(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2042/2000 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz sistemov kamer s poreklom z Japonske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8525 80 19 , ex 8528 49 35 , ex 8528 49 91 , ex 8528 59 90 , ex 8529 90 92 , ex 8529 90 97 , ex 8537 10 91 , ex 8537 10 99 in 8543 70 90 (oznake KN od 1. januarja 2007).

(2)

Svet je decembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1910/2006 (3) te ukrepe („prvotni ukrepi“) potrdil na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Komisija je 4. aprila 2006 prejela pritožbo o domnevnem škodljivem dampinškem uvozu nekaterih sistemov kamer s poreklom z Japonske.

(4)

Pritožbo je vložila družba Grass Valley Nederland BV v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo v skladu s členi 4(1) in 5(4) osnovne uredbe glavni delež celotne proizvodnje nekaterih sistemov kamer v Skupnosti.

(5)

Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(6)

Komisija je zato z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (4), začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer v Skupnost, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8525 80 19 , ex 8525 80 91 , ex 8528 49 10 , ex 8528 49 35 , ex 8528 49 91 , ex 8528 59 10 , ex 8528 59 90 , ex 8529 90 92 , ex 8529 90 97 , ex 8537 10 91 , ex 8537 10 99 , ex 8543 70 90 in ex 9002 90 00 (oznake KN od 1. januarja 2007) s poreklom z Japonske.

(7)

V obvestilu o začetku je izdelek opredeljen kot „nekateri sistemi kamer“ s poreklom z Japonske, sestavljen iz:

s poreklom z Japonske, ki se uvažajo skupaj ali ločeno.

Sistemi kamer niso vedno nujno sestavljeni iz vseh zgoraj navedenih delov.

Zgoraj navedeni sestavni deli (razen glave kamere) sistema kamer ne morejo delovati ločeno in se lahko uporabljajo samo v sistemu kamer istega proizvajalca.

Leč in rekorderjev, ki niso v istem ohišju s kamero, izdelek ne zajema.

Zadevni izdelek se uporablja za predvajanje, zbiranje informacij, v digitalni kinematografiji ali za drugo profesionalno rabo. Profesionalna raba vključuje (vendar ni omejena na) uporabo teh sistemov za pripravo izobraževalnih, zabavnih, promocijskih in dokumentarnih video materialov za interno in javno predvajanje.

(8)

Izdelek, ki ga zajemajo prvotni ukrepi, je v celoti zajet v zgornjo opredelitev izdelka.

(9)

Komisija je zato v istem obvestilu v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela tudi vmesni pregled Uredbe (ES) št. 2042/2000. Namen tega vmesnega pregleda je bil spremeniti ali razveljaviti Uredbo (ES) št. 2042/2000, če se ugotovi, da je treba za nekatere sisteme kamer s poreklom z Japonske uvesti ukrepe, ki bi pozneje zajeli tudi sisteme televizijskih kamer, za katere veljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2042/2000. V tem primeru nadaljevanje ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 2042/2000, ne bi bilo več primerno in navedeno uredbo bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)

Uredba (ES) št. 2042/2000 je prenehala veljati 29. decembra 2006. Svet je pred tem datumom, kot je navedeno v uvodni izjavi 2, z Uredbo (ES) št. 1910/2006, ki je začela veljati 22. decembra 2006, razširil dokončne protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz sistemov televizijskih kamer. Pregled Uredbe (ES) št. 2042/2000 je bil zato samodejno razširjen na Uredbo (ES) št. 1910/2006.

(11)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in združenja uvoznikov ali izvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike države izvoznice, uporabnike, dobavitelje surovin in proizvajalca Skupnosti pritožnika. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku, vsem zadevnim strankam pa so bili poslani tudi vprašalniki.

(12)

Družba Grass Valley Nederland BV je s pismom Komisiji z dne 12. aprila 2007 uradno umaknila svojo pritožbo. Z istim pismom je navedena družba umaknila tudi svojo podporo prvotnim ukrepom proti uvozu sistemov televizijskih kamer s poreklom z Japonske, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1910/2006 po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(13)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se lahko v primeru umika pritožbe postopek zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Skupnosti.

(14)

Zato je Komisija s Sklepom 2007/539/ES (5) zaključila postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer s poreklom z Japonske v Skupnost, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da takšen zaključek in razveljavitev ne bi bila v interesu Skupnosti.

(15)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, veljajo dokončne protidampinške dajatve tudi za uvoz sistemov televizijskih kamer s poreklom z Japonske, ki spada v obseg izdelkov postopka v zvezi z nekaterimi sistemi kamer.

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je industrija Skupnosti z zgoraj navedenim pismom uradno umaknila svojo podporo tem ukrepom in zahtevala njihovo razveljavitev.

(17)

Zato se šteje, da je treba obstoječe ukrepe razveljaviti, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da takšna razveljavitev ne bi bila v interesu Skupnosti.

(18)

Zainteresirane stranke so bile o tem obveščene in imele so možnost predložiti pripombe. Komisija ni prejela nobene pripombe o tem, da zaključek vmesnega pregleda in razveljavitev veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bili v interesu Skupnosti.

(19)

Zato se sklene, da se sedanji pregled zaključi, dokončne protidampinške dajatve, ki veljajo za uvoz sistemov televizijskih kamer s poreklom z Japonske, pa razveljavijo –

(1)

Svet je marca 1995 z Uredbo (ES) št. 477/95 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz sečnine s poreklom iz Ruske federacije („Rusije“). Znesek uvedene dajatve je razlika med 115 EUR na tono in neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, če je slednja cena nižja. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, bo v nadaljevanju imenovana „prvotna preiskava“. Po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 901/2001 (3) sklenil, da je treba navedene ukrepe ohraniti. Obstoječi ukrepi so spremenljive dajatve na podlagi najnižje uvozne cene („MIP“) v višini 115 EUR na tono („obstoječi ukrepi“). Preiskava v zvezi s pregledom, ki je privedla do uvedbe ukrepov, bo v nadaljevanju imenovana „prejšnja preiskava v zvezi s pregledom“.

(2)

Svet je decembra 2003 z Uredbo (ES) št. 2228/2003 (4) zaključil delni vmesni pregled, uveden na pobudo Komisije v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, da bi proučil ustreznost oblike obstoječih ukrepov brez njihove spremembe.

