I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

14.7.2007

Uradni list Evropske unije

L 184/1

UREDBA SVETA (ES) št. 824/2007

z dne 10. julija 2007

o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2007–2009

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 26 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oskrba Skupnosti z nekaterimi ribiškimi proizvodi je trenutno odvisna od uvoza iz tretjih držav. V interesu Skupnosti je, da v okviru ustrezno velikih tarifnih kvot Skupnosti delno ali v celoti opusti carinske dajatve za navedene proizvode. Da ne bi bile ogrožene razvojne možnosti za navedene proizvode v Skupnosti in da se zagotovi oskrba, ustrezna potrebam predelovalne industrije, bi bilo treba odpreti takšne kvote in pri tem uporabiti spremenljive carinske dajatve v skladu z občutljivostjo zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti.

(2)	Za vse uvoznike v Skupnosti bi moral biti zagotovljen enak in neprekinjen dostop do teh kvot, stopnje, določene za te kvote, pa bi se morale neprekinjeno uporabljati za celoten uvoz zadevnih proizvodov v vse države članice do izčrpanja kvot.

(3)

Zaradi zagotavljanja učinkovitosti skupnega upravljanja kvot bi bilo državam članicam treba dovoliti, da iz količine kvot črpajo potrebne količine, ki ustrezajo njihovemu dejanskemu uvozu. Ker postopek upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, bi slednja morala biti sposobna zlasti spremljati hitrost črpanja kvot in o tem ustrezno obveščati države članice.

(4)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (1) določa sistem upravljanja tarifnih kvot, ki sledi kronološkemu vrstnemu redu datumov sprejema deklaracij za sprostitev v prosti promet. Tarifne kvote, odprte s to uredbo, bi morale upravljati Komisija in države članice v skladu z navedenim sistemom.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 379/2004 z dne 24. februarja 2004 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribiške proizvode za obdobje od 2004 do 2006 (2) je prenehala veljati 31. decembra 2006. V obdobju med 1. januarjem 2007 in začetkom veljavnosti te uredbe ni bilo na voljo nobenih avtonomnih tarifnih kvot. Poleg tega zaradi dejstva, da carinske olajšave za vse kvote, odprte s to uredbo, veljajo le, če so izpolnjeni pogoji glede končne uporabe, retroaktivno izvajanje te uredbe ni mogoče. Z namenom zagotoviti določeno kontinuiteto glede na prejšnji sistem kvot bi bilo zato treba predvideti režim, ki ga bo nasledil in ki bo omogočal odobritev zmanjšanja uvoznih dajatev za ribiške proizvode, ki so bili dani v prosti promet med 1. januarjem 2007 in začetkom veljavnosti te uredbe, ter ustrezno upošteval pogoje glede končne uporabe in razpoložljive količine konkretnih kvot.

(6)	Glede na nujnost zadeve je treba priznati izjemo od roka šestih tednov iz točke 3 dela I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvozne dajatve za proizvode, navedene v Prilogi, se opustijo, in sicer v okviru tarifnih kvot, v skladu s stopnjami za posamezna obdobja in največjimi količinami, navedenimi v Prilogi.

2. Uvoz proizvodov, navedenih v Prilogi, pokrivajo kvote iz odstavka 1 samo, če je prijavljena carinska vrednost najmanj enaka že določeni referenčni ceni ali referenčni ceni, ki naj se še določi, v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (3).

Člen 2

Tarifne kvote iz člena 1 upravlja Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 3

Države članice in Komisija tesno sodelujejo, da bi zagotovile upoštevanje te uredbe.

Člen 4

1. Carinske dajatve za ribiške proizvode, ki so bili dani v prosti promet med 1. januarjem 2007 in 17. julijem 2007 in ki sodijo v eno od tarifnih kvot iz Priloge, se lahko na zahtevo prijavitelja zmanjšajo v skladu z določenimi carinskimi stopnjami.

2. Zahtevo je treba predložiti najpozneje do 14. avgusta 2007 carinskemu uradu, pristojnemu za sprostitev zadevnega proizvoda v prosti promet, in pri tem navesti zadevno kvoto. Zahtevi se priloži vsa zadevna dokumentacija, ki dokazuje, da uvoženi izdelek sodi v zadevno kvoto in da se je ali se bo uporabljal v skladu s pogoji glede končne uporabe, določenimi za zadevno tarifno kvoto v Prilogi.

3. Ta člen se uporablja le, kadar preostala količina zadevne tarifne kvote na dan sprejema ustrezno utemeljene zahteve to omogoča. Smiselno se uporabljajo členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 5

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. julija 2007

Za Svet

Predsednik

F. TEIXEIRA DOS SANTOS

(1) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 214/2007 (UL L 62, 1.3.2007, str. 6).

(2) UL L 64, 2.3.2004, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1723/2006 (UL L 324, 23.11.2006, str. 1).

(3) UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).

PRILOGA

Zaporedna številka	Oznaka KN	Oznaka TARIC	Poimenovanje	Letna količina kvote (v tonah)	Dajatev v okviru kvote	Obdobje kvote
09.2759	ex 0302 50 10	20	Trska (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) (razen jeter in iker), sveža, ohlajena ali zamrznjena, za predelavo (1) (2)	80 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0302 50 90	10
	ex 0303 52 10	10
	ex 0303 52 30	10
	ex 0303 52 90	10
09.2765	ex 0305 62 00	20 25 29	Trska (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) in ribe vrste Boreogadus saida, nasoljene ali v slanici, vendar ne sušene ali dimljene, za predelavo (1) (2)	10 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0305 69 10	10
09.2761	ex 0304 29 91	10	Modri repak (Macruronus spp.), zamrznjeni fileti in drugo meso, za predelavo (1) (2)	20 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0304 29 99	41 81
	ex 0304 99 99	60 81
09.2760	ex 0303 78 11	10	Oslič (Merluccius spp., razen Merluccius merluccius, Urophycis spp.) in rožnati huj (Genypterus blacodes), zamrznjena, za predelavo (1) (2)	15 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0303 78 12	10
	ex 0303 78 13	10
	ex 0303 78 19	11 81
	ex 0303 78 90	10
	ex 0303 79 93	10
09.2766	ex 0304 29 99	71	Južni sinji molj (Micromesistius australis), zamrznjeni fileti in drugo meso, za predelavo (1) (2)	2 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0304 99 99	91
09.2770	ex 0305 63 00	10	Inčuni (Engraulis anchoita), nasoljeni ali v slanici, vendar ne sušeni ali prekajeni, za predelavo (1) (2)	10 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
09.2788	ex 0302 40 00	10	Sled (Clupea harengus, Clupea pallasii), s težo, večjo od 100 g na kos, ali boki s težo, večjo od 80 g na kos, razen jeter in iker, za predelavo (1) (2)	20 000	0 %	1.10.2007–31.12.2007
	ex 0303 51 00	10				1.10.2008–31.12.2008
	ex 0304 19 97	10				1.10.2009–31.12.2009
	ex 0304 99 23	10
09.2792	ex 1604 12 99	10	Sled, pripravljen z začimbami in/ali kisom, v slanici, v sodih z najmanj 70 kg neto odcejene teže, za predelavo (1) (2)	10 000	6 %	1.1.2007–31.12.2009
09.2790	ex 1604 14 16	20	Fileti, znani kot „loins“ („ledja“) tuna in črtastega tuna, za predelavo (1) (2)	8 000	6 %	1.1.2007–31.12.2007
		30		9 000	6 %	1.1.2008–31.12.2008
		95		10 000	6 %	1.1.2009–31.12.2009
09.2762	ex 0306 11 10	10	Jastogi in drugi morski rarogi (Palinurus spp., Panulirus spp., Jasus spp.), zamrznjeni, za predelavo (1) (2) (3)	1 500	6 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0306 11 90	10
09.2794	ex 1605 20 10	50	Škampi in kozice vrste Pandalus borealis, kuhani in brez lupin, za predelavo (1) (2) (4)	20 000	6 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 1605 20 99	45
09.2785	ex 0307 49 59	10	Cevke lignjev (Ommastrephes spp. – razen Ommastrephes sagittatus –, Nototodarus spp., Sepioteuthis spp.) in Illex spp., zamrznjene, s kožo in plavutmi, za predelavo (1) (2)	45 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0307 99 11	10
09.2786	ex 0307 49 59	20	Lignji (Ommastrephes spp. – razen Ommastrephes sagittatus –, Nototodarus spp., Sepioteuthis spp.) in Illex spp., zamrznjeni, celi ali lovke in plavuti, za predelavo (1) (2)	1 500	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0307 99 11	20
09.2772	ex 0304 99 10	10	Surimi, zamrznjen, za predelavo (1) (2)	55 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
09.2774	ex 0304 29 58	10	Oslič (Merluccius productus), zamrznjeni fileti, za predelavo (1) (2)	15 000	4 %	1.1.2007–31.12.2009
09.2776	ex 0304 29 21	10	Trska (Gadus morhua, Gadus macrocephalus), zamrznjeni fileti in meso, za predelavo (1) (2)	20 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0304 29 29	20
	ex 0304 99 31	10
	ex 0304 99 33	10
09.2778	ex 0304 29 99	65	Morski list, zamrznjeni fileti in drugo ribje meso (Limanda aspera, Lepidopsetta bilineata, Pleuronectes quadrituberculatus), za predelavo (1) (2)	5 000	0 %	1.1.2007–31.12.2009
	ex 0304 99 99	65

(1) Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko veljajo pogoji iz ustreznih določb Skupnosti (glej člene od 291 do 300 Uredbe (EGS) št. 2454/93).

(2) Ta kvota je na voljo za proizvode, namenjene obdelavi s kakim drugim postopkom kot le z enim ali več od naslednjih:

—	čiščenje, odstranjevanje drobovja, odstranjevanje repov, odstranjevanje glav,

—	razsekavanje (razen pri razrezu na kocke, filete, proizvodnji plavuti ali razsekavanju zamrznjenih blokov ali cepljenju zamrznjenih kompletov blokov filetov),

—	vzorčenje, sortiranje,

—	označevanje,

—	pakiranje,

—	ohlajevanje,

—	zamrzovanje,

—	globoko zamrzovanje,

—	odmrzovanje, ločevanje.

Kvota ni na voljo za proizvode, ki so poleg tega namenjeni za tiste vrste obdelave (ali postopke), ki bi sicer upravičevali uvrstitev v kvoto, če se take vrste obdelave (ali postopki) izvajajo na ravni prodaje na drobno ali na ravni gostinskih storitev. Znižanje carinskih dajatev velja zgolj za ribe, namenjene za prehrano ljudi.

(3) Proizvodi z oznakama KN 0306 11 10 10 in 0306 11 90 10 vseeno izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v kvoto, če se na njih izvede eden od naslednjih dveh postopkov ali oba:

—	razdelitev zmrznjenega jastoga,

—	izpostavitev zmrznjenega jastoga toplotni obdelavi, da se omogoči odstranitev notranjih odpadkov.

(4) Proizvodi z oznakama KN 1605 20 10 50 in 1605 20 99 45 vseeno izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v kvoto, če se na njih izvede naslednji postopek:

—

izpostavitev škampov in kozic obdelavi s plini za pakiranje, kot so opredeljeni v Direktivi 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, 18.3.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/52/ES (UL L 204, 26.7.2006, str. 10)).

IZJAVA KOMISIJE IN SVETA

Komisija in Svet znova izjavljata, da mora biti postopek zamrzovanja z glazuro združen s postopkom zamrzovanja proizvoda in zato ne sme predstavljati postopka predelave, ki upravičuje uvrstitev v kvoto v smislu opombe (b).

14.7.2007

Uradni list Evropske unije

L 184/17

DIREKTIVA 2007/36/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2007

o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 44 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V svojem sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Posodobitev prava gospodarskih družb in izboljšanje upravljanja podjetij v Evropski uniji – načrt za korak naprej“ je Komisija navedla, da bi bilo treba uvesti nove prilagojene pobude z namenom okrepitve pravic delničarjev v družbah, ki kotirajo na borzi, in da bi bilo treba čim hitreje rešiti probleme, povezane s čezmejnim glasovanjem.

