21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 215/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz fero-molibdena s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se uvršča pod oznako KN 7202 70 00 (zadevni izdelek). Stopnja protidampinške dajatve znaša 22,5 %.

(2)

Komisija je z Odločbo 2006/714/ES (3) za devet mesecev opustila dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 215/2002 na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(3)

Odločitev o opustitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 215/2002, je bila sprejeta v skladu z določbami člena 14(4) osnovne uredbe, ki določa, da se lahko protidampinški ukrepi v interesu Skupnosti opustijo samo, če se razmere na trgu začasno spremenijo v tolikšnem obsegu, da ni verjetno, da bi se kot posledica opustitve spet pojavila škoda, in če je imela industrija Skupnosti možnost predložiti svoje pripombe in so bile te upoštevane.

(4)

Komisija je v Odločbi 2006/714/ES sklenila, da ni verjetno, da bi se zaradi začasnih sprememb razmer na trgu in zlasti zaradi visoke ravni cen zadevnega izdelka na trgu Skupnosti, ki je bila visoko nad škodljivo ravnjo, ugotovljeno v prvotni preiskavi, ter zaradi domnevnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem zadevnega izdelka kot posledica opustitve spet pojavila škoda, ki je nastala zaradi uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(5)

Komisija se je v Odločbi 2006/714/ES zavezala, da bo spremljala razvoj uvoza in cen zadevnega izdelka ter razveljavila opustitev, če bi se obseg zadevnega izdelka iz LRK po dampinških cenah povečal in s tem povzročil škodo industriji Skupnosti.

(6)

Komisija je 31. oktobra 2006 po uradni dolžnosti z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4), začela popolni vmesni pregled, saj so vsi razpoložljivi dokazi kazali, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile tako, da ti niso več ustrezni in da so navedene spremembe trajne.

(7)

Člen 14(4) osnovne uredbe določa, da se lahko zaradi interesa Skupnosti protidampinški ukrepi podaljšajo za devet mesecev, vendar pa je mogoče opustitev dodatno podaljšati za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta, če se Svet na predlog Komisije tako odloči.

(8)

Po opustitvi ukrepov se stanje, opisano v uvodnih izjavah 5 in 10 Odločbe 2006/714/ES v zvezi z uvozom in cenami zadevnega izdelka, ni spremenilo. Količina uvoženega fero-molibdena s poreklom iz LRK v ES je bila neznatna.

(9)

V zvezi s popolnim vmesnim pregledom, uvedenim po uradni dolžnosti, je treba opozoriti, da mora biti ta zaključen v 15 mesecih po začetku, tj. do 31. januarja 2008.

(10)

Ker se stanje na trgu Skupnosti po opustitvi protidampinške dajatve oktobra 2006 ni spremenilo in ker vmesni pregled še ni zaključen, se zdi primerno podaljšati opustitev veljavnih ukrepov v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Na podlagi splošnega načela predvidljivosti trgovinskih tokov in pred rezultati vmesnega pregleda, ki je še v teku, se sklene, da je treba opustitev veljavnih ukrepov podaljšati do 31. januarja 2008, tj. do zadnjega roka za zaključek vmesnega pregleda. Na voljo ni navedb o tem, da podaljšanje opustitve ne bi bilo v interesu Skupnosti.

(11)

Komisija je v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe obvestila industrijo Skupnosti o svoji nameri, da podaljša opustitev veljavnih protidampinških ukrepov. Industrija Skupnosti je imela možnost predložiti pripombe, vendar pa te niso spremenile sklepa, da je stanje ostale isto, kot je opisano v Odločbi 2006/714/ES.

(12)

Komisija zato meni, da so izpolnjene vse zahteve za podaljšanje opustitve protidampinške dajatve, uvedene za zadevni izdelek, v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe. Zato je treba opustitev protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 215/2002, podaljšati do 31. januarja 2008.

(13)

Komisija bo spremljala razvoj uvoza in cen zadevnega izdelka. Če bi se kadar koli v prihodnosti izkazalo, da se je uvoz zadevnega izdelka iz LRK po dampinških cenah spet povečal in s tem povzročil škodo industriji Skupnosti, bo Komisija razveljavila to opustitev in predlagala ponovno uvedbo protidampinške dajatve –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 341/2007 (3) odpira in ureja upravljanje tarifnih kvot in uvaja sistem uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu za česen in druge kmetijske proizvode, uvožene iz tretjih držav.

