19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/3

(1)

Tržna cena Skupnosti za prašičje trupe iz člena 4(2) Uredbe (EGS) št. 2759/75 mora biti določena s tehtanjem cen, zabeleženih v vsaki državi članici, s ponderji, ki izražajo relativni obseg staleža prašičev v vsaki državi članici.

(2)

Te ponderje je treba določiti na podlagi števila prašičev, preštetih v začetku decembra vsakega leta v skladu z Direktivo Sveta 93/23/EGS z dne 1. junija 1993 o statističnih raziskovanjih, ki se izvajajo v prašičereji (2).

(3)

Glede na rezultate popisa iz decembra 2006 je treba določiti nove ponderje za tržno leto 2007/2008 in razveljaviti Uredbo Komisije (ES) št. 1201/2006 (3).

(4)

To uredbo je treba uporabljati od datuma začetka tržnega leta 2007/2008, tj. od 1. julija 2007.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/5

(1)

Uredba (ES) št. 808/2004 je vzpostavila skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo.

(2)

Na podlagi člena 8(1) Uredbe (ES) št. 808/2004 so potrebni izvedbeni ukrepi, da se določijo podatki, ki se predložijo za pripravo statističnih podatkov, opredeljenih v členih 3 in 4 navedene uredbe, in roki za pošiljanje podatkov.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenega s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom (2) –

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/20

(1)

Uredba (ES) št. 616/2007 odpira tarifne kvote za uvoz proizvodov v sektorju perutninskega mesa.

(2)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v prvih sedmih dneh meseca julija 2007 za podobdobje med 1. oktobrom in 31. decembrom 2007, so za nekatere kvote višje od razpoložljivih količin. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(3)

Količine v zahtevkih za uvozna dovoljenja, vloženih v prvih sedmih dneh meseca julija 2007 za podobdobje med 1. oktobrom in 31. decembrom 2007, so za nekatere kvote nižje od razpoložljivih. Zato je treba določiti količine, za katere zahtevki niso bili predloženi, in jih dodati količinam, določenim za naslednje kvotno podobdobje –

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/22

(1)

Z dopisom z dne 5. marca 2005, evidentiranim 13. decembra 2005 in dopolnjenim z dopisom z dne 9. januarja 2006, evidentiranim 12. januarja 2006, so italijanski organi obvestili Komisijo o zgoraj navedenem ukrepu v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Po zahtevi Komisije z dne 6. marca 2006 so italijanski organi zagotovili dodatne informacije z dopisom z dne 6. aprila 2006.

(2)

Z dopisom z dne 7. junija 2006 je Komisija sporočila Italiji, da se je glede ukrepa odločila začeti postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Posredovala jih je Italiji, ki je dobila možnost odgovora; njene pripombe so bile prejete z dopisoma z dne 13. septembra 2006 in 29. septembra 2006.

(5)

Emulgirana goriva so mešanica približno 15 % vode in 85 % kurilnega ali plinskega olja. Imajo manjši učinek na okolje kot konvencionalna goriva. Nedavne študije (3) kažejo, da dodajanje vode gorivom vodi k višji kakovosti zgorevanja v smislu emisij. Izparevanje vode med procesom zgorevanja poveča razpršitev goriva, kar ima za posledico večjo stično površino med gorivom in zrakom. To zmanjša emisije delcev za 59 %. Izparevanje vode tudi zmanjša temperaturo zgorevanja in s tem nastajanje dušikovih oksidov (NOx) za 6 %. Učinkovit proces zgorevanja zmanjšuje ogljikov monoksid (CO) za 32 % (4).

(6)

Vendar pa sta proizvodnja in shranjevanje emulzij draga in zato je cena končne mešanice višja od tržne cene fosilnih goriv. Energijska vsebnost emulzij je 10 % nižja kot pri konvencionalnem gorivu. Uporaba emulzij povzroča dodatne operativne stroške, npr. za redno ponovno obdelavo, ki preprečuje, da bi se sestavini ločili, čiščenje rezervoarjev in potrebo po sistemih za rekuperacijo proizvoda.

(7)

V Italiji je emulzije za javni promet, zbiranje odpadkov in prevoz blaga (približno 9 000 vozil) sprejelo več kot 80 občin (5). Emulzije se uporabljajo tudi za ogrevanje v zasebnih bivališčih (približno 100 hiš) in javnih zgradbah, kot so muzeji, šole in univerze (približno 300 ogrevanih zgradb).

(8)

Emulzije, ki so na italijanskem trgu, temeljijo predvsem na mešanicah plinskega olja z nizko vsebnostjo žvepla/vode, uporabljajo pa se za prevoz in ogrevanje. V letu 2005 so vse emulzije, uporabljene za prevoz, temeljile na plinskem olju, emulzije za ogrevanje pa predvsem na plinskem olju ali težkem kurilnem olju z nizko vsebnostjo žvepla. Druge emulzije s težkim kurilnim oljem, navedene v priglasitvi – z visoko in nizko vsebnostjo žvepla za industrijsko rabo ter visoko vsebnostjo žvepla za ogrevanje – v letu 2005 niso bile na trgu. V primerjavi s potrošnjo konvencionalnih goriv je potrošnja emulzij v Italiji še vedno dokaj obrobnega pomena. Porabljene količine v tonah emulzij in konvencionalnih goriv v letu 2005 so bile naslednje:

(9)

Znotraj Skupnosti se emulzije v glavnem uporabljajo v Italiji. Uporaba te tehnologije v javnem prometu pa je tudi v poskusni fazi v nekaterih državah članicah, npr. Franciji, Združenem kraljestvu in Češki republiki.

(10)

Cilj tega ukrepa je spodbuditi uporabo emulzijskih goriv z zagotavljanjem, da so na voljo po razumni ceni. Pomoč izravnava razliko v stroških med konvencionalnimi gorivi in emulzijami. Tako obravnava tržno nepopolnost, tj. da se koristi emulzij za okolje ne odražajo v tržni ceni konvencionalnih goriv.

(11)

Ukrep naj bi veljal eno leto: od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006. Načrtovani proračun znaša 8,9 milijona EUR. Od tega programa bo imelo koristi od 11 do 50 proizvajalcev emulzij.

(12)

Člen 18(1) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije („Direktiva o davku na energijo“) (6), in zlasti četrta alinea točke 8 v Prilogi II k Direktivi, sta Italiji omogočila, da do konca leta 2005 uveljavi znižano trošarino za emulzije vode, zmešane s plinskim ali kurilnim oljem. Italija je ukrep priglasila za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 in za leto 2006 namerava ta program uveljaviti ob uporabi splošnih pogojev Direktive o davku na energijo.

(13)

V primerjavi z običajno stopnjo za fosilna goriva, ki velja v Italiji, so prednosti ukrepa v smislu znižanih stopenj naslednje (vsa znižanja so odobrena na liter zadevne emulzije plinskega olja in kilogram zadevnega težkega kurilnega olja):

V priglasitvi so navedene tudi znižane stopnje za emulzije, ki niso na trgu, kot sta emulzija vode/težkega kurilnega olja za industrijsko rabo z visoko in nizko vsebnostjo žvepla (41,6 EUR oziroma 20,8 EUR) ter emulzija težkega kurilnega olja z visoko vsebnostjo žvepla za ogrevanje (99,3 EUR).

(14)

V svojem dopisu z dne 6. marca 2006 je Komisija zahtevala od italijanskih organov, da zadržijo odobritev državne pomoči v skladu z veljavnim programom, dokler ne bo povrnjena vsa nezdružljiva pomoč s strani podjetij, ki so predmet negativne odločbe o državni pomoči, in zlasti v skladu z Odločbo Komisije 2000/128/ES z dne 11. maja 1999 o odobreni pomoči Italije za pospešitev zaposlovanja (UL L 42, 15.2.2000, str. 1), Odločbo Komisije 2003/193/ES o davčni oprostitvi in prednostnih posojilih v korist javnih služb v Italiji (8), Odločbo Komisije 2004/800/ES z dne 30. marca 2004 o programu državne pomoči, ki ga izvaja Italija in ki zadeva nujne odredbe glede zaposlovanja (9), ter Odločbo Komisije 2005/315/ES z dne 20. oktobra 2004 o shemi pomoči, ki jo je Italija izvajala v korist podjetij, ki so vlagala v občine, prizadete od naravnih nesreč v letu 2002 (10).

(15)

V primeru emulzij s plinskim oljem, uporabljenih kot motorno gorivo, uporablja Italija minimalno davčno stopnjo 302 EUR samo za tisti del mešanice, ki vsebuje fosilno gorivo. Zato znaša končni davek za emulzijo 256,7 EUR. Komisija je dvomila, da je bila davčna oprostitev za emulzije, uporabljene kot motorno gorivo, skladna s stopnjami obdavčitve, veljavnimi po Direktivi o davku na energijo, ter da ni vplivala na pogoje trgovanja in izkrivljala konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

(16)

Poleg tega so italijanski organi zavrnili zavezo, da zadržijo odobritev nove pomoči po veljavnem programu podjetjem, ki niso povrnila nezdružljive pomoči v skladu s prejšnjo odločitvijo o povrnitvi. Zato je Komisija menila, da ni mogoče upoštevati kumuliranega izkrivljenja, ki izhaja iz stare in nove pomoči.

(17)

Naslednji zainteresirani stranki sta predložili svoje pripombe o začetku postopka: Unione Petrolifera 3. avgusta 2006 in Združenje evropskih proizvajalcev emulzijskega goriva (EEFMA) 7. avgusta 2006.

(18)

V EEFMA so poudarili, da so emulzijska goriva edina goriva, ki hkrati zmanjšujejo emisije dušikovega oksida, delcev in ogljikovega dioksida dizelskih motorjev brez potrebe po kakršnih koli mehanskih spremembah.

(19)

V EEFMA so se podrobno lotili vprašanja, da dodajanje vode plinskemu olju spremeni značilnosti goriva. Zaradi navzočnosti vode je emulzija pri sobni temperaturi mlečnega videza, plinsko olje pa čisto in prozorno. Posebna značilnost emulzije je njena stabilnost zaradi centrifugiranja. Interval gostote emulzije, ki je 842–870 kg/m3, je precej višji kot pri plinskem olju, kjer je 820–845 kg/m3. Enako velja za interval viskoznosti pri 40 °C. Povprečna kalorična vrednost plinskega olja je 10 500 kcal/kg, pri emulzijah pa 9 300 kcal/kg. Ta razlika razloži, zakaj je povprečna poraba emulzije na kilometer večja kot pri plinskem olju.

(20)

V Petroleum Unionu so poudarili, da zadevni prejemniki državne pomoči niso prejemniki pomoči, ki je bila razglašena za nezakonito v skladu z odločbami iz odstavka 14.

(21)

Italija je predložila svoje pripombe 11. julija 2006, ugotovitve tretjih strank pa je komentirala z dopisoma z dne 13. septembra 2006 in 28. septembra 2006.

