25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/3

(1)

V členu 5(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1913/2006 (2) se je pojavila vsebinska napaka glede določitve operativnega dogodka za pomoč, odobreno za oskrbo z nekaterimi mlečnimi proizvodi iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 2707/2000 z dne 11. decembra 2000 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi (3). To napako je treba popraviti, da se prepreči kakršna koli zavajajoča razlaga.

(2)

Besedilo iz člena 11(c) Uredbe (ES) št. 1913/2006 je odveč glede na člen 6. Zaradi jasnosti je treba iz navedene določbe črtati naslednje besede: „kjer je operativni dogodek za menjalni tečaj 1. oktober“.

(3)

Postopek kodifikacije Uredbe Komisije (EGS) št. 2825/93 z dne 15. oktobra 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (4), in Uredbe Komisije (ES) št. 562/2000 z dne 15. marca 2000 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 glede odkupa govejega mesa (5) je bil končan pred sprejetjem in objavo Uredbe (ES) št. 1913/2006. Uredbi (EGS) št. 2825/93 in (ES) št. 562/2000 sta 30. novembra 2006 razveljavili in nadomestili Uredba Sveta (ES) št. 1670/2006 (kodificirana različica) (6) oziroma Uredba Komisije (ES) št. 1669/2006 (kodificirana različica) (7). Sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 2825/93 in Uredbo (ES) št. 562/2000 so zato zastarela in jih je treba v Uredbi (ES) št. 1913/2006 popraviti.

(4)

Spremembe in popravki, določeni v tej uredbi, se uporabljajo od istega dne kot spremenjena uredba.

(5)

Uredbo (ES) št. 1913/2006 je zato treba ustrezno spremeniti in popraviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem zadevnih upravljalnih odborov –

1.

v členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Za pomoč, odobreno za oskrbo učencev z nekaterimi mlečnimi proizvodi, iz člena 1 Uredbe (ES) št. 2707/2000 je operativni dogodek za menjalni tečaj prvi dan meseca v obdobju, za katerega velja zahtevek za plačilo po členu 11 navedene uredbe.“;

2.

v členu 11 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

3.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Sprememba Uredbe (ES) št. 1670/2006

Člen 6(2) Uredbe (ES) št. 1670/2006 se nadomesti z naslednjim:

4.

člen 21 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 21

Sprememba Uredbe (ES) št. 1669/2006

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1669/2006 se nadomesti z naslednjim:

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/5

(1)

V členu 4(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 je določen znesek pomoči za posušeno krmo, ki se predelovalnim podjetjem izplača v okviru največje zajamčene količine iz člena 5(1) navedene uredbe.

(2)

V skladu s prvim pododstavkom člena 33(1) Uredbe Komisije (ES) št. 382/2005 z dne 7. marca 2005 o načinih izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1786/2003 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (2) so države članice Komisiji sporočile količine posušene krme, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč za tržno leto 2006/2007. Iz teh sporočil je razvidno, da najvišja zajamčena količina za posušeno krmo ni bila prekoračena.

(3)

Znesek pomoči za posušeno krmo torej v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 1786/2003 znaša 33 EUR na tono.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/6

(1)

Uredba (ES) št. 994/98 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi zgornjo mejo, pod katero se šteje, da ukrepi pomoči ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 87(1) Pogodbe in zato zanje ne velja postopek uradne priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe.

(2)

Na podlagi navedene uredbe je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis  (3), ki določa zgornjo mejo 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let. Ta uredba prvotno ni veljala za kmetijski, ribiški, ribogojni in transportni sektor, ker so zanje veljali posebni predpisi.

(3)

Za kmetijski in ribiški sektor je Uredba Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v kmetijskem in ribiškem sektorju (4) uvedla posebno zgornjo mejo 3 000 EUR na upravičenca za obdobje treh let, ker so izkušnje, ki jih je pridobila Komisija, pokazale, da zelo majhni zneski pomoči, dodeljeni v teh sektorjih, ne izpolnjujejo meril člena 87(1) Pogodbe, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Tako je v primeru, ko znesek pomoči, ki ga prejmejo posamezni proizvajalci, ostane majhen, in celotni znesek pomoči, dodeljene tema sektorjema, ne preseže majhnega odstotka vrednosti proizvodnje.

(4)

Glede na spremenjene gospodarske razmere in pridobljene izkušnje v zvezi z uporabo obstoječih pravil de minimis so bile potrebne spremembe teh pravil. Zato je Komisija sprejela Uredbo (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis  (5). Ta uredba je nadomestila Uredbo (ES) št. 69/2001, povečala splošno zgornjo mejo de minimis s 100 000 EUR na 200 000 EUR, razširila uporabo Uredbe tudi na sektor, ki se ukvarja s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, in določila nov prag de minimis100 000 EUR za državno pomoč za cestnoprometni sektor.