(2)

Količine, za katere so tradicionalni uvozniki in novi uvozniki vložili zahtevke za izdajo dovoljenj „A“ v prvih petih delovnih dneh julija 2007, v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 341/2007 presegajo količine, ki so na voljo za proizvode s poreklom iz Kitajske in vseh tretjih držav razen Kitajske in Argentine.

(3)

Zato je v skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1301/2006 zdaj treba določiti obseg, v katerem se lahko odobrijo zahtevki za izdajo dovoljenj „A“, poslani Komisiji do 15. julija 2007 v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 341/2007 –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/7

(1)

Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe.

(2)

Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 9. julija 2007 sklenil spremeniti seznam oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev finančnih sredstev in ekonomskih virov. Prilogo I je zato treba ustrezno spremeniti –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/10

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2006/2007, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1002/2006 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 710/2007 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/12

(1)

Člen 2(e) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom) določa, da mora Evropska skupnost za atomsko energijo („Skupnost“) z ustreznim nadzorom zagotavljati, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, za katere so predvideni.

(2)

Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala (v nadaljnjem besedilu „KFVJM“) je bila sprejeta leta 1979, veljati pa je začela leta 1987. Od 27. junija 2006 so bile podpisnice KFVJM 118 držav in Skupnost. Vse države članice so podpisnice KFVJM.

(3)

Pod okriljem IAEA je bila 4. julija 2005 v skladu z 20. členom Konvencije sklicana konferenca o spremembah. Komisija je v imenu Skupnosti 8. julija 2005 podpisala Sklepno listino o spremembah KFVJM.

(4)

Sodišče Evropskih skupnosti („Sodišče“) (1) je odločilo, da je udeležba držav članic pri KFVJM združljiva z določbami Pogodbe Euratom le pod pogojem, da je Skupnost kot taka, kar zadeva njena pooblastila in pristojnosti, kot pogodbenica KFVJM enakovredna podpisnicam državam članicam. Nekatere obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz KFVJM, se lahko izvajajo le na podlagi tesnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami pri pogajanjih in sklepanju ter izpolnjevanju obveznosti.

(5)

Poleg tega je Sodišče potrdilo, da člen 2(e) Pogodbe Euratom določa, da mora Skupnost z ustreznim nadzorom zagotavljati, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene kakor za tiste, za katere so predvideni, pri tem pa ne razlikuje med naravo take nenamenske uporabe in okoliščinami, v katerih bi do te lahko prišlo, ter da sam izraz „nadzorni ukrepi“, s katerim Pogodba opredeljuje določbe poglavja VII, ne zajema zgolj nadomestitve namena uporabe, ki ga je uporabnik navedel za jedrski material, temveč ima širše področje uporabe. Na podlagi tega ta člen v skladu s Sodiščem vsebuje tudi ukrepe fizičnega varovanja (2). Sodišče je v sodbi 1/78 navedlo tudi, da se določbe v zvezi s kazenskim pregonom in predajo nanašajo na zadeve, ki so v pristojnosti držav članic (3).

(6)

Ko Skupnost postane pogodbenica Konvencije, mora v skladu s členom 18(4) KFVJM depozitarju poslati izjavo, v kateri navede, kateri členi KFVJM se zanjo ne uporabljajo. Ta izjava je priložena temu sklepu.

(7)

Člen 7 KFVJM od vsake pogodbenice zahteva, da za določena kazniva dejanja predpiše ustrezne kazni, pri čemer upošteva težo dejanj. Razume se, da ta določba strankam dopušča izbiro narave, vrste in stopnje kazni, ki bodo sprejete. Zlasti pa ne zahteva, da bi morale pogodbenice zagotoviti, da so za dejanja, ki so v njej opisana, zagrožene kazenske sankcije. Člen 7 se zato vsaj v določenem obsegu uporablja za Skupnost.

(8)

Zato bi bilo treba potrditi pristop Skupnosti k spremenjeni KFVJM –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/15

(1)

Mandat članov Svetovalnega odbora Agencije za preskrbo ESAE se je iztekel 28. marca 2007.