(22)

Italija je podrobno opisala posebno naravo emulzij. Predvsem je poudarila, da bi bilo treba emulzije zaradi njihove fizične strukture obravnavati, kot da so iz dveh delov: iz „aktivnega“, ki ga sestavljajo ogljikovodiki (dizelsko gorivo ali kurilno olje) in lahko kot takšen proizvaja energijo po uplinjenju ali zgorevanju, in iz popolnoma „pasivnega“, ki ga sestavlja voda, navzoča zaradi zmanjšanja emisije onesnaževal v primerjavi z dizelskim gorivom ali kurilnim oljem, uporabljenim v čistem stanju. Voda, ki je navzoča v emulzijah, tudi absorbira energijo med procesom segrevanja in se preoblikuje v paro. Zato so takšne emulzije proizvodi s posebnimi značilnostmi, ki se razlikujejo od tradicionalnih naftnih proizvodov.

(23)

Italija je poudarila, da je voda zgolj začasno navzoča pri pripravi na izboljšanje zgorevanja, posledično pa zmanjšuje emisije onesnaževal in koristi okolju.

(24)

Italijanski organi so se sklicevali na pripombe, ki jih je Komisiji poslal Unione Petrolifera glede prejemnikov zadevne pomoči. Pri obravnavanju teh pripomb so se italijanski organi zavezali, da zadržijo plačilo zadevne pomoči, če je prejemnik podjetje, ki še ni povrnilo ali na blokirani račun vplačalo vse nezakonite ali nezdružljive pomoči, prejete na podlagi enega od ukrepov pomoči, ki jih je navedla Komisija.

(25)

Italija je ukrep priglasila Komisiji, njegov začetek veljavnosti pa je odvisen od odobritve Komisije, in tako je Italija izpolnila svoje obveznosti v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Ker je Italija priglasila pomoč za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006, ta ocena zadeva samo to obdobje in ne posega v ukrep, ki ga je Italija uporabljala v preteklosti.

(26)

V skladu s členom 87 Pogodbe ES je državna pomoč (a) vsaka pomoč, dodeljena s strani države članice ali iz državnih sredstev, (b) ki izkrivlja konkurenco (c) z dajanjem prednosti določenim podjetjem, (d) če vpliva na trgovino med državami članicami.

(27)

Namen tega ukrepa je proizvajalcem emulzij nadomestiti del njihovih proizvodnih stroškov; ukrep torej daje prednost določenim podjetjem in proizvodnji določenega blaga. Zmanjšanje trošarine je zagotovljeno iz državnih sredstev, ker se država z zmanjšanjem davčne obremenitve na proizvode odreče prihodku.

(28)

Ukrep je selektiven, ker proizvodnja emulzij zahteva specifično znanje in izkušnje ter posebno opremo, emulzije pa se prodajajo omejenemu številu kupcev. Zato so vstopni stroški na trgu emulzij visoki. Zmanjšanje davčnih stopenj za emulzije zagotavlja prednost le omejenemu številu proizvajalcev emulzij.

(29)

Z znižanji davka je mogoče cene emulzij zmanjšati na raven, ki je konkurenčna fosilnim gorivom. Ker se emulzije uporabljajo kot nadomestek za fosilna goriva, lahko ta prednost izkrivi konkurenco na notranjem trgu EU. Ker je z gorivi mogoče trgovati na mednarodni ravni, bo ukrep verjetno vplival tudi na trgovino med državami članicami in zato pomeni državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(30)

Člen 87(3)(c) Pogodbe ES za pomoč določa izvzetje iz splošnega pravila nezdružljivosti s skupnim trgom, kot je navedeno v odstavku (1) navedenega člena, da bi pospešili razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih področij, na katerih takšna pomoč nima škodljivega učinka na pogoje trgovanja v obsegu, ki je nasproten skupnemu interesu.

(31)

Predlagani ukrepi pomoči so namenjeni povečanju uporabe okolju prijaznih goriv, da bi zmanjšali emisije onesnaževal, vključno z delci, in nekoliko zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Komisija ugotavlja, da je bilo zmanjšanje teh plinov in emisij onesnaževal od leta 1985 spodbujeno s številnimi ukrepi Skupnosti (11), nazadnje s Tematsko strategijo o onesnaževanju zraka (12). Cilji sedanjega programa so skladni s politiko EU v tem sektorju.

(32)

Emulzijska goriva niso vključena v opredelitev obnovljivih virov energije v Direktivi 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (13) in ne veljajo za biogoriva po Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (14). Vendar pa ima uporaba emulzijskih goriv za posledico zmanjšanje onesnaževanja in emisij toplogrednih plinov. Zato ukrep vsebuje jasno korist za okolje. To je potrdil tudi program Auto-Oil II (15). Komisija opozarja, da je bilo za emulzijska goriva dokazano, da za 59 % zmanjšujejo emisije delcev, za 6 % emisije dušikovega oksida (NOx) in za 32 % emisije ogljikovega dioksida (CO) (dejansko zmanjšanje je odvisno od razmerja med vodo in dizelskim gorivom). Drugi testi in študije poročajo o manjših zmanjšanjih emisij toplogrednih plinov. Te koristi so popolnoma v skladu z okoljsko politiko Skupnosti.

(33)

V skladu z razdelkom E.3.3 Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (16) (Smernice o okoljski pomoči) bo pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji obnovljive energije običajno dopustna. Komisija meni, da je takšna pomoč primerna za posebno obravnavo zaradi težav, s katerimi so se ti viri energije včasih srečevali pri učinkovitem tekmovanju s konvencionalnimi viri.

(34)

Točka 6 Smernic o okoljski pomoči opredeljuje obnovljivo energijo enako kot Direktiva 2001/77/ES. Kakor je bilo razloženo zgoraj, ta opredelitev ne zajema emulzij. Vendar pa Komisija zaradi naslednjih razlogov meni, da je priglašeno pomoč mogoče oceniti analogno s točko E.3.3 Smernic o okoljski pomoči:

(35)

V skladu s točko 56 Smernic o okoljski pomoči bi pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji obnovljive energije lahko bila dopustna. Točka 56 Smernic o okoljski pomoči določa pomoč za pokritje razlike med stroški proizvajanja energije iz obnovljivih virov energije (v tem primeru emulzij) in tržno ceno te energije. To pomeni, da proizvodni stroški emulzij, po upoštevanju pomoči, ne bi smeli kazati nikakršne prekomerne kompenzacije, tj. ne bi smeli biti pod tržno ceno primerljive energije, pridobljene iz fosilnih energetskih virov, za katere ni odobrene nobene pomoči.

(36)

Italija je predložila izračune proizvodnih stroškov na podlagi podatkov za leto 2006. Glavni dejavnik določanja proizvodnih stroškov emulzij je cena surovin (npr. površinsko aktivne snovi in sredstva proti zamrznitvi), ki jih je treba dodati fosilnim gorivom in vodi. Sledijo logistični stroški, kot so stroški shranjevanja v posebnih rezervoarjih in prevoza v namenskih tovornjakih. Poleg proizvodnih stroškov je treba upoštevati tudi dejstvo, da se zaradi nižje energetske vrednosti emulzij v primerjavi s fosilnimi gorivi ocenjuje, da bo poraba emulzij 10 % višja. Poleg tega nalaga uporaba emulzij uporabnikom dodatne operativne stroške (npr. čiščenje rezervoarjev in sistemov za rekuperacijo proizvoda). Izračuni skupnih stroškov pri proizvodnji emulzij vključujejo pošteno 5-odstotno profitno maržo. Tržna cena fosilnih goriv, ki jo je navedla Italija za primerjave z emulzijami plinskega olja, je povprečje cen plinskega olja v prvih 15 dneh marca 2006 (17).

(37)

Spodnja tabela, ki temelji na informacijah, ki jih je zagotovila Italija, jasno kaže, da pomoč proizvajalcem omogoča prodajo emulzij po ceni, ki še ravno zadošča, da so konkurenčne fosilnim gorivom.

(38)

Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji v celotnem obdobju programa, se je Italija zavezala, da bo vsakih šest mesecev spremljala spremembe cen fosilnih goriv in proizvodnih stroškov emulzij. Kadar bo razlika med proizvodnimi stroški emulzij in referenčno ceno fosilnih goriv presegla vrednost znižanja, bo Italija prilagodila znižanje davka, da bi se izognila prekomerni kompenzaciji.

(39)

Komisija tako ugotavlja, da je pomoč omejena na pokritje razlike med stroški proizvajanja energije iz obnovljivih virov energije in tržno ceno te energije ter da ni prekomerne kompenzacije v smislu Smernic o okoljski pomoči.

(40)

Ker ukrep zadeva znižanje trošarine za energent, ga je Komisija ocenila tudi glede Direktive o davku na energijo.

(41)

Direktiva o davku na energijo določa minimalne stopnje obdavčitve za energente. Pri mešanicah goriv se minimalne stopnje uporabljajo za končne proizvode. Zaradi izvajanja politik, ki ustrezajo nacionalnim okoliščinam, Direktiva o davku na energijo dovoljuje državam članicam, da uporabijo oprostitve in znižanja davkov, kadar ti niso škodljivi za pravilno delovanje notranjega trga in nimajo za posledico izkrivljanja konkurence.

(42)

Člen 5 Direktive o davku na energijo načeloma omogoča državam članicam, da znižajo davčne stopnje končnih proizvodov goriva z običajne stopnje na stopnjo, ki ni nižja od minimalne stopnje obdavčitve v določenih primerih, npr. kadar gre za izboljšanje kakovosti goriv. Člen 16 omogoča državam članicam, da uporabijo oprostitev ali znižano stopnjo obdavčitve za obnovljiv in vodni del mešanice.

(43)

Da bi člen 5 uporabili kot utemeljitev za znižanja davkov, morajo biti emulzije goriva z izboljšano kakovostjo v primerjavi z ustreznimi fosilnimi gorivi. Informacije, ki jih je zagotovila Italija, in pripombe tretjih strank jasno dokazujejo, da dodajanje vode fosilnemu gorivu spremeni njegove fizične značilnosti in prinese koristi za okolje.

(44)

Po dodajanju vode se spremenijo videz, gostota, viskoznost in kalorična vrednost goriva. Navzočnost vode izboljša kakovost zgorevanja in ima za posledico manj emisij onesnaževal, kot so delci, dušikovi oksidi in ogljikov dioksid. Zato je mogoče emulzije obravnavati kot izboljšanje kakovosti samih fosilnih goriv. Uporaba člena 5 za emulzije omogoča znižanje stopnje trošarine na minimalno stopnjo, določeno v Direktivi o davku na energijo.

(45)

V primeru emulzij s plinskim oljem, ki se uporabljajo kot motorno gorivo, uporablja Italija člen 16 in, izhajajoč iz minimalne stopnje obdavčitve v Skupnosti, ki je 302 EUR, izvzema vodni del mešanice. Zato je končni davek za te emulzije 15 % pod minimalno davčno stopnjo in znaša 256,7 EUR.