(5)

Nedavne izkušnje z uporabo pravil o državni pomoči za ribiški sektor ter zlasti zgornje meje de minimis iz Uredbe (ES) št. 1860/2004 in Smernice za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (6) so pokazale, da je tveganje za izkrivljanje konkurence zaradi pomoči de minimis manjše, kot je bilo predvideno v letu 2004.

(6)

Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoč podjetjem v ribiškem sektorju, ki ne presega 30 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, kadar skupni znesek takšne pomoči, dodeljene vsem podjetjem v ribiškem sektorju v obdobju treh let, ne presega zgornje meje v vrednosti približno 2,5 % letne proizvodnje v ribištvu. Zato je primerno navesti, da za to pomoč ne velja člen 87(1) Pogodbe. V zvezi s tem je treba upoštevati proračunska leta, kot so določena za proračunske namene v zadevni državi članici. Obdobje treh let bi se moralo spreminjati glede na vsako novo pomoč de minimis, kar pomeni, da bi bilo treba za vsako novo dodelitev pomoči de minimis določiti skupni znesek take pomoči, dodeljene v zadevnem proračunskem letu in v predhodnih dveh proračunskih letih.

(7)

Tudi drugo državno pomoč, ki jo dodeli država članica, je treba upoštevati pri dodelitvi pomoči de minimis.

(8)

Ukrepi pomoči, ki presegajo zgornjo mejo pomoči de minimis, se ne smejo razdeliti na več manjših delov, da bi se lahko za te dele uporabljalo področje uporabe te uredbe.

(9)

Pomoč de minimis je treba v skladu z načeli, ki urejajo pomoč iz člena 87(1) Pogodbe, šteti za dodeljeno takrat, kadar se zakonska pravica do prejemanja pomoči dodeli upravičencu na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega sistema.

(10)

Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da države članice, potem ko Skupnost izda predpise za uvedbo skupne ureditve trga v določenem sektorju kmetijstva, ne smejo sprejeti nobenega ukrepa, ki bi lahko to ureditev trga ogrozil ali povzročil izjeme od nje (7). To načelo se uporablja tudi za ribiški sektor. Zaradi tega razloga se ta uredba ne bi smela uporabljati za pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg.

(11)

Ta uredba se ne sme uporabljati za izvozno pomoč ali pomoč de minimis, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi. Ta uredba prav tako ne velja za pomoč pri financiranju vzpostavitve in delovanja distribucijskega omrežja v drugih državah. Pomoč, ki omogoča sodelovanje na sejmih, raziskave ali svetovalne storitve, potrebne za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu, običajno ne predstavlja izvozne pomoči.

(12)

Ta uredba se ne sme uporabljati za podjetja v težavah v smislu Smernic skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (8) v zvezi s težavami, povezanimi z določanjem bruto ekvivalenta dotacije pomoči, dodeljene tej vrsti podjetij.

(13)

Glede na cilje skupne ribiške politike se ta uredba ne uporablja za pomoč za povečanje ribolovne zmogljivosti in pomoč, ki se dodeli za izdelavo ali nakup ribiških plovil, razen pomoči za posodobitev glavne palube iz člena 11 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (9).

(14)

Da se zagotovijo preglednost, enako obravnavanje in pravilna uporaba zgornje meje pomoči de minimis, morajo države članice uporabljati isti način izračuna. Za lažji izračun in v skladu z Uredbo (ES) št. 1998/2006 je primerno, da se zneski pomoči, ki niso v obliki denarne dotacije, preračunajo v svoj bruto ekvivalent dotacije. Za izračun ekvivalenta dotacije drugih preglednih vrst pomoči razen dotacij, plačljivih v več obrokih, se zahteva uporaba tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času dodelitve takšne pomoči. Za enotno, pregledno in enostavno uporabo pravil o državni pomoči bi se morale tržne obrestne mere za namene te uredbe šteti kot referenčne mere, ki jih na podlagi objektivnih meril redno določa Komisija in so objavljene v Uradnem listu Evropske unije ali na internetu. Vendar obstaja možnost, da bo treba najnižji obrestni meri dodati dodatne bazne točke zaradi zagotovljenega zavarovanja ali tveganja, povezanega z upravičencem.