(2)

Treba je imenovati člane odbora za obdobje od 29. marca 2007 do 28. marca 2009, pri čemer se upoštevajo predlogi za imenovanje, ki so jih podale vlade držav članic –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/18

(1)

Na podlagi pripomb o domnevni pomoči podjetju Bavaria Film GmbH (v nadaljnjem besedilu „BAV“) je Komisija 23. julija 2003 sprožila uradni postopek preiskave. Nemčija je posredovala svoje pripombe 20. oktobra 2003; konkurenti in druge zainteresirane stranke svojih pripomb niso posredovali. Komisija je 3. maja 2005 zaprosila za podatke, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 1. julija 2005. Po sestanku z dne 12. oktobra 2005 je Nemčija 9. in 21. posredovala nadaljnje podatke.

(2)

Na zemljišču podjetja BAV se je leta 1999 začela gradnja filmskega studia (v nadaljevanju besedila „studio“), opremljenega po najmodernejših merilih. Na tem zemljišču v svobodni deželi Bavarski ima BAV stalni sedež v kraju, imenovanem Filmstadt Geiselgasteig. Podjetje BAV je civilnopravno filmsko produkcijsko podjetje (2).

(3)

Zgoraj navedeno naložbo je izvedlo nosilno podjetje Bayerische Filmhallen GmbH (v nadaljevanju besedila „BFH“).

(4)

Osnovni kapital podjetja BFH znaša 50 000 EUR; deleže podjetja pa imajo: LfA Förderbank Bayern (v nadaljnjem besedilu „LfA“) 49 %, fizična oseba, upnik Lothar Wedel (3) 21 % in BAV 30 %. Nominalna vrednost deleža podjetja BAV znaša tako 15 000 EUR. Deleži banke LfA in podjetja BAV so bili določeni na podlagi njunih prispevkov za ustanovitev podjetja BFH.

(5)

Poleg vloženega kapitala je banka LfA odobrila podjetju BFH podporo v višini 3,8 milijona EUR in posojilo (ki ga je mogoče pozneje spremeniti v podporo), namenjeno vmesnemu financiranju v višini 3,1 milijona EUR (4). Skupni znesek 6,9 milijona EUR je bil namenjen financiranju skupnih stroškov gradnje novega studia.

(6)

Podjetje BAV je poleg vloženega kapitala v višini 15 000 EUR podjetju BFH prepustilo v brezplačno uporabo zemljišče studia za obdobje 25 let. Po preteku 25 let naj bi lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno prešlo na podjetje BAV.

(7)

Podjetje BAV upravlja produkcijsko prizorišče v imenu BFH. Po Pogodbi o opravljanju poslov so bili prihodki od najemnine studia v prvih treh letih od oktobra 1999 do oktobra 2002 dodeljeni na naslednji način:

(8)

Pogodba o opravljanju poslov predvideva, da se po triletnem začetnem obdobju podjetja BFH, torej z začetkom četrtega leta v oktobru 2002, prihodki od najemnine novega studia brez stroškov popravil, vzdrževanja, zavarovanja in trženja razdelijo med lastnike deležev v skladu z njihovo udeležbo v podjetju BFH (7).

Tabela 2 prikazuje dejanske prihodke od najemnine novega studia v obdobju 2002–2005 in njihovo razdelitev:

Tabela 2

Prihodki in plačila 2002–2005

(9)

Ob sprožitvi postopka je Komisija zastopala mnenje, da so bile naložbe posameznih udeležencev v podjetje BFH izvedene pod takšnimi pogoji, da bi naložba banke LfA lahko pomenila pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, in izrazila pomisleke glede združljivosti financiranja s skupnim trgom. Komisija je zlasti dvomila, ali je udeležba banke LfA v podjetju BFH združljiva z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj naložbe v podjetje BFH, ki sta jih izvajala podjetje BAV in banka LfA, niso potekale pod enakimi pogoji. Banka LfA je v zameno za denarni vložek v višini 6,9 milijona EUR in gotovinsko plačilo za deleže BFH dejansko prejela delež v višini 70 % osnovnega kapitala podjetja BFH, medtem ko je podjetje BAV prejelo 30-odstotni delež v zamenjavo za 15 000 EUR in 25-letno pravico do uporabe zemljišča, čigar vrednost je bila ocenjena na okoli 3 milijone EUR.