(3)

Komisija je avgusta 2005 objavila obvestilo o bližnjem izteku obstoječih ukrepov (5). Komisija je 9. februarja 2006 prejela zahtevek za pregled zaradi izteka zadevnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, omejen na obliko ukrepov.

(4)

Ta zahtevka je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje sečnine v Skupnosti.

(5)

Vložnik je trdil in predložil zadostne prima facie dokaze, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škodil industriji Skupnosti v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Rusije („zadevna država“) ter da obstoječi ukrepi ne zadostujejo za odpravo škodljivih učinkov dampinga.

(6)

Komisija je 14. septembra 2006 od družbe Joint Stock Company „Mineral and Chemical Company EuroChem“ („EuroChem“), proizvajalca izvoznika sečnine v Rusiji, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, prejela zahtevek za delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 901/2002.

(7)

V zahtevku v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je družba EuroChem predložila zadostne prima facie dokaze v podporo svojim trditvam, da so se v njihovem primeru okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne. Družba EuroChem je dokazala, da bi primerjava med njihovimi stroški in njihovimi izvoznimi cenami pokazala stopnjo dampinga znatno pod ravnjo obstoječih ukrepov. Zato je družba EuroChem trdila, da nadaljevanje ukrepov na obstoječi ravni, ki je temeljila na prej določeni stopnji škode, za izravnanje dampinga ni več potrebno.

(8)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe in dveh delnih vmesnih pregledov v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, zato je z objavo obvestil v Uradnem listu Evropske unije (6) začela te tri preglede.

(9)

Preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2005 do 31. marca 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajela obdobje od leta 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“). Obdobje, uporabljeno v okviru delnega vmesnega pregleda za preiskavo ustreznosti oblike ukrepov, je enako obdobju, uporabljenem v pregledu zaradi izteka ukrepov. Obdobje preiskave za delni vmesni pregled, po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z družbo EuroChem, je zajelo obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006.

(10)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Rusiji, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter njihova združenja, predstavnike zadevne države izvoznice, pritožnika in znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(11)

Komisija je obvestila tudi EuroChem, vložnika, ki je zahteval delni vmesni pregled, po obsegu omejen na pregled dampinga, ter predstavnike Rusije. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(12)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Pri pregledu zaradi izteka ukrepov in delnem vmesnem pregledu, omejenim na obliko ukrepov, se je glede na zelo veliko število proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov v Skupnosti in proizvajalcev izvoznikov v Rusiji zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, so se morale zadevne stranke v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe javiti Komisiji v 15 dneh po začetku preiskave in ji posredovati informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(14)

Samo en uvoznik Skupnosti je predložil informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazil svojo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s službami Komisije. Zato je bilo sklenjeno, da v zvezi z uvozniki vzorčenje ni potrebno.

(15)

Devet proizvajalcev Skupnosti je pravilno izpolnilo obrazec za vzorčenje in se uradno strinjalo, da bodo še naprej sodelovali v preiskavi. Štiri od teh devetih družb, za katere se je ugotovilo, da predstavljajo industrijo Skupnosti glede na obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, je bilo izbranih v vzorec. Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti so med OPP predstavljali približno 50 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti, kot je opredeljena v uvodni izjavi 63, devet zgoraj navedenih proizvajalcev Skupnosti pa približno 60 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ta vzorec je predstavljal največji reprezentativni obseg proizvodnje in prodaje sečnine v Skupnosti, ki ju je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(16)

Pet proizvajalcev izvoznikov je obrazec za vzorčenje pravilno izpolnilo v roku in se uradno strinjalo, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Teh pet proizvajalcev izvoznikov je predstavljalo 60 % skupnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP.

(17)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je bil na podlagi največjega izvoza sečnine v Skupnost izbran vzorec treh proizvajalcev izvoznikov, ki jih je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so predstavljali 50 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP.

(18)

Komisija se je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe posvetovala z zadevnimi strankami o izbranih vzorcih, vendar te niso imele pripomb.

(19)

Pozneje je bilo na podlagi dodatnih informacij ugotovljeno, da en od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov dejansko ni med največjimi izvozniki v Skupnost. Zato je bil ta proizvajalec izvoznik izključen iz vzorčenja in nadomeščen z naslednje uvrščenim proizvajalcem izvoznikom. Tako spremenjen vzorec je predstavljal 48 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP.

(20)

Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Skupnosti, trem vzorčenim ruskim proizvajalcem izvoznikom in vsem uvoznikom in uporabnikom, ki so se javili.

(21)

Izpolnjene vprašalnike so predložili štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti in trije ruski proizvajalci izvozniki, en nepovezan uvoznik ter sedem uporabnikov v Skupnosti. Poleg tega je svoje pripombe predložilo več uvoznikov in uporabnikov ter njihovih združenj ne da bi izpolnili vprašalnik.

(22)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene analize ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(23)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi in prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom, tj. sečnina, ki je trenutno uvrščena pod oznaki KN 3102 10 10 in 3102 10 90 , s poreklom iz Rusije.

(24)

Sečnina se običajno izdeluje iz amoniaka, ki se pridobiva iz zemeljskega plina. Lahko je v trdni ali tekoči obliki. Sečnina v trdni obliki se lahko uporablja za kmetijske ali industrijske namene. Sečnina za kmetijske namene se lahko uporablja kot gnojilo, ki se raztrese po zemlji, ali kot dodatek v krmi za živali. Sečnina za industrijske namene je surovina za nekatera lepila in plastiko. Sečnina v tekoči obliki se lahko uporablja kot gnojilo in za industrijske namene. Čeprav je lahko sečnina, kot je navedeno zgoraj, različnih vrst, so njihove kemijske lastnosti v bistvu iste in se lahko za sedanji postopek štejejo kot en sam izdelek.