(2)

V svoji resoluciji z dne 21. aprila 2004 (3) je Evropski parlament izrazil svojo podporo namenu Komisije o okrepitvi pravic delničarjev, zlasti preko razširitve pravil o preglednosti, glasovalnih pravic iz pooblastila, možnosti udeležbe na skupščinah delničarjev z elektronskimi sredstvi in zagotavljanja, da se lahko uveljavlja čezmejne glasovalne pravice.

(3)

Imetniki delnic z glasovalnimi pravicami bi morali imeti možnost uveljavljati te pravice glede na to, da se te odražajo v ceni, ki se plača ob nakupu delnic. Hkrati je uspešen delničarski nadzor pogoj za dobro upravljanje družb in bi ga bilo zato treba olajšati in spodbujati. V ta namen je zato treba sprejeti ukrepe za približevanje zakonodaje držav članic. Treba bi bilo odstraniti ovire, ki delničarje odvračajo od glasovanja, na primer pogoj začasne zaustavitve trgovanja z delnicami v določenem obdobju pred skupščino delničarjev, če hoče delničar uveljavljati glasovalne pravice. Vendar pa ta direktiva ne vpliva na obstoječo zakonodajo Skupnosti glede enot, ki jih izdajajo kolektivni naložbeni podjemi, ali glede enot, ki se pridobijo ali odsvojijo v takšnih podjemih.

(4)

Obstoječa zakonodaja Skupnosti ne zadostuje za doseganje tega cilja. Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (4), se osredotoča na informacije, ki jih morajo izdajatelji razkriti trgu, in zato ne obravnava samega procesa glasovanja delničarjev. Hkrati Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (5), nalaga izdajateljem obveznost, da morajo dati na razpolago nekatere informacije in listine, pomembne za skupščine delničarjev, vendar pa je treba dati te informacije in listine na razpolago v matični državi članici izdajatelja. Zato bi morali uvesti določene minimalne standarde, s katerimi bi zaščitili vlagatelje ter spodbudili nemoteno in učinkovito uveljavljanje pravic delničarjev iz delnic z glasovalno pravico. V primeru ostalih pravic, razen glasovalne pravice, lahko države članice uporabo minimalnih standardov razširijo na delnice brez glasovalne pravice, če se za te delnice teh standardov že ne uporablja.

(5)

Pomembni deleži delnic v družbah, ki kotirajo na borzi, so v rokah delničarjev, ki ne prebivajo v državi članici, v kateri ima družba registriran sedež. Delničarji, ki prebivajo v drugi državi, bi morali imeti možnost uveljavljati svoje pravice na skupščinah delničarjev tako preprosto kot delničarji, ki prebivajo v državi članici, v kateri ima družba registriran sedež. To zahteva odpravo obstoječih ovir, ki ovirajo dostop delničarjev, ki prebivajo v drugi državi, do informacij, pomembnih za skupščino delničarjev, in uveljavljanje glasovalnih pravic, ne da bi bili fizično prisotni na skupščini delničarjev. Odprava teh ovir bi prav tako koristila delničarjem, ki prebivajo v dani državi članici in se ne morejo ali se ne udeležijo skupščine delničarjev.

(6)

Delničarji bi morali imeti možnost, da premišljeno glasujejo na skupščini delničarjev ali pred njo, ne glede na to, kje prebivajo. Vsi delničarji bi morali imeti dovolj časa, da premislijo o listinah, ki naj bi bile predložene skupščini delničarjev, in se odločijo, kako bodo glasovali s svojimi delnicami. V ta namen bi bilo treba delničarje pravočasno obvestiti o skupščini delničarjev in jim zagotoviti popolne informacije, ki se predložijo skupščini delničarjev. Treba bi bilo uporabiti možnosti, ki jih ponujajo moderne tehnologije, s katerimi se omogoči takojšen dostop do informacij. Ta direktiva predpostavlja, da imajo vse družbe, ki kotirajo na borzi, svojo spletno stran.

(7)

Delničarji naj bi načeloma tudi imeli možnost dati točke na dnevni red skupščine delničarjev in predložiti osnutke sklepov v zvezi s točkami dnevnega reda. Brez poseganja v drugačne časovne okvire in postopke, ki so trenutno v uporabi v Skupnosti, bi morali za izvrševanje teh pravic veljati dve pravili, in sicer, da prag, ki je potreben za izvrševanje teh pravic, ne bi smel biti višji od 5 % delniškega kapitala družbe ter da bi morali delničarji v vsakem primeru dobiti končno različico dnevnega reda pravočasno, da se lahko pripravijo za razpravo in glasovanje o vsaki točki.

(8)	Vsak delničar bi načeloma moral imeti možnost, da postavi vprašanja v zvezi s točkami na dnevnem redu skupščine delničarjev in da prejme odgovor nanje, pravila o tem, kako in kdaj naj bodo vprašanja postavljena in naj bo nanje odgovorjeno, pa bi morala biti prepuščena vsaki državi članici.

(9)

Družbe, ki svojim delničarjem omogočajo elektronsko udeležbo na splošni skupščini, se ne bi smele soočati s pravnimi ovirami. Glasovanje brez osebne udeležbe na skupščini delničarjev, po pošti ali v elektronski obliki ne bi smelo biti omejeno, razen z omejitvami, ki so potrebne za preverjanje identitete in za varnost komunikacij. To pa ne bi smelo državam članicam preprečiti, da sprejmejo določbe, katerih namen je zagotoviti, da izidi glasovanja odražajo namene delničarjev v vseh okoliščinah, vključno z določbami, katerih namen je reševanje primerov, ko se pojavijo nove okoliščine ali ko se te okoliščine odkrijejo potem, ko je delničar že oddal svoj glas po pošti ali v elektronski obliki.

(10)

Dobro upravljanje družb zahteva nemoten potek in učinkovitost procesa glasovanja s pooblastilom. Obstoječe omejitve, ki otežujejo in dražijo glasovanje s pooblastilom, bi bilo zato treba odpraviti. Dobro upravljanje družb pa zahteva tudi zadostno zaščito proti morebitni zlorabi glasovanja s pooblastilom. Zato bi moral biti pooblaščenec zavezan upoštevati vsa morebitna navodila, ki jih je prejel od delničarja, države članice pa bi morale imeti možnost sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da pooblaščenec ne deluje v nobenem drugem interesu razen v interesu delničarja, ne glede na vir navzkrižja interesov. Ukrepe proti morebitni zlorabi lahko sestavljajo zlasti predpisi, ki jih države članice lahko sprejmejo, da bi uredile ravnanje oseb, ki so dejavne pri zbiranju pooblastil ali ki so že dejansko zbrale več kot določeno večje število pooblastil, zlasti da se zagotovi ustrezno raven zanesljivosti in preglednosti. Delničarji imajo v skladu s to direktivo neomejeno pravico, da takšne osebe imenujejo za pooblaščence, ki se udeležujejo in glasujejo na skupščinah delničarjev v njihovem imenu. Ta direktiva ne vpliva na nobene predpise ali sankcije, ki jih lahko države članice naložijo takšnim osebam, če je pri glasovanju prišlo do goljufive uporabe zbranih pooblastil. Ta direktiva družbam prav tako ne nalaga obveznosti, da preverijo, ali so pooblaščenci glasovali v skladu z navodili za glasovanje delničarjev, ki podeljujejo pooblastila.

(11)

Ko so vključeni finančni posredniki, je učinkovitost glasovanja po navodilih v veliki meri odvisna od učinkovitosti verige posrednikov, glede na to, da vlagatelji pogosto ne morejo izvrševati glasovalne pravice iz svojih delnic brez sodelovanja vsakega posrednika v verigi, ki lahko nima ekonomskega interesa pri delnicah. Da se vlagatelju omogoči, da izvršuje svoje glasovalne pravice v čezmejnih primerih, je pomembno, da posredniki olajšajo izvrševanje glasovalne pravice. Komisija bi se še morala posvetiti temu vprašanju v obliki priporočila, z namenom zagotoviti, da imajo vlagatelji dostop do učinkovitih glasovalnih storitev in da se glasovalna pravica izvršuje v skladu z navodili teh vlagateljev.

(12)	Čeprav je čas razkritja glasov, ki so bili oddani pred skupščino po pošti ali v elektronski obliki upravnemu, vodstvenemu ali nadzornemu organu ter javnosti, pomembno vprašanje upravljanja podjetij, ga lahko določijo države članice.

(13)	Rezultate glasovanja bi bilo treba določiti s pomočjo metod, ki bodo odražale glasovalne namene, ki so jih izrazili delničarji, in bi morali po skupščini delničarjev biti pregledni, vsaj s prikazom na spletni strani družbe.

(14)

Ker ciljev te direktive, in sicer omogočiti delničarjem, da učinkovito uporabljajo svoje pravice po vsej Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči na podlagi obstoječe zakonodaje Skupnosti in ker te cilje zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(15)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva uvaja zahteve glede uveljavljanja določenih pravic delničarjev iz delnic z glasovalnimi pravicami v zvezi s skupščinami delničarjev družb, ki imajo registriran sedež v državi članici in katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki je ali deluje v državi članici.

2. Država članica, pristojna za urejanje zadev, ki jih zajema ta direktiva, je država članica, v kateri ima družba svoj registriran sedež. Sklicevanja na „veljavno pravo“ so sklicevanja na pravo te države članice.

3. Države članice lahko izvzamejo iz te direktive družbe naslednjih vrst:

(a)	kolektivni naložbeni podjemi v smislu člena 1(2) Direktive Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (7);

(b)

podjemi, katerih edini namen je skupno vlaganje kapitala, ki ga zagotovi javnost, ki delujejo na podlagi načela razpršitve tveganj in ki si ne prizadevajo prevzeti pravnega ali upravljavskega nadzora nad katerim koli izdajateljem svojih osnovnih naložb, pod pogojem, da so te kolektivne naložbene podjeme pooblastili in jih nadzorujejo pristojni organi ter da imajo depozitarja, ki opravlja naloge, enake tistim iz Direktive 85/611/EGS;

(c)

zadruge.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„reguliran trg“ je trg, kakor je opredeljen v točki 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8);

(b)	„delničar“ je fizična ali pravna oseba, ki je kot delničar prepoznana po veljavnem pravu;

(c)	„pooblastilo“ je pooblastilo fizični ali pravni osebi, ki ga da delničar za uveljavljanje nekaterih ali vseh svojih pravic v njegovem imenu na skupščini delničarjev.

Člen 3

Dodatni nacionalni ukrepi

Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da določijo dodatne zahteve za družbe ali da sprejmejo drugačne dodatne ukrepe, da se delničarjem olajša izvrševanje pravic iz te direktive.

POGLAVJE II

SKUPŠČINE DELNIČARJEV

Člen 4

Enaka obravnava delničarjev

Družba zagotovi enako obravnavo vseh delničarjev, ki so v enakem položaju, glede udeležbe in izvrševanja pravic glasovanja na skupščini delničarjev.

Člen 5

Informacije pred skupščino delničarjev

1. Brez poseganja v člena 9(4) in 11(4) Direktive 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (9) države članice zagotovijo, da družba objavi sklic skupščine delničarjev na enega od načinov, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, najkasneje na enaindvajseti dan pred dnevom skupščine.

Države članice lahko določijo, da lahko skupščina delničarjev, če družba delničarjem omogoča, da glasujejo z elektronskimi sredstvi, ki so dostopni vsem delničarjem, odloči, da objavi sklic skupščine, ki ni letna skupščina delničarjev, na enega izmed načinov iz odstavka 2 tega člena najkasneje na štirinajsti dan pred dnevom skupščine. To odločitev je treba sprejeti najmanj z dvotretjinsko večino glasov iz delnic ali vpisanega kapitala, ki ga predstavljajo, ter za obdobje, ki ni daljše kot do naslednje letne skupščine delničarjev.