(15)

Da se zagotovijo preglednost, enako obravnavanje in učinkovito spremljanje, je treba to uredbo uporabljati le za pomoč de minimis, ki je pregledna. Pregledna pomoč je pomoč, za katero je mogoče vnaprej brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent dotacije. Takšen natančen izračun se lahko na primer izvede v zvezi z donacijami, subvencioniranimi obrestnimi merami in limitiranimi davčnimi oprostitvami. Pomoč v obliki dotoka svežega kapitala se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če je skupni znesek dotoka javnega kapitala nižji od zgornje meje pomoči de minimis. Pomoč v obliki ukrepov rizičnega kapitala, kot je navedena v Smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (10), se ne bi smela obravnavati kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevna shema rizičnega kapitala predvideva kapital samo do zgornje meje pomoči de minimis za vsako ciljno podjetje. Pomoč v obliki posojil je treba obravnavati kot pregledno pomoč de minimis, kadar se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve dotacije.

(16)

Ta uredba ne izključuje možnosti, da se ukrep, ki ga je sprejela država članica, ne bo obravnaval kot državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe zaradi drugih razlogov, kot so tisti, navedeni v tej uredbi, na primer pri dotoku svežega kapitala, ker se je odločitev o takem ukrepu sprejela v skladu z načelom tržnega vlagatelja.

(17)

Zagotoviti je treba pravno varnost za jamstvene sheme, ki ne morejo vplivati na trgovino ali izkrivljati konkurence in v zvezi s katerimi je na voljo zadosti podatkov, da se lahko zanesljivo ocenijo vsi morebitni učinki. Ta uredba mora zato prenesti splošno zgornjo mejo pomoči de minimis v višini 30 000 EUR na upravičenca v posebno jamstveno zgornjo mejo, ki temelji na zajamčenem znesku posameznega posojila, kateremu je jamstvo namenjeno. To posebno zgornjo mejo je primerno izračunati z uporabo metodologije, s katero se ocenjuje znesek državne pomoči, vključen v jamstvene sheme, ki pokrivajo posojila v korist perspektivnih podjetij. Metodologija in podatki, ki se uporabijo za izračun posebne jamstvene zgornje meje, morajo izključevati podjetja v težavah, kot so opredeljena v Smernicah skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Ta posebna zgornja meja se zato ne sme uporabljati za priložnostne individualne pomoči, ki se dodelijo zunaj področja uporabe jamstvenih shem, za pomoč, ki se dodeli podjetjem v težavah, in za jamstva za transakcije, ki niso posojila, kot so na primer jamstva za transakcije lastniškega kapitala. Posebno zgornjo mejo je treba določiti na podlagi dejstva, da se lahko ob upoštevanju limitirane mere (neto stopnja neplačil) v višini 13 %, kar pomeni najslabši možni scenarij za jamstvene sheme v Skupnosti, v zvezi z jamstvom v višini 225 000 EUR sklepa, da ima bruto ekvivalent dotacije, ki je enak zgornji meji pomoči de minimis iz te uredbe. To posebno zgornjo mejo je treba uporabiti samo za jamstva, ki pokrivajo do 80 % posojila.

(18)

Dolžnost Komisije je, da zagotovi spoštovanje pravil o državni pomoči in zlasti da pomoč, dodeljena na podlagi pravil de minimis, izpolnjuje pogoje teh pravil. V skladu s členom 10 Pogodbe morajo države članice spodbujati izpolnjevanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih mehanizmov, s katerimi zagotovijo, da skupni znesek pomoči, dodeljene v skladu s pravilom de minimis, ne presega zgornje meje 30 000 EUR na upravičenca ali skupne zgornje meje, ki jo določi Komisija na podlagi vrednosti proizvodnje v ribiškem sektorju na državo članico v obdobju treh proračunskih let. Zato morajo države članice ob dodelitvi pomoči de minimis s sklicevanjem na to uredbo obvestiti zadevno podjetje o znesku pomoči in navesti, da gre za pomoč de minimis. Poleg tega mora zadevna država članica pred odobritvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči de minimis, ki jo je prejelo v zadevnem proračunskem letu in dveh prejšnjih proračunskih letih, ter skrbno preveriti, da nova pomoč de minimis ne bo presegla zgornje meje pomoči de minimis. Upoštevanje zgornje meje se lahko zagotovi tudi z uporabo centralnega registra.

(19)

Da se zagotovi jasnost in ker se zgornja meja pomoči de minimis za ribiški sektor razlikuje od zgornje meje pomoči de minimis za kmetijski sektor, se sprejme posebna uredba, ki bo veljala samo za ribiški sektor, Uredba (ES) št. 1860/2004 pa se ustrezno spremeni.