(46)

Komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru emulzij ta pristop utemeljen s členom 5 in členom 16 Direktive o davku na energijo, obravnavano skupaj. Dodajanje vode fosilnim gorivom ima za posledico fizično drugačen proizvod z izboljšano kakovostjo zgorevanja in posledičnimi koristmi za okolje. To daje povod za uporabo prve alinee člena 5 Direktive. Hkrati vsebuje končni proizvod 15 % vode, kar pomeni izpolnitev pogojev za davčne ugodnosti v skladu s členom 16.

(47)

Zaradi zgornjih razlogov so znižanja obdavčitve za emulzije, ki jih je predlagala Italija, skladna z Direktivo o davku na energijo.

(48)

Komisija je nadalje opozorila na problem morebitne kumulacije izkrivljanja, ki izhaja iz pomoči po programu zmanjšanja trošarin, in drugih izkrivljanj, ki izhajajo iz druge nezakonite in nezdružljive pomoči, predvsem po programih iz odstavka 14, ki še ni bila povrnjena. V skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 15. maja 1997 (20) bi bila združljivost nove pomoči lahko odvisna od obstoja kakršne koli prejšnje nezakonite pomoči, ki ni bila povrnjena, saj bi kumulativni učinek pomoči lahko precej izkrivil konkurenco na skupnem trgu.

(49)

Komisija glede uporabe sodbe v primeru Deggendorf ugotavlja, da so se italijanski organi sklicevali na pripombe, ki jih je Komisiji predložil Unione Petrolifera, v katerih je bilo navedeno, da: „so prejemniki zadevne pomoči drugačni od prejemnikov tako imenovane nezakonite pomoči“. Pri obravnavanju teh pripomb so se italijanski organi zavezali, da v kontekstu tega ukrepa zadržijo plačilo zadevne pomoči, če je prejemnik podjetje, ki še ni povrnilo ali vplačalo na blokirani račun kakršne koli nezakonite ali nezdružljive pomoči, prejete na podlagi enega od ukrepov pomoči, ki jih je navedla Komisija v svoji odločitvi o sprožitvi postopka.

(50)

Komisija nadalje ugotavlja, da med postopkom po členu 88(2) Pogodbe ES ni prejela nikakršnih pripomb od tretjih strank, da bi predlagana pomoč lahko vplivala na pogoje trgovanja in izkrivljala konkurenco v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

(51)

Na podlagi zgornjega Komisija sklepa, da je ukrep skladen z veljavnimi določbami Smernic o okoljski pomoči, uporabljenih po analogiji, in veljavnimi določbami Direktive o davku na energijo. Poleg tega se je Italija zavezala, da zadrži odobritev nove pomoči po veljavnem programu podjetjem, ki niso povrnila nezdružljive pomoči v skladu z veljavno prejšnjo odločitvijo o povrnitvi. Zato lahko ukrep šteje za združljivega s skupnim trgom po členu 87(3)(c) Pogodbe –

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/30

(1)

Z dopisom z dne 30. aprila 2004 je Poljska Komisiji priglasila pomoč družbi DAEWOO-FSO MOTOR S.A., ki je spremenila svoje ime v Fabryka Samochodów Osobowych S.A. (v nadaljnjem besedilu družba „FSO“ ali „upravičenka“), kot pomoč, odobreno pred pristopom. Z dopisom z dne 19. maja 2004 je Komisija zaprosila Poljsko, naj predloži nekatere manjkajoče dokumente. Ti so bili predloženi dne 18. junija 2004. Komisija je zaprosila za dodatne podatke z dopisoma z dne 2. avgusta 2004 in 6. oktobra 2004, na katera je Poljska odgovorila z dopisom, evidentiranim 13. septembra 2004, oziroma z dopisom z dne 3. novembra 2004. 9. novembra 2004 so se sestali predstavniki Komisije in poljskih organov.

(2)

5. januarja 2005 so se poljski organi strinjali s tem, da bo Komisija prav tako obravnavala priglasitev z dne 30. aprila 2004 kot priglasitev v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES v zvezi s kakršnimi koli ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da so nova pomoč.

(3)

Z dopisom z dne 19. januarja 2005 je Komisija sporočila Poljski, da se je odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede pomoči, ki ni bila dodeljena pred pristopom in je pomenila novo pomoč. Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 26. aprila 2005 (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o ukrepih. Pripomb ni predložila nobena tretja stranka.

(4)

Z dopisom z dne 28. februarja 2005, evidentiranim 1. marca 2005, so poljski organi zaprosili za podaljšanje roka za predložitev svojih pripomb v zvezi s sprožitvijo formalnega postopka preiskave. Poljska je predložila delni odgovor z dopisom z dne 1. aprila 2005, evidentiranim 4. aprila 2005. V tem dopisu je Poljska zaprosila za podaljšanje roka za predložitev dodatnih podatkov do 15. aprila 2005, ker je potrebovala čas za posodobitev načrta za prestrukturiranje. Z dopisom z dne 27. aprila 2005, evidentiranim 29. aprila 2005, so poljski organi zaprosili za ponovno podaljšanje roka za predložitev dodatnih podatkov do 13. maja 2005. Ti podatki so bili predloženi skupaj s posodobljeno različico načrta za prestrukturiranje z dopisom z dne 31. maja 2005, evidentiranim 2. junija 2005. Dodatne pripombe so bile predložene z dopisom z dne 13. junija 2005, evidentiranim 14. junija 2005.

(5)

Z dopisom z dne 4. avgusta 2005, evidentiranim 8. avgusta 2005, je Poljska sporočila Komisiji, da se je za družbo FSO našel nov investitor. Z dopisom z dne 28. septembra 2005, evidentiranim 29. septembra 2005, so poljski organi sporočili Komisiji, da bo načrt za prestrukturiranje predložen novembra 2005 skupaj z opisom proizvajanih modelov. Z dopisom z dne 16. novembra 2005, evidentiranim naslednjega dne, je Poljska predložila angleško različico vrednotenja stanja zalog družbe FSO. Komisija je zaprosila za dodatne podatke 12. decembra 2005. Poljski organi so predložili dodatne podatke z dopisom z dne 15. decembra 2005, evidentiranim 19. decembra 2005, v katerem je bila predložena najavljena posodobitev načrta za prestrukturiranje. V istem dopisu je Poljska sporočila Komisiji, da bo predložila več podatkov v prihodnjih tednih. V svojem dopisu z dne 3. januarja 2006, evidentiranem 5. januarja 2006, je Poljska predložila delni odgovor na zahtevek Komisije po podatkih z dne 12. decembra 2005 in je prosila, da se ji da na voljo več časa (do 23. januarja 2006), da bi lahko predložila preostale podatke. Z dopisom z dne 26. januarja 2006, evidentiranim 30. januarja 2006, so poljski organi predložili del dodatnih podatkov in zaprosili za podaljšanje roka do 6. februarja 2006. Z dopisom z dne 14. februarja 2006, evidentiranim 15. februarja 2006, je Poljska predložila manjkajoče točke odgovora na dopis Komisije z dne 12. decembra 2005.

(6)

21. februarja 2006 so se v Bruslju sestali predstavniki služb Komisije, poljskih organov, uprave družbe FSO in investitor AvtoZAZ. Po tem sestanku je dne 8. marca 2006 Komisija poslala Poljski zahtevek za dodatne podatke. Poljska je odgovorila z dopisom z dne 6. aprila 2006, evidentiranim naslednjega dne. Z dopisom Poljski z dne 27. aprila 2006 je Komisija dovolila podaljšanje roka za predložitev končne različice načrta za prestrukturiranje do 20. maja 2006. Poljski organi so podatke predložili z dopisom z dne 22. maja 2006, evidentiranim naslednjega dne.

(7)

Z dopisoma z dne 28. in 29. junija 2006, evidentiranima naslednjega dne, so poljski organi sporočili Komisiji, da je družba FSO pravkar podpisala licenčno pogodbo za proizvodnjo novega modela avtomobila. 29. junija 2006 je potekal sestanek s poljskimi organi.

(8)

Z dopisom z dne 5. julija 2006 je Komisija zaprosila za dodatne podatke, ki so jih poljski organi predložili z dopisoma z dne 19. in 27. julija 2006.

(9)

Poljski organi so predložili dodatne podatke z dopisom z dne 30. avgusta 2006 in med sestankom dne 31. avgusta 2006.

(10)

Z dopisom z dne 6. septembra 2006 je Komisija zaprosila za dodatne podatke, ki so bili predloženi z dopisom z dne 3. oktobra 2006, evidentiranim naslednjega dne. Poljska je Komisiji sporočila, da bo več podatkov predložila v naslednjih 10 delovnih dneh.

(11)

Poljska je predložila dodatne podatke z dopisom z dne 17. oktobra 2006, evidentiranim 19. oktobra 2006. S tem dopisom so poljski organi zaprosili za sestanek s službami Komisije. Ta sestanek je potekal v Bruslju 7. novembra 2006. Po tem sestanku so poljski organi poslali dopis 17. novembra 2006.

(12)

Družba FSO je poljska proizvajalka avtomobilov. Glavni proizvodni obrat družbe se nahaja v Varšavi, ki je območje, ki prejema pomoč v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES. Izdeluje osebna vozila, rezervne dele in dodatke. Glavni vir prihodka družbe je od konca devetdesetih let 20. stoletja proizvodnja vozil znamke Daewoo Matiz in Lanos. Družba FSO S.A. ima sedaj nadzor nad 18 hčerinskimi družbami – (servis, proizvodnja sestavnih delov, prodaja), kar je zmanjšanje v primerjavi z […] (3) leta 1999.

(13)

Predhodnica družbe FSO je na Poljskem tržišču prisotna od petdesetih let 20. stoletja in je bila ena od obeh največjih poljskih proizvajalk avtomobilov. Pogodba o ustanovitvi mešane družbe je bila sklenjena leta 1996 med Daewoo Motor Corporation Ltd („DMC“) in prejšnjim Ministrstvom za industrijo in trgovino. Daewoo je pridobil 70-odstotni delež novo ustanovljene družbe DAEWOO-FSO MOTOR S.A. Okoli 25 % družbe je bilo v lasti državne zakladnice, preostanek pa v lasti manjšinskih delničarjev. Od tedaj se družba imenuje Fabryka Samochodów Osobowych („FSO“).