Državam članicam najkrajših rokov iz prvega in drugega pododstavka ni treba upoštevati za drugi sklic skupščine delničarjev ali naslednje sklice, ki so potrebni, ker s prvim sklicem skupščine delničarjev ni bila dosežena sklepčnost, pod pogojem, da je bil ta člen upoštevan pri prvem sklicu in na dnevni red ni bila uvrščena nobena nova točka ter da je med zadnjim sklicem in datumom skupščine delničarjev preteklo vsaj deset dni.

2. Brez poseganja v nadaljnje zahteve po uradnem obvestilu ali objavi, ki jih določi pristojna država članica iz člena 1(2), družba objavi sklic iz odstavka 1 tega člena tako, da je dostopen hitro in brez diskriminacije. Država članica družbi predpiše uporabo medijev, na katere se lahko razumno zanese glede učinkovitega razširjanja informacij javnosti v vsej Skupnosti. Država članica družbi ne sme predpisati uporabe samo tistih medijev, katerih upravljavci imajo sedež na njenem ozemlju.

Državam članicam prvega pododstavka ni treba uporabiti za družbe, ki lahko identificirajo imena in naslove svojih delničarjev iz veljavne delniške knjige, če je ta družba obvezana poslati sklic vsem delničarjem, vpisanim v delniško knjigo.

V nobenem primeru ne sme družba zaračunati specifičnih stroškov za obveščanje o sklicu na predpisani način.

3. Sklic iz odstavka 1 vključuje vsaj:

(a)	natančno navedbo kraja in časa ter osnutek dnevnega reda skupščine delničarjev;

(b)

jasen in natančen opis postopkov, ki jih morajo upoštevati delničarji, da se lahko udeležijo skupščine delničarjev in glasujejo na njej. Ta vključuje informacije o:

(i)

pravicah delničarjev iz člena 6, kolikor se te pravice po objavi sklica lahko uveljavljajo, in iz člena 9 ter o rokih, v katerih se te pravice lahko uveljavljajo; sklic se lahko omeji le na navedbo rokov, v katerih se pravice lahko uveljavljajo, vendar mora hkrati vsebovati napotilo na spletno stran družbe, kjer so na voljo podrobnejše informacije glede teh pravic;

(ii)	postopku glasovanja s pooblastilom, predvsem o obrazcih, ki jih je treba uporabiti za glasovanje s pooblastilom, in sredstvih, preko katerih je mogoče družbo elektronsko obvestiti o imenovanju pooblaščencev; ter

(iii)

po potrebi o postopkih za glasovanje po pošti ali elektronsko;

(c)	po potrebi referenčni datum, kot je določen v členu 7(2), in obrazložitev, da imajo le tisti, ki so na ta dan delničarji družbe, pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev;

(d)	navedbo, kje in kako se lahko pridobijo popolna in neskrajšana besedila listin in osnutkov sklepov iz točk (c) in (d) odstavka 4;

(e)	navedbo naslova spletne strani, na kateri bodo na voljo informacije iz odstavka 4.

4. Države članice zagotovijo, da v neprekinjenem obdobju, ki se začne najkasneje enaindvajseti dan pred dnevom skupščine delničarjev in vključuje dan skupščine, družba delničarjem da na voljo na svoji spletni strani vsaj naslednje informacije:

(a)	sklic iz odstavka 1;

(b)	skupno število delnic in glasovalnih pravic na dan sklica (vključno z ločenimi podatki za vsak razred delnic, če je kapital družbe razdeljen na dva ali več razredov delnic);

(c)	listine, ki se predložijo skupščini delničarjev;

(d)

osnutek sklepa ali, kadar sprejetje sklepa ni predlagano, pojasnilo pristojnega organa družbe, imenovanega v skladu z veljavnim pravom, o vsaki točki z osnutka dnevnega reda skupščine delničarjev; vsak osnutek sklepa, ki ga vložijo delničarji, se objavi na spletni strani kar najhitreje po tem, ko ga družba prejme;

(e)	po potrebi obrazce, ki se uporabljajo za glasovanje s pooblastilom in po pošti, razen če niso ti obrazci poslani neposredno vsakemu delničarju.

Če obrazcev iz točke (e) iz tehničnih razlogov ni mogoče objaviti na spletnih straneh, lahko družba na spletni strani navede, kako se te obrazce lahko pridobi na papirju. V tem primeru mora družba obrazce poslati brezplačno po pošti vsakemu delničarju, ki to zahteva.

Če se sklic skupščine delničarjev v skladu s členom 9(4) in 11(4) Direktive 2004/25/ES ter drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena objavi po enaindvajsetem dnevu pred skupščino delničarjev, se obdobje iz tega odstavka ustrezno skrajša.

Člen 6

Pravica uvrstitve točk na dnevni red skupščine delničarjev in predložitve osnutkov sklepov

1. Države članice delničarjem, ki delujejo posamično ali kolektivno, zagotovijo:

(a)	pravico uvrstiti točke na dnevni red skupščine delničarjev, pod pogojem, da vsako točko spremlja obrazložitev ali osnutek sklepa za sprejetje na skupščini delničarjev; in

(b)	pravico predlagati osnutke sklepov k točkam, ki so vključene ali bodo vključene na dnevni red skupščine delničarjev.

Države članice lahko določijo, da se pravica iz točke (a) lahko uveljavlja le v povezavi z letno skupščino delničarjev, pri čemer morajo imeti delničarji, ki delujejo posamično ali kolektivno, pravico, da skličejo ali zahtevajo od družbe, da skliče, skupščino delničarjev, ki ni letna skupščina delničarjev in katere dnevni red vključuje vsaj vse točke, ki so jih zahtevali ti delničarji.

Države članice določijo, da se te pravice uveljavljajo pisno (se predložijo po pošti ali prek elektronskih sredstev).

2. Kadar je katera koli pravica iz odstavka 1 odvisna od tega, da mora(-jo) imeti zadevni delničar(-ji) minimalni delež v družbi, ta minimalni delež ne presega 5 % delniškega kapitala.

3. Vsaka država članica določi en sam rok glede na določeno število dni pred skupščino delničarjev ali njenim sklicem, do katerega lahko delničarji uveljavljajo pravico iz odstavka 1, točka (a). Na enak način lahko države članice določijo rok za uveljavljanje pravice iz odstavka 1, točka (b).

4. Države članice zagotovijo, da kadar je uveljavljanje pravice iz odstavka 1, točka (a), povezano s spremembo dnevnega reda skupščine delničarjev, ki je bil že sporočen delničarjem, družba da na razpolago popravljen dnevni red na enak način kot prejšnji dnevni red vnaprej pred referenčnim datumom, kakor je opredeljen v členu 7(2), ali, če se referenčni datum ne uporablja, zadosti vnaprej pred datumom skupščine delničarjev, da se delničarjem omogoči imenovanje pooblaščenca ali po potrebi glasovanje po pošti.

Člen 7

Zahteve za udeležbo in glasovanje na skupščini delničarjev

1. Države članice zagotovijo:

(a)	da pravici delničarja, da se udeleži skupščine delničarjev in da glasuje v zvezi z vsemi svojimi delnicami, nista odvisni od nobene zahteve, da so njegove delnice pred skupščino delničarjev deponirane pri ali prenesene k drugi fizični ali pravni osebi ali da so vpisane na njeno ime; ter

(b)	da pravice delničarja, da proda ali drugače prenese svoje delnice v obdobju med referenčnim datumom, kakor je opredeljen v odstavku 2, in skupščino delničarjev, na katero se nanaša, ne more biti predmet drugačnih omejitev, kot veljajo v drugih obdobjih.

2. Države članice predpišejo, da se pravici delničarja do udeležbe na skupščini delničarjev in glasovanja v zvezi z njegovimi delnicami določita glede na delnice, ki jih ta delničar ima na določen datum pred skupščino delničarjev („referenčni datum“).

Državam članicam prvega pododstavka ni treba uporabiti za družbe, ki lahko identificirajo imena in naslove svojih delničarjev iz veljavne delniške knjige na dan skupščine delničarjev.

3. Vsaka država članica zagotovi, da za vse družbe velja en sam referenčni datum. Država članica lahko določi tudi drugačen referenčni datum za družbe, ki izdajajo prinosniške delnice, kot za družbe, ki izdajajo imenske delnice, pod pogojem, da enoten referenčni datum velja za vse družbe, ki izdajajo obe vrsti delnic. Referenčni datum ne sme biti več kot trideset dni pred datumom skupščine delničarjev, za katero velja. Pri izvajanju te določbe in člena 5(1) vsaka država članica zagotovi, da preteče vsaj osem dni med najkasnejšim dovoljenim datumom za sklic skupščine delničarjev in referenčnim datumom. To število dni se izračuna brez teh dveh datumov. V okoliščinah, opisanih v členu 5(1), tretji pododstavek, lahko država članica zahteva, da preteče vsaj šest dni med najkasnejšim dovoljenim datumom za drugi ali naslednji sklic skupščine delničarjev in referenčnim datumom. To število dni se izračuna brez teh dveh datumov.

4. Dokaz kvalifikacije za delničarja je lahko odvisen samo od zahtev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev, in do mere, do katere so še sorazmerne za dosego tega cilja.

Člen 8

Udeležba na skupščini delničarjev z elektronskimi sredstvi

1. Države članice dovolijo družbam, da svojim delničarjem ponudijo katero koli obliko udeležbe delničarjev na skupščini delničarjev z elektronskimi sredstvi, zlasti katero ali vse od naštetih:

(a)	prenos skupščine delničarjev v realnem času;

(b)	dvosmerno komunikacijo v realnem času, ki delničarjem omogoči, da nagovorijo skupščino delničarjev z oddaljene lokacije;

(c)	mehanizem za glasovanje pred skupščino delničarjev ali na njej, brez potrebe po imenovanju pooblaščenca, ki je fizično prisoten na skupščini.

2. Udeležba delničarjev na skupščinah delničarjev z uporabo elektronskih sredstev je lahko predmet le takih zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev in varnost elektronskega komuniciranja ter do mere, do katere so še sorazmerne za doseganje teh ciljev.

To ne posega v pravna pravila, ki so jih države članice sprejele ali ki jih lahko sprejmejo v zvezi s postopkom odločanja v družbah o uvedbi ali izvajanju katere koli oblike udeležbe z elektronskimi sredstvi.

Člen 9

Pravica postavljanja vprašanj

1. Vsi delničarji imajo pravico postavljati vprašanja, ki se nanašajo na točke dnevnega reda skupščine delničarjev. Družba odgovori na vprašanja delničarjev.

2. Pravica do postavljanja vprašanj in dolžnost odgovoriti sta odvisni od ukrepov, ki jih lahko uvedejo države članice ali jih dovolijo uvesti družbam za zagotovitev identifikacije delničarjev, reda na skupščini delničarjev in priprav nanjo ter za zaščito zaupnosti in poslovnih interesov družb. Države članice lahko družbam dovolijo, da podajo skupen odgovor na vprašanja z isto vsebino.

Države članice lahko določijo, da se šteje, da je bil odgovor dan, če so zadevne informacije na voljo na spletni strani družbe v obliki vprašanj in odgovorov.

Člen 10

Glasovanje s pooblastilom

1. Vsak delničar ima pravico, da imenuje katero koli drugo fizično ali pravno osebo za pooblaščenca, ki se udeleži skupščine delničarjev in glasuje na njej v njegovem imenu. Pooblaščenec ima enake pravice izražanja svojega mnenja in postavljanja vprašanj na skupščini delničarjev, kot bi jih imeli delničarji, ki jih zastopa.

Razen zahteve, da mora imeti pooblaščenec pravno sposobnost, države članice odpravijo vse pravne predpise, ki omejujejo ali družbam omogočajo, da omejujejo upravičenost oseb do imenovanja za pooblaščence.