(10)

Komisija je v Sklepu o sprožitvi postopka trdila, da je LfA državna banka in da so naložbe, ki jih je financirala iz državnih sredstev, najverjetneje pomenile državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom, in katere končni upravičenec je bilo podjetje BAV.

(11)

Nemčija je dejansko zastopala mnenje, da ukrep ne vsebuje pomoči, saj gre za naložbo v infrastrukturo in ne pomeni prednosti za nobeno določeno podjetje. Če bi ukrep vseboval pomoč, bi ta po mnenju Nemčije spadala v področje t. i. kulturne izjeme člena 87(3)(d) Pogodbe ES.

(12)

Studio je dan v najem za namene filmske produkcije. Po podatkih Nemčije veljajo za najem studia enaki pogoji za vse najemnike, torej tudi za podjetje BAV in njegove podružnice. To je bilo določeno tudi v Pogodbi o opravljanju poslov, ki ureja upravljanje objekta in gospodarjenje studia s strani podjetja BAV. Zato po mnenju Nemčije podjetje BAV ni deležno prednostne obravnave.

(13)

Nemčija je predložila seznam filmov, nastalih v studiu, iz katerega je razvidno, da so več kot dve tretjini teh filmov ustvarila podjetja, ki niso povezana s podjetjem BAV (8).

(14)

Kot dokaz, da niti podjetje BAV niti kateri koli drug uporabnik produkcijskega prizorišča ni bil deležen prednostne obravnave, je Nemčija leta 2005 predložila cenik najemnin za 25 filmskih studiev (s površino med 748 in 4 225 m2) med drugim v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, Združenem kraljestvu in Italiji. Cene najemnin so se gibale med 0,27 EUR/m2 (Italija) in 4,34 EUR/m2 (Združeno kraljestvo). Leta 2005 je najemnina za nov studio podjetja BFH, velikosti 3 060 m2, znašala 1,02 EUR/m2. To ceno so morali plačati vsi uporabniki studia, tudi podjetje BAV.

(15)

Da bi se izognili kakršnemu koli dvomu o tem, ali ukrep vključuje pomoč, in za boljšo preglednost postopka, je Nemčija po sprožitvi postopka predlagala naslednjo spremembo (v nadaljnjem besedilu imenovan „novi pristop“):

(16)

Prvotni ukrep, ki je predmet preiskave, je bila naložba banke LfA v višini 6,9 milijona EUR v nov studio in njena udeležba v podjetju BFH.

(17)

Kot navedeno v sklepu o sprožitvi postopka, bi lahko ta ukrep za podjetje BAV pomenil državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(18)

Nemčija je pripravila vse spremembe za izvajanje novega pristopa, odpravila vse morebitne prejšnje in prihodnje elemente pomoči in se zavezala, da bo ta pristop izvedla takoj, ko bo Komisija sprejela odločbo.

(19)

Banka LfA bo odkupila 30-odstotni delež podjetja BAV v podjetju BFH za 15 000 EUR. Ta cena je bila predvidena v ustanovitveni pogodbi podjetja BFH in je enaka ceni, ki jo je podjetje Bavaria prvotno plačalo za svoje deleže. Podjetje BAV pri prodaji svojih deležev v podjetju BFH ni bilo deležno ugodnosti, ki bi lahko pomenila pomoč. Banka LfA bo postala 100-odstotna lastnica in posledično 100-odstotna prejemnica prihodkov podjetja BFH.

(20)

Podjetje BAV bo v prihodnje podjetju BFH letno zaračunavalo „dejanske stroške“ za opravljanje poslov. Po podatkih, ki jih je Nemčija predložila novembra 2006, so za leto 2006 letni stroški znašali 106 405 EUR. Dejansko nastali stroški se obračunajo in zaračunajo letno, revidira pa jih neodvisni izvedenec. Zagotovljeno je, da podjetje BAV plača le dejansko opravljene storitve, tako da je možnost prekomernega nadomestila izključena. Na ta način podjetje BAV ni deležno prednosti v obliki pretiranih nadomestnih plačil za upravljanje, ki bi pomenili pomoč.