(14)

Težave FSO so v glavnem posledica stečaja DMC, njenega nejvečjega delničarja, leta 2000. To je privedlo do upadanja povpraševanja po vozilih znamke Daewoo zaradi negotovosti kupcev glede usode družbe FSO ter razpoložljivosti rezervnih delov in servisnih storitev. Poleg tega je družba FSO imela težave zaradi resnega upadanja prodaje novih vozil na Poljskem na začetku tega desetletja zaradi zelo hitrega povečevanja uvoza rabljenih avtomobilov iz zahodne Evrope na Poljsko. Poleg tega, ker oba proizvajana modela, za razliko od konkurenčnih modelov, nista bila posodobljena, sta z leti postala manj privlačna na trgu EU. Zaradi tega se je prodaja družbe FSO strmo zmanjšala s 189 000 enot (od katerih je bilo 179 000 prodanih na Poljskem) leta 1999 na 47 000 leta 2001. Družba FSO je v letih 2000, 2001 in 2002 ustvarila neto izgube v višini 2,1 milijarde PLN (540 milijonov EUR (4)), 1,1 milijarde PLN (282 milijonov EUR) oziroma 425 milijonov PLN (109 milijonov EUR). V zadnjih letih je bila velika večina izdelanih avtomobilov Lanos izvoženih v Ukrajino [kot sklopi za sestavljanje] in jih je sestavljalo in prodajalo podjetje AvtoZAZ, ki je začelo komercialno sodelovati z družbo FSO leta 2000. Skupna prodaja je ostala na zelo nizki ravni in družba je še naprej beležila poslovne izgube.

Preglednica 1

(15)

Nekatere dele (predvsem ime blagovne znamke in nekatere azijske proizvodne obrate) DMC v stečaju, ne pa tudi družbe FSO, je kupil General Motors in jih vključil v novo hčerinsko družbo pod imenom GM DAT, kar pomeni General Motors Daewoo Auto & Technology.

(16)

Družba FSO je iskala strateškega investitorja od začetka svojih težav. Februarja 2004 se je obrnila na 29 največjih družb za proizvodnjo motornih vozil in jim je poslala memorandum, v katerem se je predstavila kot privlačna investicijska priložnost. [Nekatere družbe] AvtoZAZ, […], [so izrazile] načelno svoj interes za investiranje v FSO. AvtoZAZ, ključni kupec družbe FSO, je izrazil konkretni interes za razširitev sodelovanja z družbo FSO. Poljska vlada je s podjetjem AvtoZAZ začela ekskluzivna pogajanja za prodajo družbe FSO.

(17)

AvtoZAZ je največji proizvajalec avtomobilov v Ukrajini. Sestavlja avtomobile več blagovnih znamk, vključno z znamkami ZAZ (lastna blagovna znamka), Daewoo, VAZ (blagovna znamka ruske Lade) in Opel (6). Je v lasti UKRAVTO, ki je lastnik največje avtomobilske distribucijske in servisne mreže v Ukrajini. UKRAVTO distribuira več blagovnih znamk, vključno z znamkami ZAZ, Daewoo, Chevrolet, VAZ in Opel.

(18)

25. junija 2004 so državna zakladnica, podjetje AvtoZAZ in družba FSO podpisali pismo o nameri. Z resolucijo z dne 9. novembra 2004 je Svet ministrov odobril prodajo delnic družbe FSO v lasti državne zakladnice. Družba FSO in državna zakladnica sta se dogovorili za imenovanje KPMG kot neodvisnega svetovalca za oceno tržne vrednosti družbe. Uporabljeni sta bili stroškovna metoda (knjigovodska vrednost sredstev in obveznosti družbe s popravkom po potrebi) in likvidacijska (tržna vrednost prisilne prodaje sredstev FSO, zmanjšana za obveznosti). V obeh primerih je bila vrednost delnic družbe FSO negativna. Istočasno je državna zakladnica izbrala še enega neodvisnega svetovalca (PriceWaterhouseCoopers), da opravi svoje lastno vrednotenje. Ta je potrdil prvo vrednotenje.

(19)

Pogodba o prodaji je bila podpisana s podjetjem AvtoZAZ (7)30. junija 2005 za skupno ceno 100 PLN. Po tej pogodbi mora podjetje AvtoZAZ uresničiti poslovni načrt, dogovorjen z državno zakladnico. Zajema obdobje 2005–[…] in predvideva začetek proizvodnje novega modela avtomobila, povečanje obsega proizvodnje in ohranjanje najnižje ravni zaposlenosti. Pogodba navaja, da bo državno pomoč, ki jo vsebuje načrt za prestrukturiranje, priglašen Komisiji, poljska vlada dodelila, če jo odobri Komisija. Kupec izjavlja, da je bila dodelitev državne pomoči družbi FSO eden od pogojev za njegovo odločitev o nakupu delnic družbe.

(20)

Med tem je podjetje AvtoZAZ kupilo (s popustom) 100 % preostalih terjatev do družbe FSO, z nominalno vrednostjo skoraj […], bank […], ki so bile upnice družbe FSO.

(21)

Leta 1999 je bilo na Poljskem prodano 640 000 novih vozil, tržni delež družbe FSO pa je znašal 28 %, s čimer je tedaj postala vodilna proizvajalka avtomobilov na Poljskem. Leta 2003 se je število avtomobilov, prodanih na Poljskem, zmanjšalo na 358 000, tržni delež družbe FSO pa se je znižal na 2,2 % (manj kot 8 000 prodanih avtomobilov). Leta 2004 je družba FSO prodala na Poljskem samo 3 500 avtomobilov. Glavni konkurenti družbe FSO na Poljskem (in v Evropi) so Fiat, Škoda, Renault, Toyota, Opel, Peugeot, Ford, Volkswagen in Citroen. Na poljskem trgu se je delež prodaje uvoženih vozil zvišal s 25 % leta 1998 na 75 % leta 2003.

(22)

Proizvodna zmogljivost v Evropski uniji kot celoti (25 držav članic) je leta 2004 znašala 20,8 milijona avtomobilov, medtem ko je znašal obseg proizvodnje le 14,5 milijona avtomobilov. Ob stopnji izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti v višini 70 % je zato jasno, da ima industrija težave zaradi velikega presežka proizvodne zmogljivosti. Medtem ko bi raven prodaje družbe FSO leta 1999 ustrezala tržnemu deležu v EU, ki je višji od 1 %, je proizvodnja družbe FSO leta 2004 predstavljala tržni delež, ki je manjši od 0,5 %.

(23)

Od leta 2003 je večino proizvodnje družbe FSO kupilo podjetje AvtoZAZ in je bila prodana na ukrajinskem trgu. Prodaja novih avtomobilov v Ukrajini je v zadnjih letih hitro naraščala. Od leta 2001 do leta 2005 je narasla s 65 000 na 265 000 avtomobilov. Na ukrajinskem trgu se avtomobili Daewoo, ki jih proizvaja družba FSO, soočajo s konkurenco naslednjih blagovnih znamk: VAZ (Lada), ZAZ, Chevrolet in drugi Daewoo modeli, ki jih ne proizvaja FSO. Škoda, Opel, Toyota, Mitsubishi, Nissan, Renault in VW so prisotni na tem trgu, vendar dosegajo bolj omejene tržne deleže.

(24)

Družba FSO prav tako načrtuje izvoz dela svoje proizvodnje v […]. Prodaja avtomobilov v […] je leta 2005 znašala približno 1,6 milijona enot. Domače blagovne znamke imajo 72,5-odstotni tržni delež, uvoženi avtomobila pa pomenijo 27,5 % prodaje. Vendar ima nizka kakovost in tehnološka zastarelost avtomobilov znamke […] za posledico stalno naraščanje uvoza. Poleg tega tuji proizvajalci avtomobilov gradijo objekte v […]. Kakih 40 % zahodnih avtomobilskih družb je že ustanovilo tovarne na tem območju, nadaljnjih 16 % pa jih to načrtuje.

(25)

Kot je prikazano v preglednici 2, je uprava začela z dejavnostmi prestrukturiranja v družbi FSO S.A. in njenih hčerinskih družbah takoj, ko se je leta 2000 položaj poslabšal, potem ko je družba DMC objavila stečaj. Število zaposlenih v družbi FSO S.A. se je med januarjem 2001 in septembrom 2003 zmanjšalo za 2 222 zaposlenih. Program prestrukturiranja, priglašen Komisiji aprila 2004 („prvotni načrt za prestrukturiranje“) se je začel izvajati konec leta 2003, dokončan pa je bil leta 2007, in je predvideval dodatno zmanjšanje števila zaposlenih v družbi FSO S.A. za 1 100 zaposlenih, tako, da je zagotavljal dolgoročno zaposlitev okoli 2 000 delavcem. Od takrat je bil program v veliki meri že izveden. Število zaposlenih je bilo ob koncu leta 2005 zmanjšano na 2 200 oseb. Medtem so poljski organi objavili, da ta raven ustreza novemu dolgoročnemu cilju. Hčerinske družbe pod nadzorom FSO so bile v tem obdobju prav tako popolnoma prestrukturirane in število zaposlenih je bilo znatno zmanjšano.

Preglednica 2 (9)

Število zaposlenih ob koncu leta

(26)

Prvotni načrt za prestrukturiranje, ki je bil Komisiji priglašen 30. aprila 2004, je temeljil na pogoju, de se strateškega investitorja za FSO pridobi pred 2006. Ker čas vstopa investitorja ob pripravi načrta za prestrukturiranje ni bil še dokončno znan, je načrt prvotno vključeval dve različici. Med letom 2004, ko je postal vstop potencialnega investitorja bolj gotov, je družba FSO potrdila prvo različico prestrukturiranja, čeprav so bili ciljni datumi prestavljeni nekoliko na poznejše datume. Načrt je vključeval naslednje ukrepe:

(27)

V prvotnem načrtu za prestrukturiranje je družba FSO načrtovala dolgoročno proizvodnjo [med 130 000 in 170 000] enotami. V skladu s tem dolgoročnim proizvodnim ciljem je družba načrtovala zmanjšanje obstoječe proizvodne zmogljivosti za eno tretjino, tj. z [200 000–230 000] vozil na leto – ob upoštevanju dela v dveh izmenah in 250 delovnih dni – na [140 000–170 000] na leto. Od leta 2001 je bila izkoriščenost obstoječe zmogljivosti majhna (manj kot 25 %). Poljski organi ocenjujejo, da bo po prestrukturiranju prag rentabilnosti družbe FSO znašal [100 000–150 000] avtomobilov na leto (10).

(28)

V poznejših dopisih so poljski organi obvestili Komisijo o zamudah pri izvajanju prvotnega načrta za prestrukturiranje in so navedli, da vmesni prodajni cilji niso bili doseženi.

(29)

Leta 2005 je bil načrt za prestrukturiranje spremenjen v smislu, da družba FSO ni več načrtovala razvoja svojih lastnih novih modelov, temveč je dala prednost proizvodnji obstoječega modela večjega proizvajalca avtomobilov, imenovanega „dajalec licence“ za razliko od „investitorja“, AvtoZAZ. Vsi sestavni deli za njihovo proizvodnjo bi tako že bili na razpolago in investicijski stroški bi bili omejeni na tehnološke prilagoditve obstoječim proizvodnim linijam družbe FSO, da bi se omogočila proizvodnja novega modela. Da bi ta načrt izvedla, je družba FSO morala pritegniti dajalca licence.