2. Države članice lahko omejijo imenovanje pooblaščenca na eno samo skupščino delničarjev ali na skupščine, ki potekajo v določenem obdobju.

Brez poseganja v člen 13(5) lahko države članice omejijo število oseb, ki jih delničar lahko imenuje za pooblaščence v povezavi z določeno skupščino delničarjev. Vseeno pa ta omejitev ne preprečuje delničarju, ki ima delnice družbe na več kot enem računu za vrednostne papirje, da v zvezi z delnicami, ki jih ima na vsakem računu za vrednostne papirje, imenuje posebnega pooblaščenca v zvezi z določeno skupščino. To ne vpliva na določbe veljavnega prava, ki prepovedujejo drugačno glasovanje v zvezi z delnicami, ki jih ima v lasti en in isti delničar.

3. Razen omejitev, dovoljenih v odstavkih 1 in 2, države članice ne omejijo ali družbam dovolijo omejiti uveljavljanje pravic delničarjev po pooblaščencu za kateri koli drug namen kot za reševanje navzkrižja interesov med pooblaščencem in delničarjem, v čigar interesu mora pooblaščenec delovati, pri tem pa države članice ne smejo naložiti drugih omejitev razen naslednjih:

(a)	države članice lahko določijo, da pooblaščenec razkrije določene podatke, ki so lahko pomembni za delničarje pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa delničarja;

(b)	države članice lahko omejijo ali prepovedo uveljavitev pravic delničarjev po pooblaščencu brez posebnih navodil glede glasovanja za vsak sklep posebej, za katerega bo pooblaščenec glasoval v imenu delničarja;

(c)	države članice lahko omejijo ali prepovedo prenos pooblastila na drugo osebo, vendar to pooblaščencu, ki je pravna oseba, ne preprečuje uveljavljanja pooblastil, ki so bila nanj prenesena, prek katerega koli člana svojega upravnega ali vodstvenega organa ali svojega uslužbenca.

Do navzkrižja interesov v smislu tega odstavka lahko pride zlasti, če je pooblaščenec:

(i)	večinski delničar družbe ali subjekt, ki ga tak delničar nadzoruje;

(ii)	član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa družbe ali večinski delničar ali nadzorovanega subjekta iz točke (i);

(iii)

je uslužbenec ali revizor družbe ali večinskega delničarja ali nadzorovanega subjekta iz točke (i);

(iv)	ima družinske vezi s fizično osebo iz točk (i) do (iii).

4. Pooblaščenec glasuje v skladu z navodili, ki jih izda delničar, ki podeljuje pooblastilo.

Države članice lahko zahtevajo, da pooblaščenci vodijo seznam navodil za glasovanje za določeno minimalno obdobje in da na zahtevo potrdijo, da so bila navodila o glasovanju izvršena.

5. Oseba, ki deluje kot pooblaščenec, ima lahko pooblastila od več kot enega delničarja brez omejitev glede števila delničarjev, ki jih tako zastopa. Kadar ima pooblaščenec pooblastila več delničarjev, mu veljavno pravo omogoča, da za določenega delničarja glasuje drugače kot za drugega delničarja.

Člen 11

Formalnosti o imenovanju pooblaščencev in o uradnem obveščanju

1. Države članice delničarjem dovolijo imenovanje pooblaščenca z elektronskimi sredstvi. Hkrati države članice družbam dovolijo, da so o imenovanju uradno obveščene prek elektronskih sredstev, in zagotovijo, da vsaka družba svojim delničarjem omogoči vsaj eno učinkovito metodo obveščanja z elektronskimi sredstvi.

2. Države članice zagotovijo, da so pooblaščenci lahko imenovani in da je družba o njihovem imenovanju obveščena le v pisni obliki. Poleg te osnovne formalne zahteve lahko za imenovanje pooblaščenca, obvestitev družbe o imenovanju in izdajo morebitnih navodil za glasovanje pooblaščenca veljajo le tiste formalne zahteve, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarja in pooblaščenca ali za zagotovitev možnosti preverjanja vsebine navodil za glasovanje, in sicer do take mere, da so še sorazmerne za doseganje teh ciljev.

3. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za preklic imenovanja pooblaščenca.

Člen 12

Glasovanje po pošti

Države članice družbam dovolijo, da svojim delničarjem dajo možnost glasovanja po pošti pred skupščino delničarjev. Glasovanje po pošti je lahko odvisno samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za potrjevanje identitete delničarjev in do mere, do katere so še sorazmerne za dosego tega cilja.

Člen 13

Odstranitev nekaterih ovir za učinkovito uveljavljanje glasovalnih pravic

1. Ta člen se uporablja za primere, ko fizična ali pravna oseba, ki je v skladu z veljavnim pravom priznana kot delničar, posluje v imenu druge fizične ali pravne osebe („stranka“).

2. Če veljavno pravo določa, da so zahteve za objavo predpogoj za uveljavljanje glasovalnih pravic delničarjev iz odstavka 1, te zahteve ne obsegajo več kot seznam, ki družbi razkriva identiteto vsake stranke in število delnic, o katerih se glasuje v njegovem imenu.

3. Če veljavno pravo določa formalne zahteve, da lahko delničar iz odstavka 1 izvršuje glasovalne pravice ali za navodila o glasovanju, te formalne zahteve ne smejo presegati tega, kar je potrebno za ugotovitev istovetnosti stranke ali za možnost preverjanja navodil za glasovanje in sorazmerno za dosego teh ciljev.

4. Delničarju iz odstavka 1 je dovoljeno, da glasuje z glasovi iz nekaterih delnic drugače kot z glasovi iz ostalih delnic.

5. Če veljavno pravo omejuje število oseb, ki jih delničar lahko imenuje za pooblaščence v skladu s členom 10(2), ta omejitev delničarju iz odstavka 1 tega člena ne sme preprečiti podelitve pooblastila vsakemu od njegovih strank ali kateri koli tretji osebi, ki jo določi stranka.

Člen 14

Rezultati glasovanja

1. Družba za vsak sklep ugotovi vsaj število delnic, za katere so bili veljavno oddani glasovi, delež delniškega kapitala, ki ga ti glasovi predstavljajo, skupno število glasov, ki so bili veljavno oddani, in število glasov, oddanih za in proti vsakemu sklepu ter, kjer je to primerno, število vzdržanih.

Države članice lahko predpišejo ali dovolijo, da družbe, če noben delničar ne zahteva poročila o celotnem postopku glasovanja, objavijo le rezultate glasovanja v takem obsegu, kolikor je potrebno za zagotovitev, da je bila za vsak sklep dosežena potrebna večina.

2. V roku, ki ga določa veljavno pravo in ki ne presega petnajst dni po skupščini delničarjev, družba na svoji spletni strani objavi rezultate glasovanja, določene v skladu z odstavkom 1.

3. Ta člen ne posega v pravna pravila, ki so jih države članice sprejele ali ki jih lahko sprejmejo v zvezi s formalnostmi, ki so potrebne za veljavnost sklepa ali možnost naknadnega pravnega izpodbijanja rezultatov glasovanja.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 3. avgusta 2009. Besedilo navedenih predpisov nemudoma posredujejo Komisiji.

Ne glede na prvi odstavek države članice, v katerih so 1. julija 2006 veljali predpisi, ki omejujejo ali prepovedujejo postavitev pooblaščenca v primeru iz člena 10(3), drugi pododstavek, točka (ii), sprejmejo zakone, uredbe in upravne predpise, potrebne za uskladitev s členom 10(3), kar zadeva te omejitve ali prepovedi, najpozneje do 3. avgusta 2012.

Države članice Komisiji nemudoma sporočijo število dni iz členov 6(3) in 7(3) ter vsako nadaljnjo spremembo tega števila, Komisija pa ta podatek objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Države članice se v sprejetih predpisih iz prvega odstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 17

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. julija 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) UL C 318, 23.12.2006, str. 42.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 12. junija 2007.

(3) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 714.

(4) UL L 184, 6.7.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

(5) UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

(6) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(7) UL L 375, 31.12.1985, str. 3.

(8) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(9) UL L 142, 30.4.2004, str. 12.

14.7.2007

Uradni list Evropske unije

L 184/25

DIREKTIVA 2007/38/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2007

o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Številne prometne nesreče povzročijo vozniki težkih tovornih vozil, ki spregledajo druge udeležence v cestnem prometu v neposredni bližini ali poleg svojega vozila. Tovrstne nesreče so pogosto povezane s spremembo smeri v križiščih, na priključnih cestah ali v krožnem prometu, ko vozniki zaradi mrtvih kotov v neposredni okolici svojega vozila spregledajo druge udeležence v prometu. Ocenjeno je, da vsako leto v Evropi v tovrstnih okoliščinah umre okoli 400 ljudi, ki v večini primerov predstavljajo ranljive udeležence v cestnem prometu, kot so kolesarji, motoristi ali pešci.

(2)

V Beli knjigi „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ z dne 12. septembra 2001 si je Komisija zastavila cilj, da se do leta 2010 razpolovi število smrti na cestah v EU. V svojem tretjem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu, se je zavezala, da bo raziskala vprašanje naknadnega opremljanja težkih tovornih vozil, ki so že v prometu, z napravami za posredno gledanje, ki bi zmanjšale njihove mrtve kote in tako pripomogle k zmanjšanju števila smrtnih primerov v cestnem prometu.

(3)

V okviru končnega poročila je skupina na visoki ravni CARS 21 v svojem desetletnem načrtu z naslovom „Konkurenčni avtomobilski regulativni sistem za 21. stoletje“ priporočila celostni pristop glede varnosti v cestnem prometu, vključno z obvezno uvedbo novih varnostnih ukrepov, kot so ogledala za zmanjšanje mrtvih kotov pri težkih tovornih vozilih.

(4)	Naprave za posredno gledanje, kot so širokokotna ogledala in ogledala za opazovanje bližnjega področja, kamere, zasloni ali drugi homologirani sistemi za posredno gledanje, izboljšajo vidno polje voznika in povečajo varnost vozila.

(5)

Čeprav ima Direktiva 2003/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji naprav za posredno gledanje in vozil, opremljenih s temi napravami (3), velike možnosti za zmanjšanje smrtnih primerov, se nanaša samo na novo registrirana vozila.

(6)	Obveznosti iz Direktive 2003/97/ES torej ne veljajo za vozila, ki so že v prometu. Ocenjeno je, da bodo ta vozila v celoti zamenjana šele do leta 2023.

(7)	Da bi se zmanjšalo število nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami, ki jih v skupini ranljivih udeležencev cestnega prometa povzročajo ta vozila, je treba medtem poskrbeti za naknadno opremljanje zadevnih vozil z napravami za posredno gledanje.

(8)	Vozila, ki so že v prometu, bi morala biti zato opremljena z ogledali za zmanjšanje mrtvih kotov na bočni strani, ki izpolnjujejo tehnične zahteve Direktive 2003/97/ES. To je tehnično izvedljivo pri večini zadevnih vozil.

(9)

Vendar pa je pri vozilih, ki imajo kratek čas do izteka življenjske dobe, pri vozilih, katerih bočna ogledala pokrijejo le malo manjše vidno polje, kot ga zahteva Direktiva 2003/97/ES, in pri vozilih, ki jih zaradi ekonomičnosti ni smiselno opremiti z ogledali, skladnimi s to direktivo, treba v ustrezni in sorazmerni obliki poskrbeti za izjeme in odstopanja.

(10)	Pravila in postopki iz te direktive ne bi smeli vplivati na vozila kategorij N2 in N3, ki so bila prvotno registrirana in/ali homologirana in/ali dana v uporabo pred 1. januarjem 2000 in ki se uporabljajo v glavnem zaradi zgodovinskega pomena.

(11)

Pristojni organi bi morali omogočiti in potrditi nadomestne rešitve za del težkih tovornih vozil, ki ne morejo v celoti izpolnjevati zahtev iz te direktive zaradi tehničnih in/ali gospodarskih razlogov. V takšnih primerih bi morale države članice poslati Komisiji sezname dovoljenih in potrjenih tehničnih rešitev, ki bi jih morala Komisija nato dati na voljo vsem državam članicam.