(25)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom, sta sedanji preiskavi v zvezi s pregledom potrdili, da imajo zadevni izdelek in sečnina, ki jo proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo na trgu Skupnosti, ter sečnina, ki se proizvaja in prodaja na ruskem domačem trgu, enake osnovne kemijske lastnosti ter enako uporabo. Torej veljajo v smislu člena 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(26)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je damping med OPP obstajal in ali je v tem primeru verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(27)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je v preiskavi sodelovalo pet ruskih proizvajalcev izvoznikov sečnine. Teh pet proizvajalcev je med OPP predstavljalo 60 % izvoza sečnine s poreklom iz Rusije v Skupnost, kar je ustrezalo 1,39 milijona ton. Uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije v Skupnost je med OPP predstavljal 16 % potrošnje Skupnosti, kar je ustrezalo 8,98 milijonom ton med OPP.

(28)

Zato se šteje, da je stopnja sodelovanja visoka.

(29)

Opozoriti je treba, da en proizvajalec izvoznik nadzoruje dve povezani družbi, ki proizvajata in izvažata sečnino. Vzorec iz uvodne izjave 19 zato vključuje štiri družbe.

(30)

Komisija je za vsako od štirih družb najprej preverila, ali je njena celotna domača prodaja sečnine reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali predstavlja vsaj 5 % ali več celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, ki se izvaža v Skupnost. Preiskava je pokazala, da so vse štiri družbe prodajale reprezentativno količino sečnine na domačem trgu.

(31)

Za ugotovitev, ali je bila prodaja sečnine na domačem trgu opravljena v običajnem poteku trgovine, je treba določiti stroške proizvodnje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da predstavljajo stroški energije, kot sta elektrika in plin, glavni delež proizvodnih stroškov in znaten delež skupnih proizvodnih stroškov. Zato se je v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe proučilo, ali so bili stroški proizvodnje in prodaje obravnavanega izdelka v računovodskih evidencah zadevnih strank ustrezno prikazani.

(32)

Iz preiskave ni bilo razvidno, da električna energija v evidencah ne bi bila ustrezno prikazana. V zvezi s tem je bilo med drugim ugotovljeno, da so bile cene električne energije, ki so jih med OPP plačevali ruski proizvajalci, v skladu z mednarodnimi tržnimi cenami, kar je pokazala primerjava z drugimi državami, kot sta Kanada in Norveška. Vendar pa to ne velja za cene plina.

(33)

V zvezi z oskrbo s plinom je bilo na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani za energetske trge, dejansko ugotovljeno, da je bila cena, ki so jo plačevali ruski proizvajalci, nenormalno nizka. Za primerjavo, znašale so eno petino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije in so bile znatno nižje kot cene pline, ki so jih plačevali proizvajalci Skupnosti. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Rusiji nadzorovane in so precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Ker stroški plina v računovodskih evidencah štirih družb niso bili ustrezno prikazani, jih je bilo treba prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Stroški proizvodnje vzorčenih družb so bili ustrezno prilagojeni.

(34)

Ker na ruskem domačem trgu ni neizkrivljenih cen plina, je bilo treba cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe določiti na „kateri koli drugi ustrezni podlagi, vključno z informacijami z drugih reprezentativnih trgov“. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško/češki meji („Waidhaus“) in neto stroških prevoza. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene ustrezno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg.

(35)

Po zgoraj opisani prilagoditvi stroškov proizvodnje sta imeli samo dve družbi reprezentativno domačo prodajo v običajnem poteku trgovine. Normalna vrednost za ti družbi je bila zato določena na podlagi njune domače prodaje podobnega izdelka v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(36)

Normalna vrednost za ostali družbi je bila določena na podlagi domačih prodajnih cen dveh proizvajalcev, ki imata reprezentativno domačo prodajo v običajnem poteku trgovine iz uvodne izjave 35, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Zaradi zaupnosti te informacije ni mogoče popolnoma razkriti, ker je ena od dveh družb, ki je predložila informacije, povezana z družbo, za katero je bila določena normalna vrednost. Če bi bila ta informacija razkrita, bi lahko navedena družba pridobila zaupne poslovne informacije druge družbe.

(37)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(38)

V primeru enega proizvajalca izvoznika, kjer je prodaja potekala prek povezanega trgovca v Švici, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega povezanega trgovca neodvisnim strankam. Prilagojeni so bili vsi stroški, ki so nastali med nakupom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški prevoza, prodaje, splošnimi in administrativnimi stroški ter ustrezno stopnja dobička.

(39)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to primerno ter podprto s preverjenimi dokazi, so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških kredita, provizij in pakiranja.

(40)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila za vsakega proizvajalca izvoznika določena stopnja dampinga na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(41)

Preiskava je pokazala, da je bil damping med OPP večinoma na nižji stopnji kot v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom. Stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, pa so kljub temu znatne, gibajo se med 6 % in 23 %.

(42)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, obstoječi ukrepi v obliki MIP znašajo 115 EUR na tono. Medtem ko je MIP sprva vplival na ruske izvozne cene sečnine v Skupnost, so bile, kot je navedeno v uvodni izjavi 67, take cene po letu 2003 znatno nad MIP, tako so bile povprečne ruske izvozne cene med OPP za 68 % višje od MIP.

(43)

Zato se lahko sklene, da obstoječi ukrepi niso vplivali na cene ali količino izvoza sečnine s poreklom iz Rusije. Zato ni verjetno, da bi razveljavitev ukrepov vplivala na cene ali količino izvoza sečnine s poreklom iz Rusije.

(44)

Ne glede na zgoraj navedeno so bili v preiskavi proučeni tudi možni vplivi (i) obstoječih ruskih neizkoriščenih zmogljivosti in možnih novih zmogljivosti ter (ii) verjetnost preusmeritve ostale prodaje v Skupnosti, kot je pojasnjeno spodaj.

(45)

Vložnik je v svojem zahtevku za pregled predložil dokaze o skupaj devetih projektih, ki bi v časovnem okviru 2005–2007 v Rusiji zagotovili znatne nove zmogljivosti in s prenovami, nadgradnjami in boljšo organizacijo pomenili vsaj 10-odstotno povečanje glede na obstoječe zmogljivosti.

(46)

Proučili so se tudi možni vplivi prostih zmogljivosti. Ruski vzorčeni proizvajalci so v obravnavanem obdobju povečali svojo proizvodno zmogljivost za približno 5 %, proizvodnjo pa za približno 15 %. Zato so se njihove nominalne proste zmogljivosti znatno zmanjšale, in sicer na 170 000 ton oziroma približno 6 % proizvodne zmogljivosti.