(30)

Komisija ugotavlja, da je ta sprememba načrta za prestrukturiranje – ki poleg dajalca licence pritegne investitorja – postala potrebna, ker družbi FSO kot investitorja ni uspelo pritegniti večjega proizvajalca avtomobilov, s katerim bi lahko razvila nov model, kot je predvideno v prvotnem načrtu za prestrukturiranje. Investitor – AvtoZAZ – ni razvil lastnih modelov, ki so konkurenčni na trgu EU.

(31)

Po spremembi na podlagi pogajanj z investitorjem je bil načrt za prestrukturiranje ponovno spremenjen na podlagi pogajanj s potencialnimi dajalci licence.

(32)

V različici načrta za prestrukturiranje iz novembra 2005 so poljski organi navedli, da bi naj ustanovili novo hčerinsko družbo FSO, […].

(33)

[…] 2006 sta družba FSO in njen delničar UkrAvto podpisala Memorandum o soglasju z GM DAT za proizvodnjo novega modela v FSO.

(34)

[…] 2006 sta družbi FSO in UkrAvto sklenili […] pogodbo z GM DAT o proizvodnji in […] modela […] (Chevrolet Aveo). GM je iskal novo proizvodno zmogljivost za ta model v […]. V skladu s pogoji pogodbe lahko družba FSO proizvaja in sestavlja ta model do […]. Še naprej lahko prodaja v […] do […].

(35)

Istočasno je družba FSO podpisala pogodbo z GM DAT, s katerim je podaljšala obstoječo licenčno pogodbo za proizvodnjo Daewoo Lanosa […]. Po novi pogodbi lahko FSO proizvaja ta model do […] in ga prodaja do […]. Ker se je prodaja Lanosa […] v letu 2005 in 2006 povečala, namerava FSO proizvajati ta stari model v večjih količinah do začetka proizvodnje […] konec […].

(36)

V svojih zadnjih predložitvah podatkov so poljski organi navedli, da družba FSO, v nasprotju s prejšnimi najavami, načrtuje dolgoročno prodajo [od 130 000 do 170 000] avtomobilov, zlasti po letu 2008. Del te proizvodnje bi bil prodan v […] in večina preostale proizvodnje v […].

(37)

Glede finančnega prestrukturiranja, ki je del načrta za prestrukturiranje, so bili od leta 2003 sprejeti in izvajani ukrepi za zmanjšanje dolgov družbe. 22. septembra 2003 je bil podpisan dogovor z glavnimi upniki, in sicer z DMC, državno zakladnico in […] finančnimi institucijami (vključno s […] poljskimi bankami). Dogovor je predvideval konverzijo terjatev DMC in državne zakladnice v delnice družbe FSO po enakem konverzijskem razmerju. Ta konverzija se je od takrat že izvršila. […] finančne institucije so se strinjale z odpisom večine svojih terjatev do družbe FSO. Kot je navedeno, je od tedaj […] bank investitorju prodalo (s popustom) svoje preostale terjatve do družbe FSO. Odpisano je bilo že več kot […] milijonov PLN […]. Poleg tega dogovora s svojimi glavnimi upniki je družba FSO dne 17. septembra 2003 vložila zahtevo pri sodišču za začetek postopka poravnave s svojimi manjšimi upniki. Ta postopek je že zaključen.

Preglednica 3

Prestrukturiranje obveznosti

[…]

(38)

V svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija ugotovila, da je bilo odobreno že več ukrepov, ki predstavljajo pomoč za prestrukturiranje, pred pristopom v zadnjem četrtletju leta 2003 in v prvih štirih mesecih leta 2004. Zato ti ukrepi niso predmet tega postopka preiskave, saj se v okviru tega postopka preiskujejo samo ukrepi, odobreni po pristopu. Kljub temu je treba pomoč, dodeljeno pred pristopom, upoštevati v oceni združljivosti, zlasti pri ocenjevanju omejitve pomoči na najmanjši potrebni znesek.

(39)

Največji del pomoči, dodeljene po pristopu, je v obliki […] % državne garancije za bodoče investicijsko posojilo […]. Bančno posojilo v višini […] milijonov USD ([…] milijonov EUR (11)) bo denominirano v US dolarjih. Garancija zato izpostavlja državo potencialnim plačilom v znesku 83 milijonov USD (66 milijonov EUR) (12). Drugi pomemben ukrep je odpis terjatev do družbe FSO s strani Ministrstva za finance v znesku 34 860 000 PLN (9 milijonov EUR).

(40)

Različni ukrepi so navedeni v preglednici v nadaljevanju na podlagi podatkov, ki so jih poljski organi predložili 3. januarja 2006 (13):

Preglednica 4

Državna pomoč po pristopu

(41)

Priglašeni ukrepi pomoči znašajo 83 milijonov USD (66 milijonov EUR) in 62 milijonov PLN (16 milijonov EUR). Zato znaša skupni znesek ukrepov pomočipo menjalnem tečaju z dne 20. oktobra 2006 82 milijonov EUR ali 318 milijonov PLN.

(42)

Velik del ukrepov pomoči je v obliki odpisa ali odloga obstoječih terjatev države do družbe FSO. Ker po podatkih Komisije družba FSO teh terjatev ni plačala, je že imela koristi od začasnega odloga plačila svojih obveznosti. Zaradi tega se lahko šteje, da so bili ti ukrepi delno že izvedeni.

(43)

V svoji odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija navedla, da bo ocenila združljivost nove pomoči na podlagi veljavnih smernic za reševanje in prestrukturiranje. Sedanje smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14) („smernice iz leta 2004“) so začele veljati 10. oktobra 2004. Za ukrepe, priglašene pred tem datumom, se uporabljajo prejšne smernice za reševanje in prestrukturiranje iz leta 1999 (15) („smernice“). Ker so bili ukrepi priglašeni 29. aprila 2004, se uporabljajo smernice iz leta 1999. Komisija je zato opravila prvotno oceno priglašene (nove) pomoči na podlagi meril iz teh smernic.

(44)

Komisija je najprej ugotovila, da je glede na izgube in upadanje prodaje, ki jih je družba FSOutrpela v prejšnih letih, izpolnila pogoje kot podjetje v težavah v skladu s točko 2.1 smernic.

(45)

Glede ponovne vzpostavitve rentabilnosti je Komisija izrazila dvome o določenih vidikih načrta. En element teh dvomov je zadeval pomanjkanje jasnosti o načrtovani ravni proizvodnje. Komisija je prav tako pripomnila, da ni imela na voljo posodobljenega načrta za prestrukturiranje, ki je bil po navedbah poljskih organov dogovorjen z investitorjem. Pomembno je, da je Komisija prav tako navedla, da od poljskih organov ni prejela tržne raziskave. Navedla je, da bi morala raziskava vsebovati oceno skupne proizvodne zmogljivosti in povpraševanja na ravni Skupnostiin sklepno ugotovitev glede tega, ali je na trgu obstajala presežna zmogljivost.

(46)

Glede preprečevanja nedovoljenega izkrivljanja konkurence je Komisija navedla, da ne more zavzeti dokončnega stališča, ker kot prvo poljski organi niso predložili podatkov o tem, ali je obstajala presežna zmogljivost na trgu, na katerem je poslovala družba FSO. Kot drugo Poljska ni navedla, ali sta FSO in/ali investitor načrtovala kakršne koli ukrepe, ki bi lahko šteli za izravnalne ukrepe, razen zmanjšanja zmogljivosti, že vključenega v načrt za prestrukturiranje, kot potrebnega ukrepa za doseganje rentabilnosti.

(47)

Glede omejitve pomoči na najnujnejši potrebni znesek je Komisija zaprosila za več podrobnih podatkov o ukrepih, ki štejejo za lastne prispevke, in za podrobne podatke o stroških prestrukturiranja. Komisija je prav tako izrazila dvome o tem, ali je bila pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek, ker se je iz pogojev, zahtevanih za nekatere ukrepe pomoči, dalo sklepati, da niso bili absolutno potrebni.

(48)

Končno, Komisija je ugotovila, da bi lahko dogovor o prestrukturiranju dolga, sklenjen z javnimi upniki dne 22. septembra 2003, vseboval pomoč, dodeljeno pred pristopom. Celo v primeru, da se združljivosti te potencialne pomoči ne more oceniti in je ni možno pridobiti nazaj, jo je treba vseeno upoštevati pri oceni nove pomoči.

(49)

Glede nasprotujočih si podatkov o načrtovanih ravneh proizvodnje v letih 2005 in 2006 so poljski organi v svojem dopisu z dne 13. junija 2005 pojasnili, da bi bilo treba zaradi zamud pri vstopu investitorja v naslednjih različicah načrta za prestrukturiranje številke popraviti navzdol. Navedli so, da bi točka rentabilnosti, ki je po ocenah znašala [100 000–150 000] enot, morala biti dosežena v […]. V svojem dopisu z dne 22. maja 2006 so poljski organi predložili prodajne napovedi za obdobje od leta 2008 do 2010. V dokumentih, predloženih med sestankom dne 31. avgusta 2006, so poljski organi predložili napoved za obdobje od leta 2006 do 2008, ki je potrdila zgoraj navedene številke.

Preglednica 5

(50)

V svojem dopisu z dne 3. oktobra 2006 so poljski organi predložili znatno višjo napoved za obdobje od leta 2008 do 2010. Po tej napovedi bi naj v tem obdobju letna proizvodnja dosegla raven [več kot 250 000] enot.

(51)

Kakor je bilo od nje zahtevano v odločitvi o sprožitvi postopka, je Poljska 31. maja 2005 predložila posodobljeno različico načrta za prestrukturiranje. Poljska je od tedaj predložila nadaljnje posodobljene različice. Načrt za prestrukturiranje vključuje opise trgov, na katerih posluje družba FSO. Iz načrta je razvidno, da v EU obstajajo precejšne presežne zmogljivosti, kakor je že bilo navedeno.

(52)

Glede predlogov za izravnalne ukrepe je Poljska navedla, da so kot prvo načrti družbe FSO imeli za cilj omejitev proizvodnje in prodaje na raven [140 000–170 000] avtomobilov do leta 2008 kljub dejstvu, da bi družba lahko proizvedla [200 000–230 000] avtomobilov in da ima realne možnosti za prodajo [140 000–170 000] avtomobilov. Kot drugo je FSO omejila svojo prodajno mrežo z zmanjšanjem števila prodajaln avtomobilov z […] leta 2003 na […] leta 2006. Prav tako je likvidirala dve lastni prodajalni. Kot tretje družba omejuje število držav, v katere izvaža svoje izdelke.

(53)

Glede omejitve pomoči na najmanjši potrebni znesek so poljski organi predložili več dokumentov o zneskih, opisanih kot lastni prispevki.

(54)

Končno, Poljska je predložila kopijo dogovora z dne 22. septembra 2003 o prestrukturiranju dolga.