(12)	Da bi trg lahko obvladal povečano povpraševanje po ogledalih v kratkem času, bi bilo treba poskrbeti za prehodno obdobje.

(13)	Težka tovorna vozila, ki so bila pred datumi za prenos Direktive 2003/97/ES naknadno opremljena z napravami za posredno gledanje, ki v velikem delu pokrivajo vidno polje v skladu z zahtevami navedene direktive, bi bilo treba izvzeti iz zahtev te direktive.

(14)	Izvajanje naknadnega opremljanja bi morali spremljati ustrezni ukrepi za dvigovanje zavesti o nevarnostih mrtvih kotov pri težkih tovornih vozilih, vključno z obveščanjem, namenjenim ranljivim udeležencem v cestnem prometu, ter za pravilno pritrditev in uporabo naprav za posredno gledanje.

(15)

V prometne nesreče zaradi mrtvega kota so vključeni tudi tipi vozil, ki niso zajeti v tej direktivi, kot so lahka tovorna vozila in avtobusi, ki niso opremljeni z izboljšanimi napravami za posredno gledanje. Zato bi bilo treba redno pregledovati zakonodajo Skupnosti o aktivnih in pasivnih varnostnih zahtevah, da se izboljša in spodbuja varnost v cestnem prometu.

(16)

Za celovitejšo analizo in prihodnjo strategijo zmanjšanja prometnih nesreč zaradi mrtvega kota bi morala Komisija v skladu z Odločbo Sveta 93/704/ES z dne 30. novembra 1993 o oblikovanju podatkovne baze Skupnosti o prometnih nesrečah (4) in drugimi ustreznimi akti Skupnosti, na primer Odločbo št. 2367/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statističnem programu Skupnosti 2003–2007 (5), od držav članic zbrati ustrezne podatke ter jih ustrezno obdelati.

(17)

Direktiva Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (6) določa redne tehnične preglede na motornih vozilih za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso, ki presega 3,5 tone, vsaj enkrat na leto. Težka tovorna vozila bi morala opraviti tehnični pregled, če so opremljena med drugim tudi z vzvratnimi ogledali, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive. Potrdila o opravljenem tehničnem pregledu, ki jih izda država članica za vozila, registrirana na njenem ozemlju, se vzajemno priznajo, da vozila lahko prosto vozijo po cestah držav članic.

(18)

Ker cilja te direktive, in sicer naknadnega opremljanja vozil, ki so že v prometu v Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego tega cilja.

(19)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) se države članice spodbuja, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva določa zahteve o opremljanju vozil kategorij N2 in N3, navedenih v točki 2 Priloge II, dela A k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (8), ki so registrirana v Skupnosti, s sistemi za posredno gledanje.

Člen 2

1. Ta direktiva se uporablja za vozila kategorij N2 in N3, ki niso homologirana ali posamično odobrena v skladu z Direktivo 2003/97/ES.

2. Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)	vozila kategorij N2 in N3, registrirana pred 1. januarjem 2000;

(b)

vozila kategorije N2 z največjo skupno dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 tone, pri katerih namestitev ogledala razreda V ni mogoča na način, ki omogoča izpolnjevanje naslednjih pogojev:

(i)	da noben del ogledala, ne glede na mesto pritrditve, ni manj kot 2 m (lahko se uporablja odstopanje + 10 cm) nad tlemi, ko je vozilo obremenjeno z največjo tehnično dovoljeno maso; in

(ii)	da je ogledalo v celoti vidno z vozniškega mesta;

(c)

vozila kategorij N2 in N3, za katera veljajo nacionalni ukrepi, ki so začeli veljati pred datumi za prenos Direktive 2003/97/ES, z zahtevami po namestitvi drugih načinov za posredno gledanje na sovoznikovi strani, katerih vidno polje pokriva najmanj 95 % celotnega vidnega polja na tleh, ki ga omogočajo ogledala razredov IV in V iz navedene direktive.

Člen 3

1. S 6. avgustom 2007 in najpozneje 31. marca 2009 države članice zahtevajo, da se vsa vozila iz člena 2(1) na sovoznikovi strani opremijo s širokokotnimi ogledali in ogledali za opazovanje bližnjega področja, ki izpolnjujejo zahteve za ogledala razredov IV in V v skladu z Direktivo 2003/97/ES.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 so vozila skladna z zahtevami te direktive, če so na sovoznikovi strani opremljena s kombinacijo širokokotnih ogledal in ogledal za opazovanje bližnjega področja, katerih vidno polje skupaj pokriva najmanj 95 % vidnega polja na tleh, ki ga omogoča ogledalo razreda IV, in najmanj 85 % vidnega polja na tleh, ki ga omogoča ogledalo razreda V iz Direktive 2003/97/ES.

3. Vozila iz člena 2, ki jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih in ekonomsko učinkovitih tehničnih rešitev ni mogoče opremiti z ogledali, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 ali 2 tega člena, se lahko opremijo z dodatnimi ogledali in/ali drugimi napravami za posredno gledanje, če kombinacija takšnih naprav pokriva najmanj 95 % vidnega polja na tleh, ki ga omogoča ogledalo razreda IV, in najmanj 85 % vidnega polja na tleh, ki ga omogoča ogledalo razreda V iz Direktive 2003/97/ES.

4. Države članice pošljejo Komisiji seznam tehničnih rešitev, ki izpolnjujejo zahteve iz tega člena. Komisija z objavo na svojih spletni straneh ali s katerim koli drugim primernim sredstvom zagotovi, da so prejete informacije javno dostopne vsem državam članicam.

Člen 4

1. Skladnost z zahtevami iz člena 3(1), (2) in (3) se določi z dokazilom, ki ga izda država članica v skladu s členom 3 Direktive 96/96/ES.

2. Komisija ob pomoči odborov iz člena 8 Direktive 96/96/ES in člena 13(1) Direktive 70/156/EGS, ki delujejo vsak v okviru svoje pristojnosti, sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je oprema iz člena 3 te direktive nameščena ter preskušena, da se ugotovi njena skladnost in tehnična brezhibnost v skladu z zahtevami iz te direktive. Ti ukrepi se sprejmejo najpozneje do 6. avgusta 2008.

Člen 5

Komisija do 6. avgusta 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive, skupaj s študijo o prometnih nesrečah zaradi mrtvih kotov, ki zajema vsa vozila in nastale stroške ter katerega namen je izboljšati varnost v cestnem prometu. Na podlagi celovitejše analize stroškov in koristi poročilo Komisije po potrebi spremlja predlog za pregled veljavne zakonodaje.

Člen 6

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 6. avgusta 2008. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila teh določb in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. julija 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

M. LOBO ANTUNES

(1) Mnenje z dne 14. marca 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 25. junija 2007.

(3) UL L 25, 29.1.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).

(4) UL L 329, 30.12.1993, str. 63. Odločba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(5) UL L 358, 31.12.2002, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).

(6) UL L 46, 17.2.1997, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(8) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/37/ES (UL L 161, 22.6.2007, str. 60).

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

14.7.2007

Uradni list Evropske unije

L 184/29

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 13. julija 2007

o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3327)

(Besedilo velja za EGP)

(2007/496/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga (2) izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi in zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (3) in zlasti člena 63(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Komisije 2006/415/ES z dne 14. junija 2006 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti in razveljavitvi Odločbe 2006/135/ES (4) določa nekatere zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabljati za preprečitev širjenja navedene bolezni, vključno z vzpostavitvijo območij A in B po sumu izbruha ali potrjenem izbruhu bolezni.

(2)	Komisija je po izbruhu visoke patogene aviarne influence podtipa H5N1 na Češkem sprejela Odločbo 2007/434/ES z dne 21. junija 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5 pri perutnini na Češkem (5).

(3)

V naslednjih dneh je Komisija sprejela Odločbo 2007/454/ES z dne 29. junija 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti (6) za potrditev območij A in B na Češkem ter trajanje navedene regionalizacije.

(4)	Komisija je po izbruhu visoke patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Nemčiji sprejela Odločbo 2007/483/ES z dne 9. julija 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Nemčiji (7).

(5)

Komisija je proučila navedene ukrepe v sodelovanju z Nemčijo in presodila, da so meje območij A in B, ki ju je vzpostavil pristojni organ v navedeni državi članici, dovolj oddaljene od dejanskega kraja izbruha. Območji A in B v Nemčiji se zato lahko potrdita in trajanje navedene regionalizacije se lahko določi.

(6)	Zdaj je treba potrditi prehodne zaščitne ukrepe iz odločb 2007/434/ES in 2007/483/ES. Poleg tega epidemiološka razsežnost izbruha aviarne influence pri perutnini na Češkem zahteva spremembo zaprtih območij in trajanja ukrepov.

(7)	Poleg tega sta Madžarska in Združeno kraljestvo obvestili Komisijo, da sta 12. marca 2007 na svojih ozemljih prenehali izvajati zaščitne ukrepe v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1, zato ukrepi, vzpostavljeni za območji A in B v skladu s členom 4(2), niso več potrebni.

(8)	Odločbo 2006/415/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/415/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 13. julija 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 395, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 33).

(2) UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(3) UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(4) UL L 164, 16.6.2006, str. 51. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2007/483/ES (UL L 180, 10.7.2007, str. 43).

(5) UL L 161, 22.6.2007, str. 70.

(6) UL L 172, 30.6.2007, str. 87.

(7) UL L 180, 10.7.2007, str. 43.

PRILOGA

„PRILOGA

Del A

Območje A, kot je vzpostavljeno v skladu s členom 4(2):

ISO oznaka države	Država članica	Območje A		Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)
ISO oznaka države	Država članica	Oznaka (če je na voljo)	Ime	Uporaba do datuma po členu 4(4)(b)(iii)
CZ	Češka			31.7.2007
	Okuženo območje		BOHUŇOVICE CEREKVICE NAD LOUČNOU ČESKÉ HEŘMANICE CHOCEŇ (delno) DŽBÁNOV HORKY HRUŠOVÁ (delno) KOSOŘÍN TISOVÁ VRAČOVICE-ORLOV (delno) VYSOKÉ MÝTO ZÁLŠÍ
	Ogroženo območje		BĚSTOVICE BOHUŇOVICE BOROVNICE BOŠÍN BRANDÝS NAD ORLICÍ BUČINA CEREKVICE NAD LOUČNOU ČESKÉ HEŘMANICE CHOCEŇ CHOTOVICE (delno) DOBŘÍKOV DOLNÍ ÚJEZD DŽBÁNOV HORKY HRÁDEK HRUŠOVÁ JAVORNÍK JEHNĚDÍ KOLDÍN KOSTELECKÉ HORKY LEŠTINA (delno) LHOTY U PODŠTEJNA LIBECINA LITOMYŠL (delno) MAKOV MORAŠICE MOSTEK NASAVRKY NĚMČICE (delno) NOVÁ SÍDLA NOVÉ HRADY ORLICKÉ PODHŮŘÍ OSÍK OUCMANICE PLCHOVICE PODLESÍ PODLESÍ (delno) PŘÍLUKA PUSTINA ŘEPNÍKY ŘETOVÁ ŘETŮVKA (delno) ŘÍDKÝ SEČ SEDLIŠTĚ SKOŘENICE SLATINA SLOUPNICE SRUBY SUCHÁ LHOTA SUDISLAV NAD ORLICÍ SUDSLAVA SVATÝ JIŘÍ TISOVÁ TRŽEK TÝNIŠTKO ÚJEZD U CHOCNĚ ÚJEZDEC ÚSTÍ NAD ORLICÍ VELKÁ SKROVNICE VIDLATÁ SEČ VLČKOV (delno) VODĚRADY VRACLAV VRAČOVICE-ORLOV VYSOKÉ MÝTO ZÁDOLÍ ZÁLŠÍ ZÁMRSK ZÁŘECKÁ LHOTA
DE	Nemčija		Občine:	6.8.2007
			ALLENDORF ARNSGEREUTH BAD BLANKENBURG BECHSTEDT CURSDORF DEESBACH DÖSCHNITZ GRÄFENTHAL LICHTE LICHTENHAIN MARKTGÖLITZ MELLENBACH-GLASBACH MEURA OBERHAIN OBERWEISSBACH PIESAU PROBSTZELLA REICHMANNSDORF ROHRBACH SAALFELD SAALFELDER HÖHE SCHMIEDEFELD SCHWARZBURG SITZENDORF UNTERWEISSBACH WITTGENDORF