(47)

Skupno pet od devetih projektov, navedenih v zahtevku, je povezanih s sodelujočimi proizvajalci izvozniki. Dva projekta sta bila med obravnavanim obdobjem že dokončana in zato v primerjavi z OPP ne pomenita nobene dodatne zmogljivosti. Za en navedeni projekt je bilo ugotovljeno samo majhno povečanje zmogljivosti.

(48)

V zvezi z največjima projektoma, ki pomenita večji del povečanja zmogljivosti, navedenega v uvodni izjavi 46, je bilo ugotovljeno, da družba ne vlaga samo v zmogljivosti proizvodnje sečnine, ampak tudi v obrate v nadaljnjem proizvodnem procesu za izdelke kot so urea-formaldehidne smole (UFR) in raztopina sečnine ter amonijevega nitrata (UAN). Ti projekti so v napredni fazi ali pa so bili po OPP že dokončani. Zato se lahko predvideva, da glavni del zmogljivosti tega projekta ne bo prodan neodvisnim strankam, ampak bo uporabljen za razvoj izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu. Ta del se zato v naslednjem odstavku ne upošteva.

(49)

Iz zgoraj navedenega se sklene, da bi ti trije projekti pomenili dodatno zmogljivost, ki bi bila na voljo za prodajo neodvisnim strankam, in sicer približno 150 000–200 000 ton. To ustreza 10–15 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP ali možnemu tržnemu deležu 1,5–2 % na trgu Skupnosti.

(50)

Glede na podatke, ki jih je predložil vložnik, so skupne neizkoriščene zmogljivosti, izražene v odstotku proizvodne zmogljivosti v Rusiji, skladne z neizkoriščenimi zmogljivostmi, ki so določene za sodelujoče proizvajalce. Zato se šteje, da imajo tudi nesodelujoči proizvajalci približno 5 % neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, kar je po ocenah približno 140 000 ton v OPP.

(51)

Skupno štirje od devetih projektov iz zahtevka zadevajo nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Ti projekti so bili ocenjeni na podlagi razpoložljivih dejstev. Za en projekt je bilo ugotovljeno, da ni v zvezi z zadevnim izdelkom, ampak z metanolom. En projekt je bil med obravnavanim obdobjem že dokončan in zato v primerjavi z OPP ne pomeni nobene dodatne zmogljivosti. En projekt je bil ocenjen kot nepomembna naložba v znesku manj kot milijon EUR, zato je bilo ocenjeno, da nima znatnega vpliva na ruske zmogljivosti. Preostali projekt pa bi lahko pomenil povečanje zmogljivosti za približno 100 000 ton (kar ustreza približno 7 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP ali možen dvig tržnega deleža na trgu Skupnosti za 1 %).

(52)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je v srednjeročnem obdobju razpoložljivih še za približno 500 000 ton neizkoriščenih zmogljivosti. Ker bo znaten delež dodatne količine zaradi prenov, nadgradenj in boljše organizacije uporabljen za razvoj izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu, se sklene, da bo samo približno polovica te količine na voljo za prodajo neodvisnim strankam.

(53)

Ker je ruski domači trg majhen in se to v prihodnosti verjetno ne bo spremenilo, bo vsakršno povečanje proizvodnje izvozno usmerjeno. Ker je nominalni obseg izkoriščenosti ruskih proizvajalcev približno 95-odstoten, bo za izvoz razpoložljiva samo omejena količina.

(54)

Obstoječa neizkoriščena zmogljivost in dodatne zmogljivosti, ki ne bodo uporabljene za lastne namene in za katere se pričakuje, da bodo ustvarjene v bližnji prihodnosti, predstavljajo skupno približno 550 000–600 000 ton, kar ustreza približno 40 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPP in možnemu tržnemu deležu, ki pomeni približno 6 % trga Skupnosti. Vendar se bosta v skladu z napovedmi svetovalnih služb, specializiranih za gnojila, ki jih je predložil vložnik, svetovno povpraševanje po sečnini in njena proizvodnja enakomerno povečevala. Njihove dodatne količine, razpoložljive za izvoz, se lahko preusmerijo na regije z dodatnim povpraševanjem. Zato je možno, da bi se ruski izvoz v Skupnost znatno povečal le, če bi se ustrezno povečalo povpraševanje, kar pomeni, da tak dodatni izvoz ne bi negativno vplival na ravni cen na trgu Skupnosti.

(55)

Zato ni mogoče skleniti, da bodo ruske neizkoriščene zmogljivosti vplivale na obseg ruskega dampinškega izvoza v Skupnost.

(56)

Izvozne cene v Skupnost vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so bile med OPP na podlagi cene franko tovarna za približno 1–5 % nižje od izvoznih cen drugih tretjih držav. Tudi domače cene so bile zaradi znatnih razlik v stroških prevoza višje od izvoznih cen v Skupnost, zlasti za družbe s sedežem v oddaljenih območjih.

(57)

Vložnik trdi, da prihaja do znatnih naložb v proizvodnjo sečnine predvsem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Te nove zmogljivosti bodo domnevno pomenile manj poslovnih priložnosti za ruske izvoznike na drugih trgih in tako povzročile povečano količino izvoza ruske sečnine v Skupnost. Vendar je bilo na podlagi napovedi iz uvodne izjave 54 ugotovljeno, da zadevne naložbe ne bodo imele znatnega vpliva na svetovno ravnotežje ponudbe in povpraševanja, ker se predvideva, da bo svetovno povpraševanje raslo vzporedno z zmogljivostmi.

(58)

Zato ni mogoče sklepati, da bo preusmeritev blaga v Skupnost vplivala na obseg ruskega dampinškega uvoza v Skupnost.

(59)

Na podlagi zgornje analize in predvsem zaradi pomanjkanja vpliva obstoječih ukrepov na izvozne cene v Skupnost se sklene, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetnost nadaljevanja dampinga.

(60)

V Skupnosti podobni izdelek proizvaja šestnajst proizvajalcev, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Osem od šestnajstih družb je leta 2004 zaradi širitve EU postalo del industrije Skupnosti.