(55)

Poljski organi ne spodbijajo, da ukrepi, navedeni v preglednici 4, pomenijo državno pomoč, kakor je ugotovljeno v uvodni odločitvi.

(56)

Poleg ukrepov, navedenih v preglednici 4, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila pomisleke, da bi lahko dogovor z javnimi upniki z dne 22. septembra 2003 o prestrukturiranju dolga vseboval pomoč, dodeljeno pred pristopom. Tako je Komisija pravzaprav ugotovila, da so finančne institucije pristale na delni odpis svojih terjatev do družbe FSO samo pod pogojem, da poljski davčni organ pristane na to, da se zmanšanje vrednosti, ki je posledica te odpovedi terjatvam, obravnava kot strošek, ki znižuje obdavčljiv dohodek. Komisija je zato pripomnila, da je možno, da so bile koncesije države mnogo večje kot koncesije zasebnih strank dogovora. Poljski organi so predložili kopijo dogovora z dne 22. septembra 2003. Komisija je ugotovila, da je bila pretvorba dolga v delnice družbe FSO, na katero je pristala državna zakladnica, opravljena vzporedno in pod enakimi pogoji kot pretvorba dolga s strani DMC, ki je družba zasebnega sektorja. Poleg tega je znesek, ki ga je tako pretvorila DMC, mnogo višji od zneska, ki ga je pretvorila državna zakladnica. Zaradi tega je Komisija zaključila, da je ta postopek spoštoval načelo enakosti upnikov v tržnem gospodarstvu in ni pomenil državne pomoči.

(57)

Čeprav glede tega v odločitvi o sprožitvi postopka niso bili izraženi pomisleki, ker je bila transakcija opravljena pozneje, je Komisija preverila, ali je prodaja lastniškega deleža države v družbi FSO podjetju AvtoZAZ za […] po ceni 100 PLN dne 30. junija 2005 vsebovala pomoč za kupca, in, posredno, za družbo FSO. Komisija je analizirala poročilo o vrednotenju, ki ga je sestavilo svetovalno podjetje KPMG. KPMG ugotavlja, da družba beleži velike izgube in da je povpraševanje po njenih izdelkih majhno. Zaradi tega ni možno pravilno uporabiti metode diskontiranih denarnih tokov. Uporabita se lahko samo stroškovna metoda in likvidacijska metoda. Z obema metodama se je ugotovilo, da vrednost družbe FSO znaša […]. PriceWaterhouseCoopers („PWC“) se v veliki meri strinja z ugotovitvami KPMG. Komisija v teh poročilih ni našla nobenih očitnih napak in je zaključila, da dogodki med datumom vrednotenja s strani KPMG in datumom transakcije niso imeli za posledico, da bi cena delnic […]. Komisija zato meni, da ta transkacija ne vključuje elementa pomoči.

(58)

Sklepa se, da so samo ukrepi, navedeni v preglednici 4, pomoč, ki je zajeta s to odločbo.

(59)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija ugotovila, da ukrepi, navedeni v preglednici 4, niso bili odobreni pred pristopom Poljske EU 1. maja 2004. Vendar je Komisija ugotovila, da v pogodbi za prodajo delnic družbe FSO, sklenjeni 30. junija 2005 med vlado in podjetjem AvtoZAZ, poglavje o državni pomoči (člen 9) določa, da „Ustrezni organi javne uprave nameravajo, pod pogojem, da prejmejo odločbo Evropske komisije, ki potrjuje, da je načrtovana državna pomočskladna s skupnim trgom, družbi […] dodeliti državno pomoč za prestrukturiranje. Ta pomoč se dodeli pod pogoji iz načrta za prestrukturiranje družbe FSO, ki je sedaj v postopku preiskave pri Evropski komisiji pod številko primera C 3/2005. […] Kupec izjavlja, da je bila dodelitev državne pomoči družbi iz prvega stavka zgoraj eden od pogojev za njegovo odločitev za investicijo z nakupom delnic družbe. […] Izjave ustreznih organov javne uprave o nameri, da se družbi dodeli državno pomoč iz prvega odstavka zgoraj, so vključene v Prilogi št. 6 k tej pogodbi“. Komisija iz predhodno navedenega sklepa, da je 30. junija 2005 obstajala pravno zavezujoča obveznost države, da bo dodelila priglašeno pomoč pod pogojem, da jo odobri Komisija.

(60)

Komisija je ugotovila, da 30. junija 2005 in na prejšne datume še zdaleč ni bilo verjetno, da bi lahko družba FSO ponovno dosegla rentabilnost. To potrjujeta zgoraj omenjeni poročili o vrednotenju KPMG in PWC. Komisija zlasti ugotavlja, da družba ni imela dajalca licence za proizvodnjo novega modela. Družba ni vedela, kaj bo v prihodnosti proizvajala. Pogodba za […] je bila podpisana šele leta 2006. Tedaj veljavna licenčna pogodba z podjetjem GM DAT za proizvodnjo Lanosa poteče […]. Raven proizvodnje Lanosa je bila nizka in ni zadoščala za pokrivanje stroškov. Sklepna ugotovitev je, da je bila pomoč brezpogojno obljubljena, ko je bilo tveganje za stečaj visoko.

(61)

Glede točnega zneska pomoči, ki je vključena v državni garanciji za investicijsko posojilo, dodeljeno […], poljski organi niso predložili izračuna faktorja tveganja, s katerim bi se lahko garancija tehtala. Do oktobra 2006 so poljski organi vedno poudarjali, da je bila ta garancija potrebna, ker družba ni bila sposobna pridobiti finančnih sredstev na trgu zaradi slabih izkušenj in izgub banke pri prejšnih posojilih, odobrenih družbi FSO. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je, kakor je navedeno zgoraj, država zavezala izdati garancijo, ko je bilo tveganje za stečaj visoko. Zaradi tega Komisija meni, da lahko znaša pomoč, ki je vključena v državni garanciji, do 100 % zneska garancije. Vendar pa na podlagi poznejše ocene združljivosti pomoči Komisiji ni treba določiti točnega zneska pomoči, vključenega v tej garanciji.

(62)

Komisija ugotavlja, da so poljski organi v svojem dopisu z dne 17. oktobra 2006 omenili, da bi bila tedaj družba sposobna pridobiti posojila na trgu. Zaradi tega je Poljska zaprosila, da se pomoč, vključena v garanciji, kvantificira na podlagi znižanja obrestne mere, ki je bila dosežena zaradi garancije. Komisija tej zahtevi ne more ugoditi. Država se je zavezala, da bo odobrila garancijo (in druge ukrepe pomoči), in je treba zato znesek pomoči oceniti glede na čas, ko se je država nepreklicno zavezala, da bo odobrila ukrepe podpore, in ne pozneje. Vsa posojila, ki jih je ponudil trg po tem datumu, so „kontaminirana“ s pomočjo, ki jo je država obljubila. Na trgu se je odrazil neposredni pozitivni vpliv (in posredni vpliv, kot npr. pritegnitev investitorja, ki jo je omogočila obljuba pomoči) pomoči na družbo. Zaradi tega se pozneje ponujena cena financiranja ne more uporabiti kot podlaga za oceno količine pomoči v ukrepih, ki so bili predhodno pogodbeno obljubljeni. Poleg tega podatki, ki so jih predložili poljski organi glede pripravljenosti bank, da dodelijo posojila, niso prepričljivi in ne dokazujejo, da bi bila katera koli banka dejansko pripravljena posoditi zadevni znesek družbi FSO brez državne podpore. Poljski organi so potrdili […] v svojem dopisu z dne 17. novembra 2006.

(63)

Glede pomoči z odlogom plačila davka in obveznosti socialnega varstva, ki jih je dolgovala družba FSO, so ti odlogi enakovredni posojilom družbi. Kot je navedeno, so bili ti odlogi plačila odobreni, ko je bilo tveganje za stečaj visoko. Zaradi tega Komisija ugotavlja, da je višina pomoči v obliki takih odlogov lahko znašala celotni odloženi znesek. Vendar zaradi poznejše ocene združljivosti pomoči Komisiji ni treba kvantificirati točnega zneska pomoči, ki je vključena v teh odlogih.

(64)

Zaradi tega je najvišji znesek pomoči, dodeljen po pristopu, ki se oceni v tej odločbi, 83 milijonov USD (66 milijonov EUR) plus 62 milijonov PLN (16 milijonov EUR). Po menjalnem tečaju z dne 20. oktobra 2006 je zato najvišji znesek pomoči 82 milijonov EUR ali 318 milijonov PLN.

(65)

Glede zneska pomoči, ki jo vključujejo ukrepi, odobreni pred pristopom, Komisija ugotavlja, da so nekateri od ukrepov prav tako vsebovali odloge davčnih dolgov in plačila prispevkov za socialno varnost. Na podlagi enakih utemeljitev, kot predhodno opisano, je Komisija ugotovila, da je najvišji znesek pomoči, dodeljen pred pristopom, skupni znesek nominalne vrednosti ukrepov, in sicer 201 milijonov PLN (51 milijonov EUR). Komisiji ni treba točno kvantificirati zneska pomoči, ki je vključena v teh ukrepih.

(66)

Kot je že bilo navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, je bila pomoč, ki je predmet preiskave, ocenjena na podlagi Smernic Skupnosti za državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999 (in ne iz leta 2004). Komisija meni, da je pomoč za prestrukturiranje združljiva, če so izpolnjeni vsi pogoji iz smernic (17).

(67)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, Komisija meni, da je družba FSO v težavah in upravičena do pomoči za prestrukturiranje. Kakor potrjujejo podatki, ki so jih predložili poljski organi, družba brez pomoči ne bi mogla pritegniti novega delničarja in dajalca licence, kar je bilo nujno potrebno za njeno preživetje. Poleg tega brez državne garancije banke celo še danes ne bi družbi FSO odobrile investicijskega posojila, ki je nujno potrebno za proizvodnjo novega modela in posledično za preživetje podjetja.

(68)

Komisija mora prav tako preveriti, ali je družba […], ki bi lahko bila prejemnica zavarovanega investicijskega posojila, upravičenka ali ne. Poljski organi so Komisiji zagotovili, da bi […] – ali katere koli drugo ime že prejme – bila hčerinska družba FSO in bi bila vključena v skupnih računovodskih izkazih skupine FSO. Na podlagi podatkov, ki jih je predložila Poljska, se lahko ugotovi, da ustanovitev […] ne bi predstavljala ustanovitve novega podjetja v smislu smernic. Ker je temeljni del gospodarske enote v težavah, je […] upravičenka do pomoči za prestrukturiranje.