(21)

Do leta 2024 podjetje BFH plačuje podjetju BFH običajno tržno ceno za zemljišče. Ta znaša 5 % vrednosti zemljišča, ki jo je ocenil neodvisni izvedenec (10). Tako se lahko šteje za običajno tržno zakupnino, saj podjetju BAV zagotavlja primeren donos za njegovo zemljiško posest. Podjetje BFH zakupnine ne bo poravnalo z mesečnimi gotovinskimi plačili, temveč bo plačilo nadomestila za uporabo skupaj z obrestmi odložilo (11). Zajamčeno je, da bo podjetje BAV plačalo le za uporabo zemljišča, tako da je možnost prekomernega nadomestila izključena.

(22)

Leta 2024, po preteku 25 let, neodvisni izvedenec oceni tržno vrednost novega studia; podjetje BAV lahko za to ceno odkupi nov studio od podjetja BFH, od katere pa lahko obračuna nakopičene obveznosti zakupa skupaj z obrestmi. Če bi tržna vrednost stavbe leta 2024 presegala nakopičene obveznosti do podjetja BAV, bo razliko poravnalo podjetja BAV. Posledično je možnost morebitne prednosti za podjetje BAV pri prevzemu studia izključena (12). Tako je mogoče sklepati, da nov pristop zagotavlja, da podjetje BAV v prihodnosti ne bo deležno prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES iz delovanja novega studia in je posledično izključena možnost prihodnje državne pomoči za podjetje BAV. Podjetje BAV se bo odreklo svojemu 30-odstotnemu deležu ter podjetju BFH zaračunalo dejanske stroške upravljanja novega studia in zakupnine stavbe. Poleg tega bo po 25 letih podjetje BAV moralo plačati ceno, skladno s tržnimi pogoji, za prevzem produkcijskega prizorišča. Prvotno je bilo predvideno, da po preteku 25 let lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno preide na podjetje BAV.

(23)

Tabeli 1 in 2 vsebujeta podatke o plačilih, ki jih je podjetje BAV prejelo v obdobju 1999–2005. Ta plačila lahko razdelimo v dve skupini: nadomestilo za opravljanje poslov in dogovorjeni delež prihodkov podjetja BAV. Povzetek plačil:

Tabela 4

Plačila podjetju BAV – Nadomestilo in dobiček

(24)

Plačila, ki jih je podjetje BAV prejelo za upravljanje produkcijskega prizorišča (glej vrstico C oz. podrobna pojasnila v vrstici D in E tabele 4), delno odražajo dejanske stroške, delno pa povprečna plačila, predhodno določena v pogodbi o opravljanju poslov. Ta plačila so bila celo v „najboljših letih“ 2000 in 2004, ko so plačila podjetju BAV znašala 103 000 EUR, vedno nižja kot podrobno načrtovani stroški, ki naj bi za leto 2006 znašali 106 405 EUR (glej tabelo 3) in podjetju BAV ne ustvarjajo neprimerne prednosti.

(25)

Delež prihodkov podjetja BAV je bil namenjen kot nadomestilo za brezplačno uporabo zemljišča. Ta plačila so nižja kot tržna cena za zakup zemljišča, ki znaša trenutno 183 500 EUR letno (glej uvodno opombo 15).

(26)

Iz tabele 4 je razvidno, da je kljub skupnemu seštevku vseh prihodkov podjetja BAV (upravljanje in dobički, glej vrstico I) vsota vseh plačil, ki jih je podjetje BAV prejelo v obdobju 1999–2005, nižja kot ocenjena tržna vrednost za uporabo zemljišča (trenutni znesek znaša 183 500 EUR letno). To je mogoče utemeljiti na podlagi prvotnega načrta, po katerem naj bi po preteku 25 let lastništvo nove stavbe podjetja BFH skupaj z opremo brezplačno prešlo na podjetje BAV, kar bi za podjetje BAV pomenilo „dodatno“ prednost. Nov pristop pa predvideva, da podjetje BAV pridobi studio po tržni ceni. Iz tega sledi, da ukrep za podjetje BAV v letih 1999–2005 ni pomenil prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(27)

Torej je mogoče sklepati, da podjetje BAV v okviru dosedanjega delovanja novega studia ni prejelo državne pomoči.

(28)

Poleg morebitnega preplačila podjetju BAV za upravljanje studia (glej tabelo 4 zgoraj) bi bilo lahko slednje deležno prednostne obravnave pri uporabi studia.