(61)

Od šestnajstih proizvajalcev Skupnosti je devet družb sodelovalo pri preiskavi, vse so navedene v zahtevku za pregled. Trije drugi proizvajalci so se javili v rokih in posredovali informacije, zahtevane za vzorčenje. Vendar niso ponudili nadaljnjega sodelovanja. Noben proizvajalec Skupnosti ni nasprotoval zahtevku za pregled.

(62)

V skladu s tem je v sodelovanje privolilo naslednjih devet proizvajalcev:

(63)

Ker je teh devet proizvajalcev Skupnosti med OPP predstavljalo 60 % celotne proizvodnje Skupnosti, se šteje, da predstavlja zgoraj navedenih devet proizvajalcev Skupnosti večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Sedem nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti bo imenovanih „ostali proizvajalci Skupnosti“.

(64)

Kot je navedeno zgoraj, je bil izbran vzorec štirih družb. Sodelovali so vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ki so v rokih poslali izpolnjen vprašalnik. Poleg tega je ostalih pet sodelujočih proizvajalcev pravočasno predložilo nekatere splošne podatke za analizo škode.

(65)

Dejanska potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik, in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU. Ob upoštevanju širitve EU leta 2004 in zaradi jasnosti ter doslednosti analize je bila potrošnja določena na podlagi trga EU-25 v celotnem obravnavanem obdobju. Ker se je preiskava začela preden sta k Skupnosti pristopili Bolgarija in Romunija, je analiza omejena na stanje EU-25.

(66)

Med letom 2002 in OPP se je potrošnja Skupnosti povečala za 4 %.

(67)

Obseg, tržni delež in povprečne cene uvoza iz Rusije so se spreminjali kot je navedeno spodaj. Trendi količin in cen, prikazani v nadaljevanju, temeljijo na podatkih Eurostata.

(68)

Obseg ruskega uvoza in njegov tržni delež sta v celotnem obravnavanem obdobju ostala stabilna, razen vrhunca leta 2004, ki ga je mogoče pojasniti s kopičenjem zalog v EU-10 pred širitvijo 1. maja 2004. Cene ruskega uvoza so se med obravnavanim obdobjem povečale s 119 na 193 EUR/tono. Ta razvoj odraža tudi ugodne tržne razmere, navedene tudi v uvodni izjavi 85.

(69)

Ruske uvozne cene kažejo, da so ruski proizvajalci na začetku obravnavanega obdobja (2002) v Skupnost izvažali po cenah, ki so bile znatno višje od najnižje uvozne cene 115 EUR na tono.

(70)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Primerjava je pokazala, da uvoz iz Rusije ni nelojalno nižal cen industrije Skupnosti.

(71)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Tudi naslednji trendi količin in cen temeljijo na podatkih Eurostata.

(72)

Treba je opozoriti, da sta tako Egipt kot Romunija zmanjšala obseg svojega izvoza od leta 2002 do OPP, medtem ko je Hrvaška svoj obseg izvoza povečala s 126 000 ton v letu 2002 na 187 000 v OPP. Vendar je hrvaški delež na trgu Skupnosti ostal stabilen, in sicer na 1–2 %. V zvezi z izvoznimi cenami je Egipt v celotnem obravnavanem obdobju v Skupnost izvažal po cenah, ki so bile višje od cen industrije Skupnosti, Romunija pa od leta 2004. Nasprotno pa so bile v celotnem obravnavanem obdobju hrvaške cene nižje od cen industrije Skupnosti. Vendar Hrvaška v obravnavanem obdobju ni povečala svojega tržnega deleža na trgu Skupnosti. Opozoriti je treba, da je bila januarja 2002 z Uredbo Sveta (ES) št. 92/2002 (8) na uvoz s Hrvaške uvedena protidampinška dajatev na uvoz s Hrvaške in sicer v višini 9,01 EUR na tono.

(73)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti.

(74)

Kadar je bilo v skladu z ustaljeno prakso uporabljeno vzorčenje, je bila izvedena analiza nekaterih kazalnikov škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, produktivnost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto (v tabelah, ki sledijo, „IS“), medtem ko so bili tisti kazalniki škode, ki so povezani s poslovanjem posameznih družb, to so cene, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti (v tabelah, ki sledijo, „VP“).

(75)

Celotni obseg proizvodnje industrije Skupnosti, vključno s proizvodnjo za lastno porabo, je ostal med letom 2002 in OPP stabilen, in sicer je znašal 4,3 milijona ton, razen majhnega kratkoročnega povečanja leta 2003. V okviru celotne proizvodnje je tudi delež proizvodnje za lastno porabo ostal dejansko stabilen in sicer je znašal 20 % skupne proizvodnje, kar kaže, da ne more vplivati na škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(76)

Proizvodna zmogljivost se je od leta 2002 do OPP nekoliko povečala (5 %). Glede na obseg proizvodnje industrije Skupnosti, ki je ostal stabilen, se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšala, s stopnje 84 % leta 2002 na 81 % med OPP. Kot je bilo že navedeno v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom, pa se amoniak, ki se uporablja za proizvodnjo sečnine, lahko uporablja tudi za proizvodnjo drugih gnojil. Na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za proizvodnjo sečnine vpliva tudi razvoj drugih gnojil in je zato kot kazalnik škode manj pomemben.

(77)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti je bila med obravnavanim obdobjem nestanovitna. Med letom 2002 in 2005 je bilo zabeleženo 27-odstotno povečanje, vendar je bilo v zadnjih treh mesecih OPP (januar–marec 2006) zabeleženo znatno znižanje. Veliko nestanovitnost količine zalog lahko pojasni sezonska naravnanost prodaje in dejstvom, da se sečnina, ki se uporablja za lastne potrebe hrani skupaj s sečnino, ki se prodaja na prostem trgu. Zato je količina zalog manj pomemben kazalnik škode.

(78)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP nekoliko zmanjšala, in sicer za 3 %.

(79)

Tržni delež industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju nekoliko zmanjšal, leta 2002 je znašal 36,5 %, med OPP pa 34,0 %.