(69)

Smernice navajajo, da „mora načrt za prestrukturiranje, katerega trajanje mora biti čim krajše, obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja podjetja v smiselnem časovnem okviru in na podlagi realističnih predvidevanj prihodnjih pogojev poslovanja. […] Izboljšanje sposobnosti preživetja mora biti v glavnem posledica notranjih ukrepov […].“

(70)

Kot je predhodno navedeno, bo družba FSO v prihodnosti poslovala kot neodvisna proizvajalka avtomobilov v smislu, da modeli, ki jih bo proizvajala, sestavljala in prodajala, ne bodo razviti znotraj skupine, ki ji družba pripada (18). Zaradi tega mora družba skleniti licenčno pogodbo z enim od velikih proizvajalcev avtomobilov, ki razvijajo svoje lastne modele. Ta podjetja lahko locirajo proizvodnjo svojih modelov v svojih lastnih obratih ali v neodvisnih družbah, kot je FSO. Iz navedenega sledi, da bo pri poskusih pridobitve licenčne pogodbe družba FSO tekmovala z obstoječimi proizvodnimi obrati zadevnega proizvajalca avtomobilov, kakor tudi z drugimi neodvisnimi proizvajalci. Družba FSO lahko pridobi licenčne pogodbe redno in ustvarja dobiček iz proizvodnje zadevnih modelov samo, če je zanesljiv in učinkovit proizvajalec z nizko stroškovno osnovo.

(71)

Komisija ugotavlja, da je cilj načrta za prestrukturiranje izpolnitev zadnjega omenjenega pogoja.

(72)

Na operativni strani je družba izvedla daljnosežen načrt za prestrukturiranje, ki je zadeval družbo FSO S.A., kakor tudi hčerinske družbe. Nekateri od problemov, ugotovljeni v družbi FSO, so bili preveliko število oddelkov in ravni upravljanja, kakor tudi neustrezna organizacijska struktura. FSO se je odločila zmanjšati število oddelkov in nekatere od njih združiti, zmanjšati število ravni upravljanja in vodilnih položajev. Prav tako je spremenila načrt porazdelitve funkcij s koncentracijo nekaterih funkcij in odpravo nepotrebnih funkcij. Bolj splošno, ker raven in struktura zaposlenosti nista ustrezali sedanjemu poslovanju in obsegu proizvodnje, je družba znatno zmanjšala število zaposlenih, kakor je razvidno iz preglednice 2. Družba je prestrukturirala svoje servisne hčerinske družbe, hčerinske družbe za proizvodnjo sestavnih delov in hčerinske družbe za prodajo.

(73)

Na finančni strani so družbo pestili številni dolgovi, ki jih ni mogla vračati zaradi velikih izgub, ki jih je imela od leta 2000. Vendar, kakor je prikazano preglednici 3, se je pogajala s svojimi upniki, ki so pristali bodisi na pretvorbo svojih terjatev v delnice ali na odpoved večini svojih terjatev.

(74)

Predhodni opis kaže, da je družba, kakor zahtevajo smernice, že sprejela pomembne notranje ukrepe na poslovni in finančni ravni za povrnitev konkurenčnosti. Vendar bo obdobje prestrukturiranja dokončano šele, ko bo FSO izvedla vse investicije, potrebne za proizvodnjo novega modela in bo znova vzpostavila obseg proizvodnje, ki ustvarja primeren dobiček. Zaradi tega je treba na podlagi sedanjega načrtovanja upoštevati, da se obdobje prestrukturiranja zaključi med […].

(75)

Poleg notranjega prestrukturiranja, ki povečuje učinkovitost družbe FSO kot proizvajalke, ima družba prav tako koristi od tega, da ima novega delničarja – podjetje AvtoZAZ – od leta 2005. To FSO omogoča priviligiran dostop do distribucijskega omrežja UkrAvto za prodajo svojih proizvodov.

(76)

Komisija ugotavlja, da načrt za prestrukturiranje ni brez tveganj in negotovosti. Prvič, družba FSO se bo morala redno uspešno potegovati za licenčne pogodbe, da bi imela model za proizvodnjo. Drugič, odvisna bo od komercialnega uspeha enega ali dveh proizvajanih vozil, ki ga ni možno zajamčiti. Kot tretje bo morala iz proizvodnje zadevnih modelov ustvariti zadostno stopnjo dobička. Ob upoštevanju intenzivnosti konkurence na avtomobilskem trgu, ki se kaže v nizki ravni profita, ki ga dosegajo proizvajalci vozil za množični trg, bo doseganje donosnosti zahtevalo stalne izboljšave na področju učinkovitosti in obvladovanja stroškov. Vsa ta tveganja so neločljivo povezana z načrtom za prestrukturiranje in v primeru, da se uresničijo, se ne morejo šteti za „nepredvidljive okoliščine“ v smislu odstavka 48 smernic.

(77)

Vendar zaradi že doseženega poslovnega in finančnega prestrukturiranja, podpore novega delničarja in […] pogodbe, podpisane z GM DAT v […] 2006 za proizvodnjo […], Komisija meni, da obstaja zadostna verjetnost, da bo načrt za prestrukturiranje družbi FSO omogočil ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti.

(78)

Kot je že bilo omenjeno, ima avtomobilska industrija v EU težave zaradi prevelikih zmogljivosti in proizvajalci avtomobilov redno objavljajo zmanjšanja števila zaposlenih. V tej zvezi je izstop podjetij s trga običajen rezultat delovanja tržnih mehanizmov. Pomoč, ki se preiskuje v tem primeru, negativno vpliva na delovanje teh mehanizmov in prevali breme prilagajanja na druge proizvajalce. Ti konkurenti se morajo soočati s še enim konkurentom več, kot bi ga sicer imeli, če država ne bi posegla vmes, da bi rešila družbo FSO pred stečajem. Da bi ocenili, kolikšno je izkrivljanje, ki je posledica te pomoči, je treba ugotoviti, na katerih trgih opravlja družba FSO dejavnost in kdo so njeni konkurenti.

(79)

Komisija ugotavlja, da je družba FSO dejavna na dveh trgih. Prvič, tekmuje, da bi pridobila licence ali naročila za proizvodnjo avtomobilov od obstoječih velikih proizvajalcev avtomobilov. Pri tem FSO konkurira obstoječim proizvodnim obratom – ki bodisi pripadajo velikemu zadevnemu proizvajalcu ali so neodvisni – ki bi prav tako lahko proizvajali te avtomobile in bi bili zainteresirani za njihovo sestavljanje. Komisija ugotavlja, da tekom zadnjih let večji proizvajalci, ki so dejavni v EU, redno prisilijo več obratov, ki se nahajajo na določenem geografskem območju, na splošno v Evropi (19), da tekmujejo drug z drugim za proizvodnjo določenega modela. Po zaslugi pomoči lahko družba FSO preživi in se bo potegovala za takšne proizvodne priložnosti na račun drugih proizvodnih obratov, ki se nahajajo na tem območju. Do te vrste izkrivljanja konkurence je morda že prišlo, ko je družba GM DAT sklenila […] licenčno pogodbo z družbo FSO. Model […] bi se lahko teoretično proizvajal v drugem evropskem obratu. Ker se bo FSO potegovala za druge licenčne pogodbe v prihodnosti, lahko Komisija upravičeno domneva, če zanemarimo to pogodbo, da bo do te vrste izkrivljanja konkurence prihajalo v prihodnosti na škodo drugih obratov, ki se nahajajo v EU. V tej zvezi Komisija ugotavlja, da več obratov v EU sedaj proizvaja tip vozila, katerega proizvodnjo načrtuje FSO. Takšno izkrivljanje lahko resno škoduje proizvodnemu obratu, ki bi zadevno licenčno pogodbo sklenil, če bi družba FSO zapustila trg. Proizvodnja določenega modela vozila pogosto zahteva zaposlitev stotine (ali celo tisoče) oseb v obdobju več let. Zato prisotnost družbe FSO na trgu resno vpliva na blaginjo države članice, v kateri se nahaja neuspešni ponudnik.

(80)

Drugič, model, ki ga proizvaja FSO, bo tekmoval z drugimi modeli in jim bo odvzel del njihovega tržnega deleža. Prodaja konkurenčnih modelov bo manjša, kot bi bila, če družba FSO ne bi bila prisotna. Ta vrsta izkrivljanja bo negativno vplivala na proizvajalce avtomobilov in njihove proizvodne obrate, ki proizvajajo konkurenčne modele. Če bi FSO izstopila iz trga, bi bila proizvodnja modelov, ki jih namerava izdelovati FSO, najverjetneje dodeljena drugemu proizvodnemu obratu. Vendar Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je družba FSO pogodbo dobila, pomeni, da je njena proizvodnja cenejša. Zato bodo avtomobili, ki bodo ponujeni na trgu, cenejši, kot bi bili v primeru, da bi FSO zapustila trg (20). Poleg tega je splošno priznano dejstvo, da povečanje proizvodne zmogljivosti, ki je na voljo na trgu, znižuje cene zadevnega proizvoda. Nižje cene avtomobilov bodo zato škodovale konkurentom. Komisija ugotavlja, da bo v skladu z napovedjo, ki je vključena v načrt za prestrukturiranje, proizvodnja FSO v daljšem obdobju predstavljala med 1 in 2 % avtomobilske proizvodnje EU. Vendar, kakor priznavajo poljski organi, bodo avtomobili, ki jih proizvaja FSO, v glavnem konkurirali modelom avtomobilov podobne velikosti in cene. Zaradi tega se tržnega deleža v tem tržnem segmentu ne more obravnavati kot „zanemarljivega“ v smislu točke 36 smernic.

(81)

Komisija iz prejšne analize sklepa, da bo pomoč, ki ohranja družbo FSO pri življenju na trgu, ki je v težavah zaradi prevelikih zmogljivosti, negativno vplivala na konkurente družbe FSO: proizvodne obrate, ki se potegujejo za izdelavo istega modela, proizvodne obrate, ki proizvajajo konkurenčne modele, in proizvajalce avtomobilov, ki proizvajajo konkurenčne modele. Zato Komisija meni, da so ukrepi potrebni zaradi omejitve izkrivljanja, ki je posledica pomoči. Pri odločanju o ravni teh ukrepov Komisija upošteva kot blažilne dejavnike, da se družba nahaja na območju, ki prejema pomoč, in da je njen tržni delež majhen.

(82)

Med postopkom so poljski organi predlagali različne izravnalne ukrepe. Kot prvo so poljski organi navedli, da je družba FSO zmanjšala svojo prodajno mrežo z zmanjšanjem števila prodajaln. Vendar Komisija ugotavlja, da je, ker je prodaja na Poljskem zelo upadla in imajo nekatere prodajalne zaostale obveznosti do FSO ali so šle v stečaj, bila ta racionalizacija potrebna zaradi rentabilnosti in zmanjšanja stroškov prodaje. Poleg tega nekatere od teh prodajaln niso bile pod nadzorom FSO in so se lastniki odločili za prenehanje prodaje avtomobilov družbe FSO in preitje na prodajo drugih znamk. Zaradi tega ta ukrep ne pomeni dodatnega prizadevanja FSO in ne omejuje prisotnosti družbe na trgih nad obsegom, ki ga upravičuje potreba po ponovni vzpostavitvi rentabilnosti. Zato se ga ne more sprejeti kot izravnalni ukrep.