(29)

Po navedbah Nemčije so večino filmov ustvarila podjetja, ki niso povezana s podjetjem BAV (13). Nemčija je potrdila, da podjetje BAV nima prednosti pri dostopu do studia. Poleg tega so lahko in bodo še naprej vsi filmski producenti uporabljali studio pod istimi pogoji in za isto ceno kot podjetje BAV. Komisiji je bilo zagotovljeno, da je podjetje BAV obravnavano enako kot drugi konkurenti ter ni bilo in ni deležno prednostne obravnave, tako da pri uporabi novega studia ni in ne bo imelo prednosti v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(30)

Pri načelu zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, na katerega se je skliceval Sklep o sprožitvi postopka, gre za dejstvo, da naložbe v podjetje BFH, ki sta jih izvajala banka LfA in podjetje BAV, niso potekale pod istimi pogoji, kar se je štelo za pomoč podjetju BAV. Nov pristop odpravi ta problem tako, da postane banka LfA edina lastnica podjetja BFH. Nov pristop predvideva, da je banka LfA 100-odstotna prejemnica prihodkov podjetja BFH, ki zaračunava tržne cene vsem uporabnikom studia, in prejemnica vseh izplačil dobička podjetja BFH. V letu 2024 bo banka LfA za odsvojitev studia prejela plačilo po običajni tržni ceni. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je prima facie naložba banke LfA v podjetje BFH skladna z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(31)

Na podlagi zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da ukrep, ki je predmet pregleda, pod pogoji novega pristopa podjetju BAV ne prinaša prednosti in zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES za podjetje BAV –

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/25

(1)

Odločba 90/424/EGS določa postopke, ki urejajo finančni prispevek Skupnosti za posebne veterinarske ukrepe, vključno s tehničnimi in znanstvenimi ukrepi. Določa, da Skupnost izvaja tehnične in znanstvene ukrepe, potrebne za oblikovanje veterinarske zakonodaje Skupnosti in za razvoj veterinarskega izobraževanja in usposabljanja, ali pa pomaga državam članicam pri tem.

(2)

V skladu s Poročilom Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in protimikrobni odpornosti v Skupnosti v letu 2005 (2) je bilo v 22 državah članicah prijavljenih 194 695 primerov kampilobakterioze pri ljudeh. Velja, da je najpogostejši vir okužbe meso pitovnih piščancev. Prijavljenih je bilo do 66,4 % pozitivnih vzorcev mesa pitovnih piščancev. V jatah pitovnih piščancev je bilo pozitivnih 0,2 do 86 % prijavljenih vzorcev.

(3)

Hkrati je bilo v skladu s poročilom EFSA v 22 državah članicah v letu 2005 prijavljenih skupaj 168 929 primerov salmoneloze pri ljudeh. Tipične stopnje onesnaženja svežega perutninskega mesa se razlikujejo od 4 do 10 %; to pa so tudi najvišje stopnje od vseh analiziranih živil.

(4)

EFSA v svojem priporočilu tudi navaja, da je bil relativno visok delež izolatov kampilobakterja in salmonele iz živali in živil odporen proti protimikrobnim sredstvom, ki se običajno uporabljajo pri zdravljenju človeških bolezni. To zlasti velja za odpornost proti fluorokinolonom v izolatih kampilobakterja iz perutnine, za katere je bilo ugotovljeno, da je do 94 % prijavljenih izolatov odpornih proti ciprofloksacinu. Okužbe, ki se prenašajo s hrano in so posledica teh odpornih bakterij, so zlasti nevarne za ljudi zaradi morebitnega napačnega zdravljenja.

(5)

V skladu z Odločbo Komisije 2005/636/ES z dne 1. septembra 2005 o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo o razširjenosti Salmonelle spp. v brojlerskih jatah vrste Gallus gallus, ki se bo izvajala v državah članicah (3), so bile zbrane primerljive informacije ob upoštevanju razširjenosti salmonele v takšnih jatah. Vendar je zelo težko primerjati razširjenost kampilobakterja v jatah pitovnih piščancev in njihovem mesu ter razširjenost salmonele v mesu pitovnih piščancev iz različnih držav članic, saj ni usklajenega spremljanja.