Del B

Območje B, kot je vzpostavljeno v skladu s členom 4(2):

ISO oznaka države

Država članica

Območje B

Uporaba do datuma po

členu 4(4)(b)(iii)

Oznaka

(če je na voljo)

Ime

Češka

00053

PARDUBICKÝ KRAJ:

OKRES

Chrudim, Pardubice

Svitavy

Ústí nad Orlicí

31.7.2007

00052

KRÁLOVÉHRADECKÝ KRAJ:

OKRES

Hradec Králové

Rychnov nad Kněžnou

Nemčija

DRÖBISCHAU

KAULSDORF

KÖNIGSEE

LEUTENBERG

MEUSELBACH-SCHWARZMÜHLE

ROTTENBACH

RUDOLSTADT

6.8.2007“

14.7.2007

Uradni list Evropske unije

L 184/34

SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 3. julija 2007

o določitvi pravil za oddajo naročil

(ECB/2007/5)

(2007/497/ES)

IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju člena 11.6 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju Sklepa ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (1) in zlasti člena 19 Poslovnika,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska centralna banka (ECB) je zavezana načelu stroškovne učinkovitosti ter si pri oddaji naročil blaga, storitev in gradenj prizadeva dosegati najvišjo vrednost za vložena sredstva.

(2)

Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (2) („Direktiva o naročilih“) ter Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (3) („Finančna uredba“), ne veljata za ECB.

(3)	ECB spoštuje splošna načela zakonodaje o oddaji naročil, kakor izhajajo iz Direktive o naročilih in Finančne uredbe –

SKLENIL:

POGLAVJE I

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„naročila“ so pisno sklenjene odplačne pogodbe med ECB in enim ali več dobavitelji, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev;

(b)	„naročila gradenj“ so naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi projektiranje in izvedba gradenj. „Gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju svoje gospodarske ali tehnične funkcije;

(c)

„naročila blaga“ so naročila, razen tistih, navedenih v odstavku b, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup na obroke, z opcijo odkupa proizvodov ali brez te opcije. Naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov ter ki kot dodatno zadevo obsega tudi namestitvena in instalacijska dela, se obravnava kot „naročilo blaga“;

(d)

„naročila storitev“ so naročila, katerih predmet je opravljanje storitev, razen naročil gradenj ali blaga. Naročilo, katerega predmet so proizvodi in storitve, se obravnava kot „naročilo storitev“, če ocenjena vrednost zadevnih storitev presega vrednost proizvodov, zajetih v naročilu. Naročilo, katerega predmet so storitve, ki vključujejo dejavnosti, povezane z gradnjo, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot naročilo storitev;

(e)	„okvirni sporazum“ je sporazum med ECB in enim ali več dobavitelji, katerega namen je določitev pogojev, s katerimi se urejajo naročila, ki jih je treba oddati v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, kjer je primerno, predvideno količino;

(f)

„dobavitelj“ je katera koli fizična ali pravna oseba ali javni subjekt ali skupina takih oseb in/ali organov, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj, proizvodov oziroma storitev.

Dobavitelj, ki je predložil prijavo za sodelovanje v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali v konkurenčnem dialogu, je „kandidat“. Dobavitelj, ki je predložil ponudbo, je „ponudnik“;

(g)	„odprti postopek“ je razpisni postopek, v katerem lahko kateri koli dobavitelj predloži ponudbo;

(h)	„omejeni postopek“ pomeni postopek, v katerem lahko kateri koli dobavitelj zahteva sodelovanje in v katerem lahko ponudbo predložijo samo tisti kandidati, ki jih povabi ECB;

(i)	„postopek s pogajanji“ pomeni postopek, v katerem se ECB posvetuje z dobavitelji, ki jih izbere, in se z enim ali več izmed njih pogaja o pogojih naročila;

(j)	„konkurenčni dialog“ je postopek, v katerem lahko kateri koli dobavitelj zahteva sodelovanje in v katerem ECB opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v navedenem postopku, s ciljem oblikovati eno ali več primernih možnosti, s katerimi se lahko izpolnijo njene zahteve;

(k)

„dinamični nabavni sistem“ je v celoti elektronski postopek za običajne nakupe, katerih značilnosti, kakor so običajno dostopne na trgu, izpolnjujejo zahteve ECB. Sistem je omejenega trajanja in je v celotnem obdobju veljavnosti odprt za katerega koli dobavitelja, ki izpolnjuje merila za izbor in je predložil predhodno ponudbo, ki je v skladu z razpisno dokumentacijo;

(l)

„elektronska dražba“ je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronski način predstavitve novih cen, popravljenih navzdol, in/ali novih vrednosti v zvezi z nekaterimi elementi ponudb, ki se pojavijo po začetni celotni oceni ponudb, kar omogoči njihovo razvrščanje z uporabo metod za avtomatično ocenjevanje;

(m)	„povabilo k oddaji ponudbe“ je povabilo kandidatom ali dobaviteljem, da predložijo ponudbo, v katerem so določeni postopek, zahteve ECB in pogodbeni pogoji;

(n)	„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko informacije, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi;

(o)	„dnevi“ pomenijo koledarske dneve.

Člen 2

Področje uporabe

1. ECB razpiše naročila blaga, storitev in gradenj za svoj račun v skladu s pravili iz tega sklepa.

2. ECB lahko v skladu s tem sklepom izvede tudi skupne razpisne postopke za svoj račun in za račun ene ali več nacionalnih centralnih bank (NCB) in/ali institucij in organov Skupnosti in/ali mednarodnih organizacij. V takih primerih mora ECB v razpisni dokumentaciji navesti, kateri drugi naročniki sodelujejo v razpisnem postopku in predvideno strukturo pogodbenih razmerij.

3. Ta sklep se ne uporablja za naročila za:

(a)	opravljanje storitev in dobavo blaga, ki jih NCB zagotavljajo ECB pri izpolnjevanju svojih javnih nalog Eurosistema/ESCB;

(b)	postopke oddaje naročil, ki jih organizirajo NCB ali institucije in organi Skupnosti ali mednarodne organizacije, v katerih sodeluje ECB, pod pogojem, da so pravila, ki urejajo te postopke oddaje naročil, v skladu s splošnimi načeli zakonodaje o oddaji naročil;

(c)	sporazume z drugimi institucijami in organi Skupnosti ali mednarodnimi organizacijami, ki jih ECB sklene pri izpolnjevanju svojih javnih nalog;

(d)	naročila bankovcev, ki jih ureja Smernica ECB/2004/18 z dne 16. septembra 2004 o naročilih eurobankovcev (4);

(e)	izdajo, prodajo, nakup ali prenos vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in finančnih storitev v zvezi s temi transakcijami;

(f)	pridobitev ali najem, s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, zemljišč, obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane;

(g)	pogodbe o zaposlitvi med ECB in njenimi zaposlenimi, sklenjene v skladu s Pogoji za zaposlitev v ECB;

(h)	storitve na področju arbitraže in pomiritve; in

(i)	raziskovalne in razvojne storitve, razen če ECB uporablja koristi v zvezi s storitvami izključno v lastne namene in če opravljene storitve v celoti plača ECB.

Člen 3

Splošna načela

Vsak postopek oddaje naročila se izvede v skladu s splošnimi načeli preglednosti in javnosti, enakega dostopa in enakega obravnave ter načeloma nediskriminacije in poštene konkurence.

Člen 4

Mejne vrednosti

1. Naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je enaka ali višja od zneskov mejnih vrednosti, določenih v odstavku 3, se razpišejo v skladu s postopki iz poglavja II.

2. Naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je nižja od zneskov mejnih vrednosti, se razpišejo v skladu s postopki iz poglavja III.

3. Veljajo naslednji zneski mejnih vrednosti:

(a)	211 000 EUR za naročila blaga in storitev;

(b)	5 300 000 EUR za naročila gradenj.

Člen 5

Izračun ocenjene vrednosti naročila

1. Izračun vrednosti naročila mora temeljiti na skupnem znesku za plačilo brez DDV, kakor ga oceni ECB. Izračun mora vključevati vse dodatne stroške, zlasti stroške v zvezi z opcijskimi klavzulami, obnovitvami naročila, plačili premij, obrestmi, provizijo, potnimi stroški in stroški namestitve, nagradami ali izplačili kandidatom ali ponudnikom.

2. Ocena mora biti veljavna v trenutku, v katerem se ECB odloči o ustreznem postopku oddaje naročila.

3. Nobeno naročilo se ne sme razdeliti z namenom, da bi se izognili uporabi postopkov iz tega sklepa.

4. Izračun ocenjene vrednosti naročil gradenj mora upoštevati celotne stroške, povezane z izvedbo gradnje, vključno z vrednostjo blaga, ki je potrebno za izvedbo gradenj in ga je ECB dala na razpolago izvajalcu. Vključiti se morajo tudi stroški, povezani s projektiranjem in načrtovanjem gradnje, če so del naročila gradnje.

5. Pri naročilih za stalno dobavo blaga in storitev je vrednost, ki jo je treba uporabiti kot osnovo za izračun ocenjene vrednosti naročila, kjer je primerno, naslednja:

(a)	v primeru naročil za določeno obdobje: skupna vrednost za celotno obdobje;

(b)	v primeru naročil za nedoločeno obdobje: mesečna vrednost, pomnožena z 48.

6. Pri zaporednih naročilih blaga, storitev in gradenj iste vrste mora izračun ocenjene vrednosti naročila temeljiti na skupni dejanski vrednosti zaporednih naročil, oddanih v preteklih 12 mesecih. Ocena, če je mogoče, se mora prilagoditi tako, da se upoštevajo spremembe količine ali vrednosti, za katere se pričakuje, da bodo nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu.

7. Če je naročilo razdeljeno na več sklopov ali če je več naročil, ki jih je treba oddati, med seboj tesno povezanih in imajo za cilj iste naloge, se upošteva skupna vrednost vseh sklopov ali posameznih naročil. Če je skupna vrednost enaka ali višja od zneskov mejnih vrednosti iz člena 4(3), se za vse sklope in naročila uporabljajo postopki iz poglavja II tega sklepa. Vendar pa lahko ECB za sklope/posamezna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je za blago in storitve nižja od 80 000 EUR, za gradnje pa od 1 milijona EUR, uporabi postopek iz člena 29 ali, če je primerno, iz člena 31, pod pogojem, da skupna ocenjena vrednost vseh izvzetih sklopov ne presega 20 % skupne ocenjene vrednosti vseh sklopov.

8. Vrednost okvirnih naročil se izračuna na osnovi najvišje ocenjene vrednosti, brez DDV, vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma.

Člen 6

Izjeme

1. V naslednjih primerih lahko ECB odda naročilo neposredno enemu dobavitelju ali odstopi od določenih postopkovnih zahtev:

(a)	kadar se lahko naročilo iz neizogibnih razlogov odda samo določenemu dobavitelju. Razlogi so lahko tehnične, umetniške ali pravne narave, vendar ne ekonomske;

(b)	kadar zaradi razlogov izredne nujnosti, nastalih zaradi dogodkov, ki jih ECB ni mogla predvideti, ni mogoče upoštevati rokov za postopke oddaje naročil;

(c)	kadar je ECB označila naročilo kot zaupno ali kadar morajo izvajanje naročila spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu s pravili ECB o varnosti ali kadar tako zahteva zaščita temeljnih interesov ECB;

(d)	v primeru blaga, kadar se zadevni proizvodi izdelujejo izključno za namene raziskav, poizkusov, študij in razvoja; ta določba ne vključuje količinske proizvodnje z namenom preživetja na trgu ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja;

(e)

za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja, ki dokončno preneha z opravljanjem svojih dejavnosti, bodisi od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev v okviru stečajnega postopka, na podlagi sporazuma z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi.