(20)

Glede na izkušnje Komisije in zlasti glede na običajno pogostost potrebe po prilagajanju politike državne pomoči ter zlasti ob upoštevanju obdobja uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006 in Uredbe (ES) št. 1860/2004 je primerno, da se obdobje uporabe te uredbe omeji na 31. december 2013. Če bi ta uredba prenehala veljati brez podaljšanja, bi se moralo državam članicam glede shem pomoči de minimis, ki so bile v njej zajete, omogočiti prilagoditveno obdobje šestih mesecev. Zaradi pravne varnosti je primerno, da se opredeli učinek te uredbe za pomoč, dodeljeno pred začetkom njene veljavnosti –

(a)

pomoč, katere znesek se določi na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom, kot sta pomoč, ki je neposredno vezana na izvožene količine, in pomoč, ki je vezana na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov;

(d)

pomoč za povečanje ribolovne zmogljivosti, izražene v tonaži ali moči, kot določa člen 3(n) Uredbe (ES) št. 2371/2002, če ne zadeva pomoči za posodobitev glavne palube iz člena 11(5) navedene uredbe;

(e)

pomoč za nakup ali izdelavo ribiškega plovila;

(f)

pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah.

(a)

„podjetja v ribiškem sektorju“ pomenijo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov;

(b)

„ribiški proizvodi“ pomenijo proizvode iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (11);

(c)

„predelava in trženje“ pomenita vse postopke, vključno s postopki za ravnanje s proizvodi, njihovo obdelavo, proizvodnjo in distribucijo v času med iztovarjanjem ali nabiranjem in fazo končnega proizvoda.

(a)

Pomoč v obliki posojil se obravnava kot pregledna pomoč de minimis, kadar se bruto ekvivalent dotacije izračuna na podlagi tržnih obrestnih mer, ki veljajo v času odobritve dotacije.

(b)

Pomoč v obliki dotoka svežega kapitala se ne obravnava kot pregledna pomoč de minimis, razen če skupni znesek dotoka javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

(c)

Pomoč v obliki ukrepov rizičnega kapitala se ne obravnava kot pregledna pomoč de minimis, razen če zadevna shema rizičnega kapitala predvideva kapital samo do zgornje meje pomoči de minimis za vsako ciljno podjetje.

(d)

Pomoč v obliki vračljivih predujmov se ne obravnava kot pregledna pomoč, kadar skupni znesek vračljivih predujmov presega prag, ki se uporablja na podlagi te uredbe.

(e)

Individualna pomoč, predvidena v okviru jamstvene sheme za podjetja, ki niso podjetja v težavah, se obravnava kot pomoč de minimis, kadar zajamčeni del posojila, predvidenega v okviru takšne sheme, ne presega 225 000 EUR na podjetje. Če znaša zajamčeni del posojila, kateremu je jamstvo namenjeno, le določen delež te zgornje meje, se šteje, da bruto ekvivalent dotacije navedenega jamstva ustreza istemu deležu veljavne zgornje meje iz odstavka 2. Jamstvo ne presega 80 % posojila, kateremu je namenjeno.

(a)

V naslovu se besede „in ribiškem sektorju“ nadomestijo z besedo „sektorju“.

(b)

V členu 1 se besede „kmetijskem ali ribiškem sektorju“ nadomestijo z besedama „kmetijskem sektorju“.

(c)

V členu 2:

(d)

V členu 3(2) se tretji pododstavek črta.

(e)

V členu 4(2) se besedi „in ribištvo“ črtata.

(f)

V drugem pododstavku člena 4(3) se besedi „ali ribiški“ črtata.

(g)

Priloga II se črta.

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/13

(1)

Po pristopu Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetem 2. julija 1999, odobrenem s Sklepom Sveta 2006/954/ES (2) in z njim povezanimi spremembami Uredbe (ES) št. 6/2002, je treba sprejeti določene tehnične izvedbene ukrepe.

(2)

Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelih Skupnosti (3) je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega po členu 109 Uredbe (ES) št. 6/2002 –

1.

Vstavi se člen 11a:

„Člen 11a

Preizkus razlogov za zavrnitev

1.   Če v skladu s členom 106e(1) Uredbe (ES) št. 6/2002, urad v teku izvajanja preizkusa za mednarodno registracijo ugotovi, da videz izdelka, katerega varstvo se zahteva, ne ustreza opredelitvi videza iz člena 3(a) navedene uredbe ali da je videz izdelka v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli, najkasneje v šestih mesecih od datuma objave registracije o zavrnitvi uradno obvesti Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu ‚Mednarodni urad‘), pri čemer navede razloge za zavrnitev v skladu s členom 12(2) Ženevskega akta Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetega 2. julija 1999 (v nadaljnjem besedilu ‚Ženevski akt‘) odobrenega s Sklepom Sveta 2006/954/ES (4).

2.   Urad določi rok, v katerem lahko imetnik mednarodne registracije v skladu s členom 106e(2) Uredbe (ES) št. 6/2002 odkloni mednarodno registracijo za Skupnost, omeji mednarodno registracijo na enega ali nekatere izmed modelov za Skupnost ali predloži pripombe.