(6)

V skladu s členom 5 Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (4), se lahko, zlasti kadar so ugotovljene posebne potrebe, vzpostavijo usklajeni programi spremljanja, da bi ocenili tveganja in oblikovali temeljne vrednosti v zvezi z zoonozami in njihovimi povzročitelji na ravni držav članic ali na ravni Skupnosti.

(7)

Znanstveni strokovnjaki so v sodelovanju z EFSA pripravili tehnične specifikacije za temeljno raziskavo o usklajenem spremljanju kampilobakterja v jatah pitovnih piščancev. V letu 2006 je bilo v vseh državah članicah za osebje laboratorijev organizirano usposabljanje o metodah odkrivanja kampilobakterja v takšnih jatah, v letu 2007 pa je načrtovano usposabljanje za izvajanje metode štetja kampilobakterja v truplih.

(8)

Delovna skupina EFSA o podatkovni zbirki za zoonoze je na svoji seji 16. in 17. oktobra 2006 sprejela poročilo o predlaganih tehničnih specifikacijah za usklajene programe spremljanja salmonele in kampilobakterja v mesu pitovnih piščancev v EU (5).

(9)

Delovna skupina je 20. februarja 2007 prav tako sprejela poročilo, ki vključuje predlog za usklajeno shemo spremljanja protimikrobne odpornosti salmonele pri perutnini (Gallus gallus), puranih in prašičih ter Campylobacterja jejuni in Campylobacterja coli pri pitovnih piščancih (6). Poročilo navaja priporočila o usklajeni shemi spremljanja in usklajeni metodologiji testiranja občutljivosti.

(10)

V skladu s členom 7(3) in Prilogo II(B) k Direktivi 2003/99/ES je treba določiti podrobne predpise o spremljanju protimikrobne odpornosti Campylobacterja jejuni in Campylobacterja coli pri perutnini. Za oblikovanje takšnih predpisov je treba zbrati podatke. Zato je treba v raziskavo vključiti testiranje protimikrobne odpornosti, da se zberejo potrebni podatki.

(11)

Ob upoštevanju visokega števila primerov salmoneloze in kampilobakterioze pri ljudeh, pomembnosti pitovnih piščancev in njihovega mesa kot vira okužbe ter naraščajoče zaskrbljenosti zaradi razvoja protimikrobne odpornosti, je treba za preučitev potreb, izvedljivosti, stroškov in koristi ukrepov nadzora na ravni Skupnosti zbrati primerjalne podatke o razširjenosti kampilobakterja v pitovnih piščancih in njihovem mesu ter salmonele v mesu pitovnih piščancev.

(12)

Raziskava naj bi zagotovila potrebne tehnične informacije za oblikovanje veterinarske zakonodaje Skupnosti, vključno z uporabo protimikrobnih sredstev pri programih nadzora zoonoz pri perutnini. Glede na pomembnost zbiranja primerjalnih podatkov o razširjenosti salmonele in kampilobakterja v pitovnih piščancih in njihovem mesu ter protimikrobne odpornosti kampilobakterja v jatah pitovnih piščancev iz držav članic, je treba državam članicam odobriti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje posebnih zahtev raziskave. Primerno je, da se povrne 100 % stroškov, ki so nastali zaradi laboratorijskih testiranj, za katere velja zgornja meja. Vsi drugi stroški, kot so na primer stroški zaradi vzorčenja, prevoza in upravni stroški, niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti.

(13)

Finančni prispevek Skupnosti je treba odobriti, če se bo raziskava izvajala v skladu z zakonodajo Skupnosti in če bo raziskava upoštevala nekatere druge pogoje.

(14)

Finančni prispevek Skupnosti je treba odobriti, če se bodo ukrepi izvajali učinkovito in če bodo pristojni organi predložili vse potrebne informacije v rokih, določenih s to odločbo.

(15)

Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Skupnosti, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (7) je zadnji menjalni tečaj za izdatke v valuti, ki ni euro, tisti, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek.

(16)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

Campylobacterja spp. v jatah pitovnih piščancev in njihovi protimikrobni odpornosti in

(b)

Campylobacterja spp. in Salmonelle spp. v truplih pitovnih piščancev.