2. Ne glede na vrednost naročila lahko ECB razpiše naročilo v skladu s členom 29, če je glavni predmet naročila ena od naslednjih storitev:

(a)	storitve hotelov in restavracij;

(b)	pravne storitve;

(c)	storitve namestitve in oskrbe osebja;

(d)	preiskovalne in varnostne storitve;

(e)	storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

(f)	storitve s področja rekreacije, kulture in športa.

Člen 7

Trajanje in podaljšanja

1. Obdobje naročila praviloma ne sme preseči štirih let, razen v upravičenih primerih.

2. Če je naročilo sklenjeno za določeno obdobje, se lahko prvotno obdobje podaljša pod naslednjimi pogoji:

(a)	možnost podaljšanja je predvidena v obvestilu o naročilu ali, v primeru postopka iz poglavja III, v opisnem dokumentu; in

(b)	možna podaljšanja so upravičena; in

(c)	možna podaljšanja so bila upoštevana pri izračunu vrednosti naročila v skladu s členom 5 tega sklepa.

Vsa podaljšanja ne smejo preseči obdobja prvotnega naročila.

3. Drugače se lahko naročilo za določeno obdobje podaljša le pod pogoji iz člena 6.

Člen 8

Dodatno blago, storitve in gradnje

1. ECB lahko od izvajalca, kateremu je bilo oddano prvotno naročilo, naroči dodatno blago, storitve in gradnje, pod pogojem, da:

(a)	je v razpisni dokumentaciji predvidena možnost dodatnega blaga, storitev ali gradenj; in

(b)	da so bili dodatno blago, storitve in gradnje upoštevani pri izračunu vrednosti naročila v skladu s členom 5 tega sklepa.

2. Poleg tega lahko ECB pri prvotnem izvajalcu naroči dodatno blago, storitve ali gradnje, ki so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izpolnitev namena naročila, pod pogojem, da:

(a)	dodatnega blaga, storitev ali gradenj ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to povzročilo resne težave; ali

(b)	je blago, storitve ali gradnje, čeprav jih je mogoče ločiti od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebno za njegovo dokončanje.

Vendar pa skupna vrednost dodatnega blaga, storitev ali gradenj praviloma ne sme preseči 50 % zneska prvotnega naročila.

3. Če pogoji iz odstavkov 1 in 2 niso izpolnjeni, se lahko naročila za dodatno blago, storitve ali gradnje oddajo samo v skladu s členoma 4 in 6 tega sklepa.

POGLAVJE II

JAVNI RAZPISNI POSTOPKI

ODDELEK 1

Vrste postopkov

Člen 9

Pregled

1. ECB odda naročila, katerih ocenjena vrednost presega zgoraj določene zneske mejnih vrednosti, z odprtim postopkom. V upravičenih primerih lahko ECB uporabi omejeni postopek, postopek s pogajanji ali konkurenčni dialog pod pogoji, določenimi v nadaljevanju.

2. ECB lahko tudi sklene okvirne sporazume ali vzpostavi dinamične nabavne sisteme in na njihovi podlagi odda naročila v skladu s pogoji iz členov 15 oziroma 16 spodaj.

3. Postopki iz odstavkov 1 in 2 se lahko dopolnijo z elektronsko dražbo, kakor je opisano v členu 17 spodaj.

4. ECB lahko tudi izvede natečaje. Postopek za natečaj se določi v obvestilu o natečaju in mora biti v skladu s splošnimi načeli za natečaje.

Člen 10

Objava možnosti za oddajo naročila

1. Če ECB namerava izvesti razpisni postopek v skladu s pravili iz tega poglavja II, mora objaviti obvestilo o naročilu v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani ECB. Kadar je primerno, lahko ECB oglašuje v drugih ustreznih sredstvih javnega obveščanja. Najave na spletni strani in/ali v drugih sredstvih javnega obveščanja ne smejo biti objavljene pred objavo obvestila v Uradnem listu. V primeru neskladij med različnimi verzijami obvestila, je verodostojna tista, ki je objavljena v Uradnem listu, in ima prednost pred drugimi verzijami.

2. ECB lahko objavi tudi predhodno informativno obvestilo, v katerem so navedene ocenjena skupna vrednost naročil po kategoriji storitve ali skupinah proizvodov in bistvene lastnosti naročil gradenj, ki jih namerava oddati v proračunskem letu. V takem primeru se lahko roki za predložitev prijav in ponudb v skladu s členom 18(4) skrajšajo za vse oddaje naročil, navedene v obvestilu.

Člen 11

Odprti postopek

1. Po objavi obvestila o naročilu lahko vsi zainteresirani dobavitelji zahtevajo, da se jim pošlje povabilo k oddaji ponudbe, če ta ni na dana voljo z elektronskimi sredstvi. ECB mora povabilo k oddaji ponudbe poslati v šestih dneh od prejema zahteve, pod pogojem, da je bila zahteva predložena pravočasno pred iztekom roka za predložitev ponudb.

2. Zainteresirani ponudniki morajo svojo ponudbo predložiti v rokih, ki jih določi ECB, in vključiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva ECB.

3. ECB odda naročilo ponudniku, ki najbolje izpolnjuje merila za oddajo, določena v obvestilu o naročilu/povabilu k oddaji ponudbe.

Člen 12

Omejeni postopek

1. ECB lahko uporabi omejeni postopek, če:

(a)	se lahko zahteve ECB opredelijo tako podrobno, da se lahko ponudbe med seboj primerjajo in naročilo odda brez nadaljnjih pogajanj s ponudniki; in

(b)	je treba število ponudnikov omejiti iz administrativnih razlogov ali zaradi narave oddaje naročila.

2. Po objavi obvestila o naročilu se lahko zainteresirani dobavitelji prijavijo za sodelovanje v omejenem postopku. Svojo prijavo morajo predložiti v roku, določenem v obvestilu o naročilu, in predložiti dokumentacijo, ki jo zahteva ECB.

3. ECB preveri sposobnost kandidatov in oceni prijave glede na merila za izbor, določena v obvestilu o naročilu. ECB povabi najmanj pet sposobnih kandidatov, ki izpolnjujejo merila za izbor, da predložijo ponudbo, pod pogojem, da je na voljo zadostno število kandidatov, ki merila za izbor izpolnjujejo. Povabilo k oddaji ponudbe se pisno in istočasno pošlje vsem kandidatom, povabljenim k predložitvi ponudbe.

4. Povabljeni ponudniki morajo svojo ponudbo predložiti v roku, ki ga določi ECB, in vključiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva ECB.

5. ECB odda naročilo ponudniku, ki najbolje izpolnjuje merila za oddajo, določena v povabilu k oddaji ponudbe.

Člen 13

Postopek s pogajanji

1. ECB lahko uporabi postopek s pogajanji v naslednjih izjemnih primerih:

(a)	kadar narava gradenj, blaga ali storitev ali tveganja, povezana z njimi, ne dopušča predhodne celovite določitve cen; ali

(b)	kadar je narava storitev taka, da specifikacij ni mogoče določiti dovolj natančno, da bi se naročilo lahko oddalo z izbiro najboljše ponudbe v skladu s pravili, ki urejajo odprti ali omejeni postopek.

2. ECB lahko uporabi postopek s pogajanji tudi, kadar v odprtem postopku, omejenem postopku ali konkurenčnem dialogu ni prejela nobene sprejemljive ponudbe, kolikor se prvotni pogoji naročila bistveno ne spremenijo. ECB ni dolžna objaviti novega obvestila o naročilu, če v postopek s pogajanji vključi izključno vse ponudnike, ki so sodelovali v prejšnjem postopku, izpolnjevali merila za izbor in predložili svoje ponudbe v skladu s formalnimi razpisnimi zahtevami. Če ECB ni prejela nobene ponudbe ali nobena ponudba ni izpolnjevala formalnih razpisnih zahtev, lahko ECB začne postopek s pogajanji brez objave obvestila v skladu s členom 29.

3. Po objavi obvestila o naročilu se lahko zainteresirani dobavitelji prijavijo za sodelovanje v postopku s pogajanji. Svojo prijavo morajo predložiti v roku, določenem v obvestilu o naročilu, in predložiti dokumentacijo, ki jo zahteva ECB.

4. ECB preveri sposobnost kandidatov in oceni prijave glede na merila za izbor, določena v obvestilu o naročilu. ECB povabi najmanj tri sposobne kandidate, ki izpolnjujejo merila za izbor, da predložijo ponudbo, pod pogojem, da je na voljo zadostno število kandidatov, ki merila za izbor izpolnjujejo. Povabilo k oddaji ponudbe se pisno in istočasno pošlje vsem kandidatom, povabljenim k predložitvi ponudbe.

5. Po ocenitvi ponudb se lahko ECB pogaja s ponudniki z namenom uskladitve njihovih ponudb z zahtevami ECB. ECB lahko začne pogajanja bodisi:

(a)	z najbolje uvrščenim ponudnikom. Če pogajanja z najbolje uvrščenim ponudnikom niso uspešna, lahko ECB začne pogajanja z naslednje uvrščenim ponudnikom; bodisi

(b)

istočasno z vsemi ponudniki, ki so predložili ponudbo, ki v bistvenem izpolnjuje tehnične in komercialne zahteve ECB. V tem primeru se lahko število ponudnikov, vključenih v pogajanja, v zaporednih fazah zmanjša z uporabo meril za oddajo, določenih v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe.

Pred začetkom pogajanj mora ECB vse ponudnike obvestiti o načinu poteka pogajanj.

6. Obseg pogajanj lahko vključuje tehnične ponudbe ponudnikov, komercialne ponudbe in pogodbene pogoje, pod pogojem, da se obseg razpisnega postopka bistveno ne spremeni. ECB lahko ponudnike tudi povabi, da predložijo revidirano ponudbo. Med pogajanji mora ECB zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov, povabljenih k pogajanjem.

7. Po zaključku pogajanj ECB odda naročilo ponudniku, ki najbolje izpolnjuje merila za oddajo, določena v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe.

Člen 14

Konkurenčni dialog

1. ECB lahko izvede konkurenčni dialog v primeru posebej zahtevnih naročil, kadar zahtev ECB ni mogoče opredeliti na način, da bi se lahko naročilo oddalo z odprtim ali omejenim postopkom.

2. Po objavi obvestila o naročilu se lahko zainteresirani dobavitelji prijavijo za sodelovanje v dialogu. Svojo prijavo morajo predložiti v roku, določenem v obvestilu o naročilu, in predložiti dokumentacijo, ki jo zahteva ECB.

3. ECB preveri sposobnost kandidatov in oceni prijave glede na merila za izbor, določena v obvestilu o naročilu. ECB povabi najmanj tri sposobne kandidate k sodelovanju v dialogu in jim pošlje opisni dokument, v katerem so navedene potrebe ECB. Cilj dialoga je poiskati in opredeliti rešitev, ki je najbolj primerna za izpolnitev potreb ECB. ECB lahko z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih naročila.

4. V času trajanja dialoga mora ECB zagotoviti enako obravnavo vseh kandidatov. Poleg tega ECB drugim kandidatom ne sme razkriti predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jih je sporočil kandidat, ki sodeluje v dialogu, brez njegovega pisnega soglasja.