3.   Če mora imetnik mednarodne registracije biti zastopan v postopkih pred uradom v skladu s členom 77(2) Uredbe (ES) št. 6/2002, mora obvestilo vsebovati sklic na dolžnost imetnika, da imenuje zastopnika, kot je določeno v členu 78(1) navedene Uredbe.

Smiselno se uporablja rok iz odstavka 2 tega člena.

4.   Če imetnik ne imenuje zastopnika v določenem roku, urad zavrne varstvo mednarodne registracije.

5.   Če imetnik v določenem roku predloži pripombe, ki so za urad utemeljene, ta umakne zavrnitev in v skladu s členom 12(4) Ženevskega akta o tem uradno obvesti Mednarodni urad.

Če v skladu s členom 12(2) Ženevskega akta imetnik v določenem roku ne predloži pripomb, ki so za urad utemeljene, ta potrdi odločbo o zavrnitvi varstva mednarodne registracije. Navedena odločba je predmet pritožbe v skladu naslovom VII Uredbe (ES) št. 6/2002.

6.   Če imetnik odkloni mednarodno registracijo ali omeji mednarodno registracijo na enega ali nekatere izmed modelov za Skupnost, o tem v skladu s členom 16(1)(iv) in (v) Ženevskega akta v pisnem postopku uradno obvesti Mednarodni urad. Imetnik lahko urad obvesti s predložitvijo ustrezne izjave.

2.

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Obnova registracije modela Skupnost

1.   Zahteva za obnovo registracije vsebuje:

2.   Pristojbine, ki se plačajo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 6/2002 za obnovo registracije, so sestavljene iz:

3.   Če se plačilo iz odstavka 2 tega člena opravi v skladu z določbami iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 2246/2002, se to šteje kot zahteva za obnovo, če vsebuje vse navedbe iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena in člena 6(1) navedene Uredbe.

4.   Če se zahteva za obnovo vloži v rokih iz člena 13(3) Uredbe (ES) št. 6/2002, vendar drugi pogoji za obnovo iz člena 13 navedene uredbe in iz te uredbe niso izpolnjeni, urad obvesti vložnika zahteve o pomanjkljivostih.

5.   Če zahteva za obnovo ni vložena ali je vložena po izteku roka iz drugega stavka člena 13(3) Uredbe (ES) št. 6/2002 ali če pristojbine niso plačane ali so plačane šele po izteku zadevnega roka ali če pomanjkljivosti niso odpravljene v roku, ki ga določi urad, urad odloči, da je registracija potekla in o tem obvesti imetnika.

Če so v primeru združene registracije plačane pristojbine nezadostne za kritje vseh modelov, za katere se zahteva obnova, se taka razglasitev sprejme šele, ko urad ugotovi, katere modele naj bi plačani znesek kril.

Če ni drugih meril za ugotavljanje, kateri modeli naj bi bili kriti, urad obravnava modele po zaporedju, v katerem so označeni v skladu s členom 2(4).

Urad ugotovi, da je registracija potekla za vse modele, za katere pristojbine za obnovo niso plačane ali niso plačane v celoti.

6.   Če razglasitev v skladu z odstavkom 5 postane dokončna, urad izbriše model iz registra z veljavnostjo od dneva, ki sledi dnevu, na katerega obstoječa registracija poteče.

7.   Če so pristojbine za obnovo iz odstavka 2 plačane, vendar registracija ni obnovljena, se pristojbine vrnejo.

8.   Ob plačilu zahtevanih pristojbin za vsak model se lahko se vloži ena sama zahteva za obnovo za dva ali več modelov, ne glede na to, ali sta (so) zajeta(-i) v združeni registraciji, če so imetniki ali zastopniki isti v vsakem primeru“.

3.

Vstavi se člen 22a:

„Člen 22a

Obnove mednarodne registracije, v kateri se imenuje Skupnost

Mednarodna registracija se podaljša neposredno na Mednarodnem uradu v skladu s členom 17 Ženevskega akta.“

4.

Členu 31 se doda naslednji odstavek 6:

„6.   Če urad razglasi učinke mednarodne registracije na območju Skupnosti za neveljavne, o odločbi uradno obvesti Mednarodni urad, ko postane dokončna.“

5.

V členu 47 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Sporočanje med uradom in Mednarodnim uradom poteka na medsebojno dogovorjen način in v medsebojno dogovorjeni obliki, če je mogoče, po elektronski poti. Kakršno koli sklicevanje na oblike se šteje kot sklicevanje, ki vključuje oblike, ki so na voljo v elektronski obliki.“

6.

