj, da se v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko, navede, da so proizvodi namenjeni za uporabo kot in vitro diagnostični ali laboratorijski reagenti, pod pogojem, da so proizvodi jasno označeni z besedilom „samo za in vitro diagnostično uporabo“ ali „samo za laboratorijsko uporabo“ ali „proizvodi za uporabo v medicini“.

8.   Z odstopanjem od določb iz odstavka 3 je v primeru sestavljenih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(1) Odločbe Komisije 2007/275/ES, dovolj, da se v trgovinskem dokumentu, ki spremlja pošiljko, navede naslednje besedilo:

Člen 9

Potrjevanje

1.   Kjer se besedilo sklicuje na ta odstavek, pristojni organi Združenega kraljestva zagotovijo, da je trgovinskemu dokumentu, ki ga za trgovino znotraj Skupnosti zahteva zakonodaja Skupnosti, priložen izvod uradnega potrdila z izjavo, da:

(a)

je bil zadevni proizvod proizveden (i) po postopku, ki je bil preverjen in za katerega je bilo ugotovljeno, da je v skladu z ustreznimi zahtevami zakonodaje Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali in je primeren za uničenje virusa slinavke in parkljevke; ali (ii) iz predobdelanih materialov, ki so bili v skladu s tem potrjeni; in

(b)	so bili izvedeni ukrepi, da se po obdelavi prepreči morebitna ponovna okužba s slinavko in parkljevko.

Takšno potrdilo o postopku proizvodnje se sklicuje na to odločbo, velja 30 dni, navaja datum poteka veljavnosti in se lahko obnovi po inšpekciji proizvodnega obrata.

2.   V primeru maloprodajnih proizvodov, namenjenih končnemu porabniku, lahko pristojni organi Združenega kraljestva odobrijo, da so zbirne pošiljke proizvodov, razen svežega mesa, mletega mesa, strojno izkoščenega mesa in mesnih pripravkov, katerih odprema je v skladu s to odločbo dovoljena, opremljene s trgovinskim dokumentom, ki mu je priložen izvod uradnega veterinarskega spričevala, ki potrjuje, da:

(a)	imajo obrati za odpremo vzpostavljen sistem, ki zagotavlja, da se lahko blago odpremi le, če je sledljivo na podlagi dokumentov o skladnosti s to odločbo; in

(b)	je bil sistem iz točke (a) preverjen ter je bilo zanj ugotovljeno, da je zadovoljiv.

Potrdilo o preverjenosti sistema sledljivosti se sklicuje na to odločbo, velja 30 dni, navaja datum poteka veljavnosti in se lahko obnovi, ko se obrat preveri z zadovoljivimi rezultati.

Pristojni veterinarski organ Združenega kraljestva drugim državam članicam in Komisiji posreduje seznam obratov, ki jih je odobril za namene uporabe tega odstavka.

Člen 10

Čiščenje in razkuževanje

1.   Združeno Kraljestvo zagotovi, da se vozila, v katerih so se prevažale žive živali na območjih iz Priloge I in Priloge II, očistijo in razkužijo po vsakem prevozu in da se tako čiščenje in razkuževanje zabeleži v skladu s členom 12(2)(d) Direktive 64/432/EGS.

2.   Združeno kraljestvo zagotovi, da upravljavci izhodnih pristanišč v Združenem kraljestvu zagotovijo razkuženje pnevmatik vozil, ki zapustijo Združeno kraljestvo.

Člen 11

Nekateri izvzeti proizvodi

Omejitve iz členov 3, 4, 5 in 8 se ne uporabljajo za pošiljke proizvodov živalskega izvora iz navedenih členov z območij iz Priloge I, če ti proizvodi:

(a)	niso proizvedeni v Združenem kraljestvu in so še vedno v svoji izvorni embalaži, na kateri je navedeno njihovo poreklo; ali

(b)

so proizvedeni v odobrenem obratu na območjih iz Priloge I iz predobdelanih proizvodov, ki ne izvirajo iz navedenih območij in ki: (i) so bili od vnosa na ozemlje Združenega kraljestva prepeljani, skladiščeni in predelani ločeno od proizvodov, ki niso primerni za odpremljanje izven območij, navedenih v Prilogi I; (ii) jih spremlja trgovinski dokument ali uradno spričevalo, kot zahteva ta odločba.