(a)

„jata“ pomeni vso perutnino (kot so pitovni piščanci) enakega zdravstvenega statusa, ki jo gojijo na isti lokaciji ali v isti ogradi in ki je ena epidemiološka enota. V primeru perutnine v zaprtih prostorih to vključuje vse ptice, ki si delijo isti zračni prostor;

(b)

„klavna serija“ pomeni dostavo pitovnih piščancev, ki so bili vzrejeni v isti jati, v klavnico na isti dan;

(c)

„pristojni organ“ pomeni organ ali organe države članice, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(a)

Campylobacterja spp. v jatah pitovnih piščancev in njihove protimikrobne odpornosti;

(b)

Campylobacterja spp. v truplih pitovnih piščancev;

(c)

Salmonelle spp. v truplih pitovnih piščancev;

(a)

imeti morajo dokazane izkušnje pri uporabi zahtevanih metod testiranja;

(b)

imeti morajo sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s standardom EN/ISO 17025;

(c)

biti morajo pod nadzorom ustreznih NRL.

(a)

najpozneje do 31. decembra 2007 morajo začeti veljati zakoni in drugi predpisi, potrebni za izvajanje raziskave;

(b)

najpozneje do 31. maja 2008 se Komisiji predloži poročilo o napredku, ki vsebuje informacije iz dela E(1) Priloge I in zajema prve tri mesece raziskave;

(c)

najpozneje do 28. februarja 2009 se Komisiji predloži končno poročilo o izvedbi raziskave, ki vsebuje vse informacije iz točk 1 in 2 dela E Priloge I, vključno z dokazili za stroške, ki so jih države članice imele z vzorčenjem in analizami, ter rezultate, pridobljene med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2008, dokazila o nastalih stroških pa morajo vsebovati vsaj informacije iz Priloge III;

(d)

raziskavo je treba izvesti učinkovito.

(a)

20 EUR za vsak test odkrivanja Campylobacterja spp. in Salmonelle spp;

(b)

30 EUR za vsako potrditev, speciacijo ali štetje izolatov Campylobacterja spp. in serotipizacijo izolatov Salmonelle spp.;

(c)

30 EUR za testiranje protimikrobne odpornosti izolatov Campylobacterja spp. iz jat pitovnih piščancev.

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/38

(1)

Svet je 15. septembra 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/623/SZVP (1), ki preneha veljati 31. julija 2007.

(2)

V skladu s Celovitim predlogom za ureditev statusa Kosova z dne 26. marca 2007, ki določa vzpostavitev funkcije mednarodnega civilnega predstavnika na Kosovu, ki bo hkrati posebni predstavnik Evropske unije in ki ga bo podpiral mednarodni civilni urad (MCU) na Kosovu, vključno s posebnim predstavnikom Evropske unije, je treba enoto za pripravo MCM/PPEU preimenovati v enoto za pripravo MCU/PPEU.

(3)

Mandat enote za pripravo MCM/PPEU je treba spremeniti in podaljšati do 30. novembra 2007 ali do 30 dni po sprejetju nove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN), ki bo nadomestila RVSZN 1244 in potrdila imenovanje mednarodnega civilnega predstavnika, če bo ta nova RVSZN sprejeta pred 1. novembrom 2007.

(4)

Skupni ukrep 2006/623/SZVP je treba ustrezno podaljšati in spremeniti –

1.

sklicevanja na „mednarodno civilno misijo“, „MCM“ in „enoto za pripravo MCM/PPEU“ se razumejo kot sklicevanja na „mednarodni civilni urad“, „MCU“ oziroma „enoto za pripravo MCU/PPEU“;

2.

členu 2 se doda naslednja točka:

3.

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   G. Jonas Jonsson se imenuje za vodjo enote za pripravo MCU/PPEU.“;

4.

členu 9(1) se doda naslednji pododstavek:

„Referenčni finančni znesek za kritje stroškov, povezanih z enoto za pripravo MCU/PPEU, od 1. avgusta do 30. novembra 2007, znaša 1 875 000 EUR.“;

5.

člen 14(2) se nadomesti z:

„2.   Veljati preneha 30. novembra 2007 ali 30 dni po sprejetju RVSZN, ki bo nadomestila RVSZN 1244 in potrdila imenovanje mednarodnega civilnega predstavnika, če bo ta nova RVSZN sprejeta pred 1. novembrom 2007.“.

21.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/s3