V členu 71 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Urad zagotovi informacije o mednarodni registraciji modelov, v kateri se imenuje Skupnost, v obliki elektronske povezave prek zbirke podatkov, ki jo vodi Mednarodni urad.“

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/16

(1)

Po pristopu Evropske skupnosti k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetem 2. julija 1999 (v nadaljnjem besedilu „Ženevski akt“), odobrenem s Sklepom Sveta 2006/954/ES (2) in z njim povezanimi spremembami Uredbe (ES) št. 6/2002, je treba sprejeti določene izvedbene ukrepe o pristojbinah, ki jih je treba plačati Mednarodnemu uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(2)

Člen 106c Uredbe (ES) št. 6/2002 določa, da se predpisane pristojbine za imenovanje iz člena 7(1) Ženevskega akta nadomestijo s posamično pristojbino za imenovanje.

(3)

Znesek navedene pristojbine je določen v Izjavi o sistemu pristojbin za posamično imenovanje, priloženi Sklepu 2006/954/ES, v skladu s členom 7(2) Ženevskega akta.

(4)

Da bi zagotovili potrebno prožnost in olajšali plačilo pristojbin, je primerno, da se uskladijo načini plačila pristojbin za modele z načini plačila pristojbin za blagovne znamke, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 2869/95 z dne 13. decembra 1995 o pristojbinah, ki se plačujejo Uradu za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (3) z ukinitvijo gotovine in čekov kot plačilnih sredstev.

(5)

Zato je treba ustrezno spremeniti Uredbo Komisije (ES) št. 2246/2002 z dne 16. decembra 2002 o pristojbinah, ki jih je treba plačati Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za registracijo modelov Skupnosti (4).

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za pristojbine, izvršilne predpise ter postopke odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) –

1.

Točki (a) in (b) člena 1 se nadomestita z naslednjim:

2.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Pristojbine

1.   Pristojbine, ki jih je treba plačati Uradu na podlagi Uredbe (ES) št. 6/2002 in Uredbe (ES) št. 2245/2002, so določene v Prilogi k tej uredbi.

2.   Posamične pristojbine za imenovanje, ki se plačajo Mednarodnemu uradu na podlagi člena 7(2) Ženevskega akta v povezavi s členom 106c Uredbe (ES) št. 6/2002 in členom 13(1) navedene uredbe in členom 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 2245/2002, so določene v Prilogi k tej uredbi.“

3.

V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pristojbine in stroški, ki se jih dolguje Uradu, se plačajo v eurih s plačilom ali nakazilom na bančni račun Urada.“

4.

Člen 7 se spremeni:

5.

Priloga se spremeni:

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/18

(1)

Skupnost in države članice so si zastavile cilj preprečevati goljufije in druge nezakonite dejavnosti, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, vključno s tihotapljenjem in ponarejanjem cigaret. Da se doseže ta cilj bi bilo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, pri tem pa ohraniti trenutno delitev in ravnovesje odgovornosti med nacionalno ravnjo in ravnjo Skupnosti.

(2)

Dejavnosti, ki so namenjene boljšemu informiranju, izvajanju študij in zagotavljanju usposabljanja ali tehnične pomoči, znatno pripomorejo k izboljšanju zaščite finančnih interesov Skupnosti.

(3)

Podpora takim pobudam v obliki donacij je v preteklosti omogočila, da se okrepi delovanje Skupnosti in držav članic v boju proti goljufijam in pri zaščiti finančnih interesov Skupnosti ter da se dosežejo cilji iz programa Herkul za obdobje 2004–2006.

(4)

Člen 7(a) Sklepa št. 804/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) od Komisije zahteva, da Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o izvajanju programa Herkul in o ustreznosti njegovega nadaljevanja. Zaključki tega poročila ugotavljajo, da so bili cilji, zastavljeni s programom Herkul, doseženi. Poročilo prav tako priporoča, da se program podaljša za obdobje 2007–2013.

(5)

Za utrditev dejavnosti Skupnosti in držav članic na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, vključno z bojem proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret, bi moral novi program zajeti vse izdatke poslovanja, ki zadevajo splošne ukrepe Komisije (OLAF) za boj proti goljufijam, in sicer v enotnem temeljnem aktu.

(6)

Dodelitev donacij in javnih naročil za spodbujanje in izvajanje programa bi bilo treba opraviti v skladu z določbami iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in njenimi izvedbenimi pravili. Primerno je, da se donacije za poslovanje izključi iz programa, saj se v preteklosti niso uporabljale kot sredstva za podporo pobudam.

(7)

Državam pristopnicam in državam kandidatkam bi bilo treba omogočiti, da lahko sodelujejo pri programu Herkul II na podlagi memoranduma o soglasju, ki se pripravi v skladu z ustreznimi okvirnimi sporazumi.

(8)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in za proračunski organ v letnem proračunskem postopku predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5) –

1.