(83)

Poljski organi so prav tako omenili, da družba FSO „prostovoljno“ omejuje število držav, v katere izvaža svoje izdelke. Vendar Komisija ugotavlja, da FSO ne bo proizvajala svojih lastnih modelov, temveč bo proizvajala po licenčni pogodbi. Takšna pogodba omejuje število držav, v katerih se izdelki lahko prodajajo. Zato je taka omejitev neločljivo povezana s poslovnim načrtom in ni koncesija s strani družbe FSO, ki nad njo nima nadzora. Poleg tega prodajne napovedi za te države niso bile podprte z zadostnimi podatki.

(84)

Poljski organi so predlagali demontažo nekatere opreme na proizvodnih linijah FSO. Vendar je treba to opremo v vsakem primeru zamenjati, da bi lahko proizvajali nov model.

(85)

Končno, Poljska, ki je navedla, da je proizvodna zmogljivost družbe FSO [200 000–230 000] enot na leto ob upoštevanju proizvodnje v dveh izmenah, je predlagala omejitev svoje proizvodne zmogljivosti na [140 000–170 000] enot na leto do leta 2008. Komisija ugotavlja, da to ustreza ravni napovedi proizvodnje družbe FSO za leto 2008 (glej preglednico 5) (21). Zato ta ukrep za družbo ne bi pomenil omejitve.

(86)

Da povzamemo, nobeden od ukrepov, ki jih predlagajo poljski organi, ne predstavlja koncesij s strani FSO. Prisotnosti FSO na trgu ne omejujejo bolj, kot bi to v vsakem primeru povzročili ukrepi, potrebni za ponovno vzpostavitev rentabilnosti. Tako ne morejo kompenzirati izkrivljanja, ki ga povzroča pomoč. Nedovoljena izkrivljanja konkurence zato niso preprečena. Ker Komisija meni, da so ukrepi potrebni, da se omeji izkrivljanje konkurence, se je odločila, da za združljivost pomoči zahteva izpolnitev naslednjih ukrepov:

(87)

Komisija meni, da ta pogoj zadošča za zmanjšanje izkrivljanja konkurence, ki jo povzroča pomoč. Na podlagi prodajnih napovedi, ki so jih predložili poljski organi, bo ta pogoj predstavljal omejitev za družbo le za dve leti ali največ tri leta in dva meseca (25). Tako bo v tem obdobju ta pogoj prisilil družbo, da bo proizvajala in prodajala manj avtomobilov. Te omejitve prav tako pomenijo, da se družba ne bo mogla potegovati za kakršne koli dodatne licenčne pogodbe, ki bi v tem obdobju zahtevale proizvodnjo.

(88)

Z določitvijo zgornje meje proizvodnje (trajanje, raven), tako da je omejevalni učinek omejen na dve leti – največ tri – leta in dva meseca, je Komisija upoštevala stanje v regiji, kjer se družba nahaja in njen majhen tržni delež.

(89)

V odločitvi o sprožitvi postopka preiskave je Komisija izrazila pomisleke o tem, ali je bila vsa pomoč potrebna. Zlasti je Komisija ugotovila, da je bil pogoj za dodelitev nekaterih ukrepov pridobitev investitorja. Zato se zdi, da je pomoč pomenila bolj način za pritegnitev investitorja, kakor da bi bila strogo omejena na to, kar je družba resnično potrebovala za preživetje. Postopek preiskave je te dvome omilil. Komisija dejansko ugotavlja, da brez podpore investitorja in dajalca licence družba sama ne bi mogla preživeti. FSO ni imela lastnega modela, ki bi ga proizvajala, niti ni imela zmogljivosti za razvoj povsem novega modela. Poleg tega pomanjkanje interesa, ki ga je kazalo 29 največjih proizvajalcev avtomobilov po poskusih navezave stikov s strani FSO februarja 2004, kaže na to, da je bila družba v zelo težkem položaju in da celo z zagotovljeno pomočjo očitno ni predstavljala rentabilnega in donosnega podjetja. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je bil pogoj za del pomoči pridobitev investitorja, ne pomeni, da je pomoč presegala najmanjši znesek, potreben za ponovno vzpostavitev rentabilnosti FSO.

(90)

Da bi ocenila, ali je pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek, je Komisija analizirala, katere stranke so in bodo podpirale stroške prestrukturiranja. Ti so v glavnem sestavljeni iz stroškov prestrukturiranja obveznosti družbe. Za manjši znesek je družba prav tako potrebovala garancijo za najetje investicijskega posojila za financiranje posodobitve proizvodne linije, potrebne za proizvodnjo novega modela.

(91)

Kot je bilo predhodno navedeno (glej preglednico 3), je FSO podpisala dogovor s svojimi glavnimi upniki. Po tem dogovoru je DMC pretvoril terjatve do družbe FSO v višini [2–3] milijonov (26) PLN […] v kapital. Državna zakladnica je storila enako z zneskom v višini [400–800] milijonov PLN […]. Kot je navedeno v odstavku 55, Komisija meni, da ta pretvorba ne vsebuje elementa pomoči. V tem dogovoru iz septembra 2003 so se zasebne banke zavezala odpovedati terjatvam do FSO v višini [0,7–1,2] milijarde PLN […] in več kot polovica te zaveze je že bila izvedena. Manjše terjatve do družbe FSO so bile prav tako prestrukturirane, tako da je bilo odpisanih dodatnih [120–230] milijonov PLN […]. Pretvorbe dolgov in odpisi neposredno znižujejo znesek pomoči, potreben za rešitev družbe. Če ti upniki ne bi pristali na pretvorbo in odpis svojih terjatev, bi vračilo teh obveznosti zapadlo dejansko takoj in bi bila potrebna dodatna pomoč za njihovo vračilo in s tem za preprečitev stečaja družbe FSO. Skupaj, če ne upoštevamo pretvorbe dolga državne zakladnice, znaša prispevek zasebnih upnikov družbe FSO [2,8–4,4] milijarde PLN […].

(92)

Poleg pravkar opisanega prispevka je Poljska navedla, da je v zadnjih letih podjetje AvtoZAZ predfinanciralo svoja naročila FSO, ki so predstavljala skoraj celotno proizvodnjo poljskega podjetja. To predfinanciranje je družbi FSO, ki ni imela na voljo likvidnih sredstev, omogočilo, da financira proizvodnjo (naročenih avtomobilov, npr. nakup vložkov). Predfinancirana naročila so podjetju omogočila poslovanje zadnjih nekaj let. Ta vrsta predfinanciranja ni običajna praksa v avtomobilski industriji, zlasti ne za podjetje v težavah. Zaključimo lahko, da je AvtoZAZ preko tega izrednega predfinanciranja FSO, prispeval k financiranju družbe v obdobju njenega prestrukturiranja. Ta zasebni prispevek je znak, da trg verjame v rentabilnost podjetja. Po podatkih, ki so jih predložili poljski organi, je znesek predplačil s strani AvtoZAZ znašal v nekaterih obdobjih [10–50] milijonov USD […].

(93)

Kot je navedeno, je pri menjalnem tečaju z dne 20. oktobra 2006, najvišji znesek pomoči, ki bo dodeljen po pristopu, 82 milijonov EUR ali 318 milijonov PLN. Pri oceni, ali je pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek, mora Komisija prav tako upoštevati pomoč, dodeljeno pred pristopom Poljske v okviru istega prestrukturiranja. Kot je bilo predhodno navedeno, Komisija meni, da je znašala najvišja pomoč, dodeljena v četrtletjih pred pristopom, 201 milijonov PLN (51 milijonov EUR). Tako znaša najvišja skupna pomoč za prestrukturiranje 519 milijonov PLN (133 milijonov EUR). Iz zgoraj navedenega se lahko sklepa, da prispevek zasebnega sektorja pokriva več kot 85 % stroškov prestrukturiranja, pomoč pa manj kot 15 %. Celo če bi pretvorbo dolga (ki ne vsebuje elementa pomoči) s strani države šteli za strošek prestrukturiranja, znaša prispevek zasebnega sektorja več kot tri četrtine stroškov prestrukturiranja. Komisija meni, da je prispevek zasebnih upnikov precejšen.

(94)

Na podlagi navedenega Komisija sklepa, da je pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek.

(95)

Na podlagi podatkov, ki so jih predložili poljski organi, Komisija sklepa, da družba v zadnjih desetih letih ni prejemala pomoči za prestrukturiranje. Med sedanjim prestrukturiranjem so bili prvi ukrepi pomoči dodeljeni v zadnjem četrtletju leta 2003. Ta pogoj je torej izpolnjen.

(96)

Komisija je sklenila, da je priglašena pomoč združljiva s skupnim trgom, če so izpolnjeni določeni pogoji –

Vir:

„Predstavitev družbe, Fabryka Samonochodów Osobowych S.A., Varšava 2006“, ki so jo predložili poljski organi 31. avgusta 2006.

(44)

Točka 3.2.2 Smernic, ki to zahtevo predpisuje, zlasti določa, da mora načrt prestrukturiranja izpolnjevati tri bistvene pogoje. Bistvenega pomena je, prvič, da znova vzpostavi rentabilnost podjetja, upravičenega do pomoči v razumnem roku in na podlagi realnih predpostavk (točka 3.2.2(i)); drugič, da preprečuje nedovoljeno izkrivljanje konkurence (točka 3.2.2(ii)); in tretjič, da je v sorazmerju s stroški in koristmi prestrukturiranja (točka 3.2.2(iii)).

(45)

Ker so navedeni pogoji kumulativni, mora Komisija razglastiti, da je načrt pomoči za prestrukturiranje nezdružljiv tudi, če ni izpolnjen eden od navedenih pogojev (zadeva T-171/02 Regione autonoma della Sardegna proti Komisiji [2005] II-0000, odstavek 128; v tej zvezi glej prav tako Francija proti Komisiji, citiran zgoraj, odstavek 49 in 50).

19.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/47

(1)

Odločba Komisije 2006/784/ES (2) določa odobritev treh metod za razvrščanje prašičjih trupov v Franciji.

(2)

Francoska vlada je Komisijo prosila za odobritev dveh novih metod za razvrščanje prašičjih trupov in predložila rezultate svojih preskusov razseka v drugem delu protokola iz člena 3(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85 z dne 24. oktobra 1985 o podrobnih pravilih za uporabo lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (3).

(3)

Po proučitvi te prošnje je bilo ugotovljeno, da so pogoji za odobritev zadevnih metod za razvrščanje izpolnjeni.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za svinjsko meso –

„(d)

naprava, imenovana ‚Autofom‘, in z njo povezane metode ocenjevanja, podrobno opredeljene v delu 4 Priloge;

(e)

naprava, imenovana ‚UltraFom 300‘, in z njo povezane metode ocenjevanja, podrobno opredeljene v delu 5 Priloge.“