(80)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju izgubila določen del svojega tržnega deleža (1,5 odstotne točke) na nekoliko rastočem trgu (4 %). Tržni delež, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, ni prevzel ruski uvoz, njegov tržni delež je, kot je navedeno v uvodni izjavi 67, od leta 2002 do OPP ostal stabilen. Ob upoštevanju dejstva, da se je tržni delež uvoza iz drugih držav zmanjšal za 3,5 odstotne točke, se sklene, da so tržni delež, ki ga je izgubila industrija Skupnosti, prevzeli drugi proizvajalci Skupnosti.

(81)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med letom 2002 in OPP zmanjšala za 6 %, proizvodnja pa se je nekoliko povečala, s čimer se kaže povečanje produktivnosti.

(82)

Produktivnost industrije Skupnosti, izražena kot donos zaposlenega na leto, se je zaradi zmanjšanja zaposlenosti in enakem obsegu industrije pri stabilni proizvodnji industrije Skupnosti med letom 2002 in OPP povečala za 6 %.

(83)

V zvezi z vplivom v OPP ugotovljene dejanske višine stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju, da: (i) je obseg uvoza iz Rusije ostal v obravnavanem obdobju relativno stabilen, (ii) so se cene ruskega uvoza v istem obdobju znatno povečale, (iii) med OPP ni bilo nelojalnega nižanja cen in glede na (iv) splošno finančno stanje industrije Skupnosti, se šteje, da je ta vpliv neznaten, kot kazalnik pa nepomemben.

(84)

Zgoraj in spodaj proučeni kazalniki jasno kažejo znatno izboljšanje gospodarskega in finančnega stanja industrije Skupnosti.

(85)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti nepovezanim strankam so se med letom 2002 in med OPP znatno povečale, s čimer odražajo prevladujoče ugodne razmere na mednarodnem trgu sečnine v istem obdobju.

(86)

Med letom 2002 in OPP so se letni stroški dela na zaposlenega zmerno povečali za 11 %.

(87)

Letni naložbeni tok za podobni izdelek štirih vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju razvijal pozitivno, tj. od leta 2002 do OPP se je kljub občasnim nihanjem povečal za 10 %.

(88)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev kaže na znatno izboljšanje zlasti med letom 2002 do OPP, ko je dosegla stopnjo 16,9 %. Ob upoštevanju tega je treba opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi določena 5-odstotna stopnja dobička, ki se lahko doseže brez škodljivega dampinga. Donosnost posamezne naložbe (ROI), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. V obravnavanem obdobju se je več kot potrojila.

(89)

Denarni tok se je v obravnavanem obdobju več kot potrojil. Ta razvoj je v skladu z razvojem celotne dobičkonosnosti in ROI med obravnavanem obdobju.

(90)

Preiskava ni pokazala nobenih težav vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pri zbiranju kapitala.

(91)

Tržni delež industrije Skupnosti in prodaja na trgu Skupnosti sta se med 2002 in OPP nekoliko zmanjšala. Vendar se je v obravnavanem obdobju splošno finančno stanje industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je leta 2001 privedlo do ohranitve obstoječih ukrepov, ki se uporabljajo od leta 1995, zelo izboljšalo.

(92)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju znatno povečala in v vsakem letu obravnavanega obdobja znatno presegla stopnjo dobičkonosnosti, določeno v prvotni preiskavi kot ciljno. Prav tako so sta večkratno povečala donos naložb in denarni tok. Obseg proizvodnje industrije Skupnosti je ostal stabilen. Prodajne cene vzorčenih proizvajalcev so se v celotnem obravnavanem obdobju pozitivno razvijale. Plače so se razvijale zmerno, industrija Skupnosti pa je še naprej vlagala.

(93)

Treba je opozoriti, da se je do zelo pozitivnega razvoja dobičkonosnosti industrije Skupnosti prišlo v okviru povečanja ruskih izvoznih cen v Skupnost, ki so bile znatno nad stopnjo MIP, čeprav so te cene ostale dampinške. Zato ruske izvozne cene v celotnem obravnavanem obdobju niso vplivale na industrijo Skupnosti.

(94)

Vložnik je po prejetju razkritij ugotovitev Komisije trdil, da bi bilo treba dolgoročne zahteve glede dobičkonosnosti, izražene kot donosnost prodaje, za industrijo sečnine določiti v višini 25 % po plačilu dajatve. To bi pomenilo približno 36-odstotni dobiček od prometa pred obdavčitvijo. Vložnik je trdil, da to upravičuje strošek vzpostavitve novega kompleksa amoniaka/sečnine, za kar bi bila potrebna 11-odstotna donosnost naložb (ki domnevno ustreza 36-odstotnemu dobički od prometa). V zvezi s tem je treba opozoriti, da vložnik v tej preiskavi nikoli ni zahteval tako visokega ciljnega dobička in da je bila v prvotni preiskavi določena 5-odstotna stopnja dobička, ki je lahko dosežena brez škodljivega dampinga. Sodišče prve stopnje je v sodbi v Zadevi T-210/95 potrdilo, da „mora biti stopnja dobička, ki jo mora uporabiti Svet pri izračunu ciljne cene za odpravo zadevne škode, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko dosegla industrija Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza“ (9). V isti zadevi je bilo potrjeno, da „… trditev, da mora biti stopnja dobička, ki jo morajo uporabiti institucije Skupnosti, enaka stopnji, potrebni za zagotovitev preživetja industrije Skupnosti, in/ali stopnji, ki ustreza donosnosti kapitala, vsekakor ni v skladu z osnovno uredbo“. (10) V tem premeru vložnik ni predložil dokaza, da bi bila industrija Skupnosti zmožna doseči donosnost na zahtevanih ravneh, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Tako ni dokazal, katero stopnjo dobička bi lahko industrija Skupnosti dosegla brez dampinškega uvoza. Trditev je bila zato zavrnjena.

(95)

Glede na navedeno se sklene, da industriji Skupnosti ni bila povzročena nadaljnja znatna škoda.

(96)

Ker uvoz iz zadevne države ni povzročil nadaljnje znatne škode, se je analiza osredotočila na verjetnost ponovnega pojava znatne škode, če bi bili obstoječi ukrepi razveljavljeni. V zvezi s tem je bilo analizirano pomanjkanje vpliva obstoječih ukrepov na obseg ruskega uvoza in cene. Poleg tega so bili proučeni tudi možni vplivi ruskih neizkoriščenih in možnih novih zmogljivosti ter verjetnost preusmeritve druge prodaje ruskih proizvajalcev v Skupnost.