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Cilji programa

1.   Ta sklep vzpostavlja akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti. Program je poznan kot program Herkul II (v nadaljnjem besedilu ‚program‘).

2.   Program spodbuja dejavnosti v skladu s splošnimi merili, določenimi v tem sklepu. Osredotoča se zlasti na naslednje cilje:

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Dejavnosti

Program se izvaja z naslednjimi dejavnostmi na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, vključno s tistimi na področju preprečevanja in boja proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret:

3.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Financiranje Skupnosti

1.   Financiranje Skupnosti se lahko izvaja v naslednjih pravnih oblikah v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002:

2.   Upravičenci do donacij morajo za izpolnjevanje pogojev za pridobitev donacije Skupnosti za dejavnost, usmerjeno v zaščito finančnih interesov Skupnosti, spoštovati določbe iz tega sklepa. Dejavnost mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za dejavnost Skupnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti, in upoštevati posebna merila, določena v posameznih razpisih za oddajo predlogov programov, v skladu s prioritetami, navedenimi v letnem programu donacij, ki podrobneje opredeljuje splošna merila iz tega sklepa.

3.   Financiranje Skupnosti z javnimi naročili ali dodelitvami donacij krije izdatke poslovanja za dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti.

4.   Dejavnosti, ki jih izvajajo organi, ki jih v skladu s programom lahko financira Skupnost (z javnim naročilom ali donacijo), spadajo v poglavje o dejavnostih, katerih namen je krepitev ukrepov Skupnosti za zaščito finančnih interesov in doseganje ciljev v splošnem evropskem interesu na tem področju ali ciljev, ki so del politike Evropske unije na tem področju.“

4.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 2a

Organi, ki so upravičeni do financiranja s strani Skupnosti

V skladu s programom so do financiranja s strani Skupnosti upravičeni naslednji organi:

Člen 2b

Izbira upravičencev

Organi, ki so v skladu s členom 2a upravičeni do donacije za dejavnost, se izberejo z razpisi za zbiranje predlogov v skladu s prednostnimi nalogami, navedenimi v letnem programu donacij, ki podrobneje opredeljuje splošna merila, določena v tem sklepu. Donacije za dejavnosti, zajete v programu, se dodelijo v skladu s splošnimi merili, navedenimi v tem sklepu.

Člen 2c

Merila za oceno vlog za donacije

Vloge za donacije za dejavnosti se ocenijo glede na:

Člen 2d

Upravičeni izdatki

Pri izračunu donacije se v skladu s členom 2(4) upoštevajo samo izdatki, potrebni za uspešno izvedbo dejavnosti.

Upravičeni so tudi odhodki v zvezi s sodelovanjem predstavnikov balkanskih držav, ki so del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope (6), Ruske federacije, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika (7), ter še nekaterih držav, s katerimi je Skupnost sklenila sporazume o medsebojni pomoči v carinskih zadevah.

5.

Člen 3 se spremeni:

6.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Izvajanje

Financiranje Skupnosti se izvaja v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.“

7.

Člen 5 se spremeni:

8.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Pregledi in revizije

1.   Upravičenci do donacij zagotovijo, da je dokumentacija, s katero razpolagajo partnerji ali člani, po potrebi na razpolago Komisiji.

2.   Komisija lahko opravi revizijo uporabe financiranja Skupnosti bodisi neposredno s svojim osebjem bodisi s pomočjo usposobljenega zunanjega organa po lastni izbiri. Take revizije se lahko izvajajo med celotnim trajanjem pogodbe ali sporazuma ter v obdobju petih let od dne zadnjega plačila. Komisija lahko na podlagi ugotovitev revizije po potrebi sprejme sklepe o povračilu zneskov.

3.   Osebje Komisije in zunanje osebje, ki imajo dovoljenje Komisije, imajo ustrezne pravice dostopa do lokacij in prostorov, kjer se izvaja dejavnost, in do vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje revizij iz odstavka 2, vključno z informacijami v elektronski obliki.

4.   Računsko sodišče in OLAF imata iste pravice kot osebe iz odstavka 3, zlasti pravico dostopa.

5.   Poleg tega Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi izvaja preglede in nadzor na kraju samem v zvezi s programom v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (8). Kadar je potrebno, preiskave izvede OLAF, in sicer v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

9.

Člen 6 se spremeni:

10.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija (OLAF) Evropskemu parlamentu in Svetu letno zagotavlja informacije o rezultatih programa. Zajete so tudi informacije o skladnosti in dopolnjevanju z drugimi programi in dejavnostmi na ravni Evropske unije.

Neodvisna ocena izvajanja programa, vključno s preučitvijo njegove uspešnosti in doseganja njegovih ciljev, se opravi do 31. decembra 2010.