Člen 12

Kopitarji

1.   Združeno kraljestvo zagotovi, da kopitarje, odpremljene z ozemelj, navedenih v Prilogi I, na druge dele svojega ozemlja ali v drugo državo članico, spremlja veterinarsko spričevalo v skladu z vzorcem v Prilogi C k Direktivi 90/426/EGS.

2.   Veterinarsko spričevalo, ki spremlja kopitarje, odpremljene iz Združenega kraljestva v druge države članice v skladu z določbami odstavka 1, vsebuje naslednje besedilo:

Člen 13

Ukrepi, ki jih morajo sprejeti države članice, razen Združenega kraljestva

1.   Države članice, razen Združenega kraljestva, morajo zagotoviti, da ne odpremljajo živih živali dovzetnih vrst na območja iz Priloge I.

2.   Brez poseganja v določbe člena 6 Odločbe Sveta 90/424/EGS in ukrepe, ki so jih države članice že sprejele, države članice, razen Združenega kraljestva, sprejmejo ustrezen previdnostni ukrep v zvezi z dovzetnimi živalmi, ki so bile odpremljene iz Združenega kraljestva med 15. julijem in 6. avgustom, vključno z izolacijo in kliničnim pregledom, po potrebi v kombinaciji z laboratorijskimi testi, da ugotovijo ali izključijo možnost okužbe z virusom slinavke in parkljevke, in po potrebi ukrepe iz člena 4 Direktive 2003/85/ES.

Člen 14

Sodelovanje med državami članicami

Države članice sodelujejo pri spremljanju osebne prtljage potnikov, ki potujejo z območij, navedenih v Prilogi I, ter pri obveščanju, ki se izvaja, da se proizvodi živalskega izvora, poleg v Združeno kraljestvo, ne bi vnašali na ozemlje drugih držav članic.

Člen 15

Izvajanje

Države članice spremenijo ukrepe, ki jih uporabljajo v trgovini, tako da jih uskladijo s to odločbo. O spremembah nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 16

Odločba Komisije 2007/552/ES se razveljavi.

Člen 17

Ta odločba se uporablja do 25. avgusta 2007.

Člen 18

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 33). Popravljena različica v UL L 195, 2.6.2004, str. 12.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(4)  UL L 206, 7.8.2007, str. 10.

(5)  UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES.

(6)  UL L 46, 19.2.1991, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES.

(7)  UL L 268, 14.9.1992, str. 54. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/265/ES (UL L 114, 1.5.2007, str. 17).

(8)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(9)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Popravljena različica v UL L 226, 25.6.2004, str. 83. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006.

(10)  UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(11)  UL L 104, 13.4.2001, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2002/49/ES (UL L 21, 24.1.2002, str. 30).

(12)  UL L 62, 15.3.1993, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 445/2004 (UL L 72, 11.3.2004, str. 60).

(13)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 829/2007 (UL L 191, 21.7.2007, str. 1).

(14)  UL L 194, 22.7.1988, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2006/16/ES (UL L 11, 17.1.2006, str. 21).

(15)  UL L 302, 19.10.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2006/60/ES (UL L 31, 3.2.2006, str. 24).

(16)  UL L 224, 18.8.1990, str. 62. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(17)  UL L 224, 18.8.1990, str. 42. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES.

(18)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

(19)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

(20)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 378, 27.12.2006, str. 1).

(21)  UL L 121, 1.5.2001, str. 34. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

(22)  UL L 116, 4.5.2007, str. 9.

---

---

---