(97)

Kot je prikazano v spodnji tabeli, so bile po letu 2002 ruske izvozne cene zadevnega izdelka v Skupnost vedno nad MIP v višini 115 EUR na tono, od leta 2003 do konca obravnavanega obdobja pa so bile celo znatno nad MIP. Povprečne ruske izvozne cene na trg Skupnosti so bile med OPP 68 % nad MIP. To pomeni, da obstoječi ukrepi vsaj po letu 2002 niso vplivali na ruske izvozne cene.

(98)

Zato ni razloga, da bi ruski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov uporabljali nižje cene, glede na to, da so pred tem lahko vzdrževali precej višje cene.

(99)

Poleg tega je, kot je navedeno v uvodni izjavi 67, obseg izvoza ruskih izvoznikov na trg Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju ostal relativno stabilen, ne glede na to, da obstoječi ukrepi po letu 2002 niso imeli nobenega praktičnega vpliva na izvozne cene in zato niso pomenili nobene ovire za naraščajoči ruski izvoz.

(100)

Zato ni verjetno, da bi ruski proizvajalci izvozniki na trg Skupnosti prodali več, če bi bili obstoječi ukrepi razveljavljeni, zlasti ker ne vplivajo na obseg ruskega izvoza.

(101)

Ker obstoječi ukrepi niso vplivali niti na izvozne cene ruskih izvoznikov niti na cene, ki so jih za ta izvoz plačevali uvozniki v Skupnost, ali na količino ruskega izvoza v Skupnost, se sklene, da razveljavitev ukrepov verjetno ne bi vplivala na take cene ali količino. Razveljavitev ukrepov ne bi vplivala na stanje industrije Skupnosti. Zato ni mogoče skleniti, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetnost ponovitve škode industriji Skupnosti.

(102)

Ne glede na zgoraj navedeni sklep so bili, kot je navedeno v nadaljevanju, v preiskavi proučene tudi različne trditve industrije Skupnosti v zvezi z možnimi vplivi obstoječih ruskih neizkoriščenih zmogljivosti in možnih novih zmogljivosti ter verjetnosti preusmeritve ostale prodaje v Skupnosti.

(103)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 46 in 50, nobena od vzorčenih ruskih družb med OPP ni imela pomembnih neizkoriščenih zmogljivosti, skupna stopnja neizkoriščenih zmogljivosti pa je bila ocenjena na približno 5 %. Ugotovitve preiskave so v tem delu popolnoma v skladu s trditvami vložnika.

(104)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 52, se ne pričakuje, da bi devet projektov, ki jih navaja vložnik, znatno negativno vplivalo na trg Skupnosti, ker se bo znatni del dodatne količine, izdelane v okviru teh projektov, uporabil za lastne namene. Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, je možno, da bi se ruski izvoz v Skupnost znatno povečal le, če bi se ustrezno povečalo povpraševanje, kar pomeni, da tak dodatni izvoz ne bi negativno vplival na ravni cen na trgu Skupnosti.

(105)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bodo imeli ruski proizvajalci za povečano prodajo zaradi prenov, nadgradenj in boljše organizacije razpoložljivo samo omejeno dodatno količino. Iz tega lahko sklepamo, da ruski proizvajalci z uporabo svojih neizkoriščenih zmogljivosti ne bi imeli možnosti za znatno povečanje svojega izvoza na trg Skupnosti.

(106)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 67, je uvoz iz Rusije na trg Skupnosti v celotnem obravnavanem obdobju ostal relativno stabilen, pomenil je približno 16 % tržnega deleža potrošnje Skupnosti, razen v vrhuncu leta 2004 (približno 20 %). In to kljub dejstvu, da, kot je navedeno zgoraj, obstoječi ukrepi v celotnem obravnavanem obdobju niso imeli praktičnega vpliva na izvozne cene in količino izvoza ter zato niso pomenili nobene ovire za naraščajoči ruski izvoz.

(107)

Preiskava je pokazala, da so bile med OPP izvozne cene v Skupnost vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na podlagi cene franko tovarna za 1–5 % nižje od izvoznih cen drugih tretjih držav. Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, so bile ruske domače prodajne cene franko tovarna zaradi znatnih razlik v stroških prevoza višje od izvozne cene v Skupnost, zlasti za družbe s sedežem v oddaljenih območjih. Na podlagi tega se lahko sklene, da trg Skupnosti glede cen za ruske proizvajalce ni tako privlačen kot njihovi ostali glavni trgi.

(108)

Poleg tega je vložnik, kot je navedeno v uvodni izjavi 57, trdil, da bi proizvodnja, ki narašča zaradi dodatnih zmogljivosti, ki se gradijo v Severni Afriki (Alžirija in Egipt) in na Bližnjem vzhodu (Iran), dodatno vplivala na svetovne cene ter tako zmanjšala sposobnost ruskih proizvajalcev za prodor na te trge ter jih usmerila v povečanje izvoza na trg Skupnosti. V zvezi s tem je bilo na podlagi napovedi iz uvodne izjave 54 ugotovljeno, da zadevne naložbe ne bodo znatno vplivale na svetovno ravnotežje ponudbe/povpraševanja, ker se predvideva, da bo svetovno povpraševanje raslo vzporedno z zmogljivostmi. Poleg tega je preiskava pokazala, da je Rusija že izgubila znatne deleže na azijskih (zlasti Ljudska republika Kitajska) in afriških trgih in da se pritisk povečuje tudi na latinskoameriških trgih. Glede na predvideno svetovno ravnotežje ponudbe/povpraševanja se trditev, da lahko ruski proizvajalci izgubijo dodatne tržne deleže povsod razen v Evropi, ne zdi verjetna.