Komisija (OLAF) do 31. decembra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o doseganju ciljev programa.“

11.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 7a

Upravljanje programa

Na podlagi analize stroškovne učinkovitosti Komisija lahko zaposli strokovnjake ter uporabi katero koli obliko tehnične in upravne pomoči, ki ne vključuje nalog javnih organov, ki so bile z ad hoc pogodbami o storitvah prenesene na zunanje izvajalce. Komisija prav tako lahko financira študije in organizira srečanja strokovnjakov, da bi olajšala izvajanje programa, ter sprejema ukrepe obveščanja, objavljanja in razširjanja, ki so neposredno povezani z izpolnjevanjem ciljev programa.“

12.

Priloga se črta.

25.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 193/23

(1)

Odločba Komisije 2006/802/ES z dne 23. novembra 2006 o odobritvi načrtov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih in cepljenja navedenih prašičev in prašičev na gospodarstvih v izrednih situacijah proti navedeni bolezni v Romuniji (2) je bila sprejeta za odpravo klasične prašičje kuge v navedeni državi članici.

(2)

S členom 4 navedene odločbe je bil načrt cepljenja prašičev na gospodarstvih s prašiči v izrednih situacijah proti klasični prašičji kugi z oslabljenim živim običajnim cepivom, ki ga je Romunija poslala Komisiji 27. septembra 2006, odobren („odobreni načrt“).

(3)

Člen 5(c) Odločbe 2006/802/ES določa, da mora Romunija zagotoviti, da se meso prašičev, ki so cepljeni v skladu s členom 4 navedene odločbe, omeji na zasebno domačo porabo ali na proizvajalčevo neposredno oskrbo v malih količinah končnega potrošnika ali lokalnega trga v isti občini in se ne odpošilja v druge države članice. Člen 5(b) navedene odločbe določa, da mora takšno prašičje meso imeti posebno oznako.

(4)

Odobreni načrt določa prepoved gibanja domačih prašičev z neprofesionalnih gospodarstev ter prašičjega mesa, prašičjih proizvodov in stranskih proizvodov iz navedenih prašičev, razen za družinsko porabo na izvornem gospodarstvu. Kjer je primerno, se lahko žive živali prodajajo izključno na lokalnem trgu.

(5)

Romunija je 3. maja 2007 Komisiji predložila spremembo odobrenega načrta. Odobreni načrt, kakor je spremenjen, pod določenimi pogoji dovoljuje neposredno gibanje prašičev z malih ali neprofesionalnih gospodarstev v klavnico v istem okrožju kot izvorno gospodarstvo, če je bilo izvedeno cepljenje v izrednih situacijah z oslabljenim živim običajnim cepivom v skladu s členom 4 Odločbe 2006/802/ES, ali v klavnico v sosednjem okrožju, če v navedenem okrožju ni klavnice.

(6)

Romunija je tudi vložila zahtevek za začasno odstopanje od člena 5(c) Odločbe 2006/802/ES do 31. avgusta 2007, da bi lahko zaradi velikih težav, ki so nastale zaradi premajhnega lokalnega trga v občini, tržila meso navedenih prašičev na ravni okrožij.

(7)

Sprememba odobrenega načrta in zahtevek za odstopanje od člena 5(c) Odločbe 2006/802/ES sta skladna s ciljem izkoreninjenja klasične prašičje kuge v Romuniji. Vendar morajo zaradi zaščite zdravja živali za odstopanje veljati nekateri pogoji, zlasti obvezno označevanje zadevnega prašičjega mesa s posebno oznako, da se zagotovi popolna sledljivost, ter prepoved njegovega odpošiljanja v druge države članice.

(8)

Odločbo 2006/802/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Načrt cepljenja prašičev na gospodarstvih s prašiči v izrednih situacijah proti klasični prašičji kugi z oslabljenim živim običajnim cepivom

Načrt, ki ga je Romunija predložila Komisiji 27. septembra 2006 in kakor je bil spremenjen s spremembo, predloženo Komisiji 3. maja 2007, za cepljenje prašičev na gospodarstvih s prašiči v izrednih situacijah proti klasični prašičji kugi z oslabljenim živim običajnim cepivom na območju iz točke 4 Priloge, se odobri.“

2.

Vstavi se člen 5a:

„Člen 5a

Odstopanje od pogojev iz člena 5(c)

1.   Z odstopanjem od člena 5(c) lahko Romunija dovoli trženje mesa prašičev, ki so cepljeni v skladu s členom 4, na lokalnem trgu v istem okrožju, v katerem se nahaja izvorno gospodarstvo z navedenimi prašiči, pod pogojem, da:

2.   Prašičje meso iz prvega odstavka se ne odpošilja v druge države članice.“