(109)

Vložnik je trdil, da bi lahko nepravična stroškovna prednost, ki so jo uživali ruski proizvajalci zaradi dvojnega zaračunavanja plina, povzročila znatno nelojalno nižanje cen ruskih izvoznikov, med drugim, če mednarodno ravnotežje ponudbe in povpraševanja ne bi bilo več ugodno. Tega sicer ni mogoče izključiti, saj je preiskava pokazala, da rusko dvojno zaračunavanje cen plina dejansko izkrivlja stroškovno strukturo ruskih izvoznikov, vendar pa morebitno nelojalno nižanje cen ne bi bilo neposredna posledica razveljavitve ukrepov, ampak drugačna okoliščina.

(110)

Zato ni mogoče sklepati, da nameravajo ruski proizvajalci preusmeriti znaten del zadevnih izdelkov, ki se trenutno izvažajo v tretje države ali prodajajo na domačem trgu, na trg Skupnosti ali v bližnji prihodnosti znižati svoje cene zaradi razveljavitve ukrepov, čeprav ni mogoče izključiti, da bi do tega zaradi drugačnih okoliščin lahko prišlo.

(111)

Kot je navedeno zgoraj, obstoječi ukrepi niso vplivali niti na izvozne cene ruskih izvoznikov ali na cene, ki so jih za ta uvoz plačevali uvozniki v Skupnost, niti na obseg ruskega izvoza na trg Skupnosti. Hkrati pa industrija Skupnosti kljub nadaljevanju uvoza iz Rusije ni utrpela nobene škode. Zato razveljavitev obstoječih ukrepov ne bo vplivala na ruske izvozne cene ali obseg izvoza in tako tudi ne na stanje industrije Skupnosti.

(112)

Poleg tega analiza ostalih zunanjih dejavnikov, ki jih je navedel vložnik, ne spremeni zgornjega sklepa, saj ne pomenijo nobene dejanske možnosti za povečanje obsega ali znižanja cen ruskega uvoza na trg Skupnosti.

(113)

Na podlagi zgoraj navedenega ni mogoče sklepati, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetnost ponovitve škode industriji Skupnosti.

(114)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti razveljavitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(115)

Iz zgoraj navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba razveljaviti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz sečnine s poreklom iz Rusije, in zaključiti postopek.

(116)

Glede na okoliščine iz uvodne izjavi 109, tj. da rusko dvojno zaračunavanje cen plina dejansko znatno izkrivlja stroškovno strukturo ruskih izvoznikov, se zdi nujno natančno spremljati razvoj uvoza sečnine s poreklom iz Rusije, da bi lahko po potrebi hitro ukrepali.

(117)

Ker je treba v skladu s prejšnjimi uvodnimi izjavami razveljaviti ukrepe in zaključiti postopek, je treba zaključiti tudi delni vmesni pregled o ustreznosti oblike ukrepov in delni vmeseni pregled, po obsegu omejen na preiskavo dampinga v zvezi z družbo EuroChem –

(1)

Komisija je 4. aprila 2006 prejela pritožbo o domnevnem škodljivem dampinškem uvozu nekaterih sistemov kamer s poreklom z Japonske.

(2)

Pritožbo je vložila družba Grass Valley Nederland BV v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe glavni delež celotne proizvodnje nekaterih sistemov kamer v Skupnosti.

(3)

Pritožba je vsebovala prima facie dokaze o dampingu in o posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(4)

Komisija je zato z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer v Skupnost, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8525 80 19 , ex 8528 49 35 , ex 8528 49 91 , ex 8528 59 90 , ex 8529 90 92 , ex 8529 90 97 , ex 8537 10 91 , ex 8537 10 99 in 8543 70 90 (oznake KN od 1. januarja 2007) s poreklom z Japonske.

(5)

V obvestilu o začetku je izdelek opredeljen kot „nekateri sistemi kamer“ s poreklom z Japonske, sestavljen iz:

s poreklom z Japonske, ki se uvažajo skupaj ali ločeno.

Sistemi kamer niso vedno nujno sestavljeni iz vseh zgoraj navedenih delov.

Zgoraj navedeni sestavni deli (razen glave kamere) sistema kamer ne morejo delovati ločeno in se lahko uporabljajo samo v sistemu kamer istega proizvajalca.

Leč in rekorderjev, ki niso v istem ohišju s kamero, izdelek ne zajema.

Zadevni izdelek se uporablja za predvajanje, zbiranje informacij, v digitalni kinematografiji ali za drugo profesionalno rabo. Profesionalna raba vključuje (vendar ni omejena na) uporabo teh sistemov za pripravo izobraževalnih, zabavnih, promocijskih in dokumentarnih video materialov za interno in javno predvajanje.

(6)

Izdelek iz Uredbe (ES) št. 2042/2000 (3), tj. sistemi televizijskih kamer, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8525 80 19 , ex 8528 49 35 , ex 8528 49 91 , ex 8528 59 90 , ex 8529 90 92 , ex 8529 90 97 , ex 8537 10 91 , ex 8537 10 99 in 8543 70 90 (oznake KN od 1. januarja 2007) s poreklom z Japonske, so v celoti zajeti v zgornjo opredelitev izdelka. Svet je decembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1910/2006 (4) te ukrepe („prvotni ukrepi“) potrdil na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Prvotni ukrepi se hkrati obravnavajo v Uredbi Sveta (ES) št. 906/2007 (5).

(7)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, združenja uvoznikov ali izvoznikov, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike države izvoznice, uporabnike, organizacije potrošnikov in proizvajalce pritožnike Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku, vsem zadevnim strankam pa so bili poslani tudi vprašalniki.

(8)

Družba Grass Valley Nederland B.V. je s pismom Komisiji z dne 12. aprila 2007 uradno umaknila svojo pritožbo.

(9)

V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se lahko v primeru umika pritožbe postopek zaključi, razen če to ne bi bilo v interesu Skupnosti.

(10)

Komisija je menila, da je treba sedanji postopek zaključiti, saj v preiskavi ni bilo ugotovljeno, da to ne bi bilo v interesu Skupnosti. Zainteresirane stranke so bile o tem obveščene in imele so možnost predložiti pripombe. Prejeta ni bila nobena pripomba, da ta zaključek ni v interesu Skupnosti.

(11)

Komisija zato ugotavlja, da je treba protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer s poreklom z Japonske v Skupnost zaključiti brez uvedbe protidampinških ukrepov.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem svetovalnega odbora –