5. ECB nadaljuje z dialogom, dokler ne najde rešitve ali rešitev, ki lahko zadovoljijo njene potrebe, po potrebi tudi z njihovim primerjanjem. Če je v obvestilu o naročilu ali v opisnem dokumentu tako predvideno, lahko ECB izvede dialog v zaporednih fazah, da zmanjša število rešitev, o katerih je treba razpravljati v fazi dialoga. ECB izbere rešitve, ki jih je treba pretehtati, na podlagi meril za oddajo, določenih v obvestilu o naročilu ali v opisnem dokumentu.

6. Po zaključku dialoga ECB pozove kandidate, ki sodelujejo v dialogu, da predložijo svoje končne ponudbe na podlagi rešitev, predstavljenih in podrobneje opredeljenih v času trajanja dialoga.

7. ECB oceni prejete ponudbe glede na merila za oddajo, določena v obvestilu o naročilu ali v opisnem dokumentu. ECB lahko od ponudnikov zahteva, da pojasnijo ali podrobneje opredelijo nekatere vidike svoje ponudbe ali potrdijo zaveze, vsebovane v ponudbi, pod pogojem, da to ne spreminja osnovnih vidikov ponudbe in ne pomeni tveganja izkrivlja konkurence ali povzročanja diskriminacije. Po zaključku ocenjevanja ECB odda naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

Člen 15

Okvirni sporazumi

1. ECB lahko uporablja okvirne sporazume v primerih, kadar redno sklepa pogodbe za podobno blago, storitve ali gradnje, pri čemer ne more opredeliti natančnih rokov dobave in/ali podrobnih zahtev.

2. Pri sklepanju pogodbe, ki je okvirni sporazum, mora ECB upoštevati zgoraj določene postopke za vse faze do sklenitve okvirnega sporazuma. Če ECB namerava skleniti okvirni sporazum z več dobavitelji, mora skleniti vsaj tri sporazume, pod pogojem, da zadostno število dobaviteljev izpolnjuje merila za izbor in merila za oddajo. V obvestilu o naročilu morata biti določena področje uporabe in število okvirnih sporazumov, ki jih je treba oddati.

Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu s postopki iz tega člena.

3. Kadar se okvirni sporazum sklene z enim dobaviteljem, se naročila na podlagi tega sporazuma oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma. Če je potrebno, lahko ECB od dobavitelja pisno zahteva, da dopolni svojo prvotno ponudbo. Take dopolnjene ponudbe ne smejo bistveno spremeniti pogojev, določenih v okvirnem sporazumu.

4. Kadar se okvirni sporazumi sklenejo z več dobavitelji, se lahko naročila oddajo bodisi:

(a)	z uporabo meril, določenih v okvirnih sporazumih, brez ponovnega odpiranja konkurence; bodisi

(b)	kadar taka merila niso opredeljena, s ponovnim odpiranjem konkurence med dobavitelji, s katerimi ECB že ima sklenjen okvirni sporazum.

V slednjem primeru ECB odda naročilo v skladu z naslednjim postopkom:

—	ECB pisno povabi dobavitelje, da predložijo ponudbo v roku, določenem v opisnem dokumentu. V opisnem dokumentu morajo biti določena tudi merila, na podlagi katerih se bo naročilo oddalo; in

—	dobavitelji morajo pisno predložiti svoje ponudbe v roku, ki ga določi ECB; in

—	ECB odda naročilo ponudniku, ki je na podlagi meril za oddajo, določenih v opisnem dokumentu, predložil najboljšo ponudbo.

Člen 16

Dinamični nabavni sistemi

1. ECB lahko odda naročilo za običajno blago, storitve in gradnje prek dinamičnih nabavnih sistemov. Razen če je v tem členu določeno drugače, se v postopku upoštevajo pravila za odprti postopek.

2. Za namene vzpostavitve dinamičnega nabavnega sistema mora ECB:

(a)	objaviti obvestilo o naročilu, v katerem je navedeno, da se bo uporabljal dinamični nabavni sistem, in ki vsebuje napotilo na spletni naslov, na katerem so razpisni pogoji dostopni; in

(b)	od objave obvestila o naročilu in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nuditi neomejen, neposreden in celovit dostop do razpisnih pogojev in do katerih koli dodatnih dokumentov; ter

(c)	v razpisnih pogojih med drugim navesti merila za izbor in merila za dodajo, značilnosti nabav, predvidenih v okviru tega sistema, in vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi pripravami in specifikacijami za povezavo.

3. Sistem je v celotnem času trajanja odprt za katerega koli dobavitelja, ki izpolnjuje merila za izbor in ki je predložil predhodno ponudbo, ki je v skladu z razpisnimi pogoji. Ponudniki lahko svoje predhodne ponudbe kadar koli izboljšajo, pod pogojem, da so še naprej v skladu z razpisnimi pogoji. Ponudnikom se ne smejo zaračunati nobene dajatve.

4. Po prejemu predhodnih ponudb mora ECB v razumnem roku preveriti sposobnost ponudnikov in skladnost z merili za izbor. Poleg tega mora preveriti, ali predhodne ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje. ECB mora v najkrajšem možnem času obvesti ponudnike o njihovi vključitvi v dinamični nabavni sistem ali o njihovi zavrnitvi.

5. Vsako posamezno naročilo, katerega vrednost je višja od mejnih vrednosti iz člena 4(3), mora biti predmet ločenega povabila k oddaji ponudbe. Pred izdajo tega povabila mora ECB objaviti poenostavljeno obvestilo o naročilu v Uradnem listu, s katerim povabi vse zainteresirane dobavitelje, da predložijo predhodno ponudbo v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva pošiljanja poenostavljenega obvestila. ECB ne sme nadaljevati s postopkom, dokler ne oceni vseh predhodnih ponudb, prejetih do izteka navedenega roka.

6. Po zaključku ocenjevanja ECB povabi vse ponudnike, vključene v sistem, da v razumnem roku predložijo ponudbo. ECB odda naročilo ponudniku, ki je na podlagi meril za oddajo, določenih v obvestilu o naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, predložil najboljšo ponudbo. Ta merila se lahko, če je primerno, bolj natančno določijo v povabilu k oddaji ponudbe.

7. Če je vrednost posameznega naročila nižja od mejnih vrednosti iz člena 4(3), lahko ECB povabi pet ali tri ponudnike, vključene v sistem, v skladu s postopkom iz člena 29.

8. Dinamični nabavni sistem ne sme trajati dlje kakor štiri leta, razen v upravičenih primerih.

Člen 17

Elektronske dražbe

1. Z izjemo konkurenčnih dialogov lahko ECB zgoraj navedene razpisne postopke dopolni z elektronsko dražbo, pod pogojem, da se lahko specifikacije natančno določijo.

Elektronska dražba temelji:

(a)	bodisi samo na cenah, kadar se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno; bodisi

(b)	na cenah in/ali na novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v razpisni dokumentaciji, kadar se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

2. Če ECB namerava izvesti elektronsko dražbo, mora to navesti v obvestilu o naročilu. Poleg tega mora povabilo k oddaji ponudbe med drugim vsebovati naslednje informacije:

(a)	elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, pod pogojem, da so taki elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b)	vse omejitve vrednosti, ki se lahko predložijo, kakor izhajajo iz specifikacije v zvezi s predmetom naročila;

(c)	informacije, ki bodo dane na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, in, kjer je primerno, kdaj jim bodo dane na voljo;

(d)	ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e)	pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, in zlasti minimalne razlike, ki se bodo, kjer je primerno, zahtevale pri predložitvi ponudb;

(f)	ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter pripravami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.

3. Elektronska dražba se začne šele po predložitvi in začetni ocenitvi ponudb. Vsi ponudniki, ki so predložili sprejemljive ponudbe, se z elektronskimi sredstvi istočasno povabijo, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo mora vsebovati vse ustrezne informacije v zvezi s povezavo vsakega od ponudnikov z uporabljeno elektronsko opremo ter datum in uro začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po dnevu odpošiljanja povabil.

4. Če je treba naročilo oddati na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se mora povabilu dodati izid celotne ocene zadevnega ponudnika. V povabilu mora biti navedena tudi matematična formula, ki jo je treba uporabiti pri elektronski dražbi za določitev avtomatičnih ponovnih razvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula mora vključevati ponderje za vsa merila, ki so predvidena za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe in kakor so navedena v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji; vendar se morajo v ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšati na določeno vrednost. Če so dovoljene variante, se mora za vsako varianto določiti ločena formula.

5. ECB mora v vsaki fazi elektronske dražbe nemudoma sporočiti vsem ponudnikom najmanj informacije, ki jim omogočajo, da kadar koli preverijo svojo relativno uvrstitev. Sporoči lahko tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, pod pogojem, da je to navedeno v razpisni dokumentaciji. Prav tako lahko kadar koli oznani število udeležencev v navedeni fazi dražbe. Vendar pa ECB ne sme v nobeni fazi elektronske dražbe razkriti identitete ponudnikov.

6. ECB zaključi elektronsko dražbo po izteku roka, določenega v povabilu k sodelovanju na dražbi. Rok se lahko določi kot datum in ura ali kot časovno obdobje, ki mora preteči od predložitve zadnje ponudbe z novimi cenami ali vrednostmi. ECB mora v povabilu določiti časovni razpored za vse dražbe, ki se izvajajo v fazah.

7. Po zaključku elektronske dražbe ECB odda naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 18

Roki za prejem prijav in ponudb

1. Pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav mora ECB upoštevati zlasti zahtevnost naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke iz tega člena.

2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za prejem ponudb 52 dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu.

3. V primeru omejenih postopkov, postopkov s pogajanji in v primeru konkurenčnega dialoga je:

(a)	minimalni rok za prejem prijav 37 dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu; in

(b)	minimalni rok za prejem ponudb 40 dni od dneva pošiljanja povabila k oddaji ponudbe.

4. Če je ECB objavila predhodno informativno obvestilo v skladu s členom 10(2), ki je bilo poslano najmanj 52 dni pred obvestilom o naročilu, se lahko minimalni rok za prejem ponudb praviloma skrajša na 36 dni, vendar v nobenem primeru ne na manj kakor 22 dni.

5. Če se obvestila o naročilu pripravijo in pošljejo z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje, ki jih predpiše Urad za uradne objave Evropskih skupnosti, se lahko roki za prejem ponudb in prijav skrajšajo za sedem dni.

6. Roki za prejem ponudb se lahko skrajšajo za pet dni, če ECB z elektronskimi sredstvi nudi neomejen in neposreden dostop do povabila k oddaji ponudbe od dneva objave obvestila o naročilu ter če je v besedilu obvestila naveden spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna. To skrajšanje se lahko združi s tistim iz odstavka 5.

7. Če v odprtem postopku povabilo k oddaji ponudbe, čeprav je bilo zahtevano pravočasno, ni zagotovljeno v šestih dneh ali kadar se lahko ponudbe predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu dokumentov, ki dopolnjujejo povabilo k oddaji ponudbe, na kraju samem, se roki za prejem ponudb podaljšajo, tako da imajo vsi dobavitelji dovolj časa za pripravo ponudb.

8. V primeru omejenih postopkov in postopkov s pogajanji lahko ECB uporabi pospešeni postopek, kadar se zaradi nujnosti izkaže, da se roki iz tega člena ne morejo upoštevati. V takem primeru veljajo naslednji minimalni roki:

(a)	rok za prejem prijav, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva pošiljanja obvestila o naročilu ali krajši od 10 dni, če je bilo obvestilo poslano z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopkom za pošiljanje obvestil; in

(b)	rok za prejem ponudb, ki ne sme biti krajši od 10 dni od dneva prejema povabila k oddaji ponudbe.

9. ECB lahko pred iztekom roka podaljša roke, določene v obvestilu o naročilu ali v razpisni dokumentaciji, če spremeni razpisno dokumentacijo ali v drugih upravičenih primerih.

ODDELEK 2

Potek postopka

Člen 19

Komunikacija s kandidati in ponudniki

1. Kandidati in ponudniki med razpisnim postopkom komunicirajo samo s kontaktno(-imi) osebo(-ami), ki jih navede ECB. ECB mora v obvestilu o naročilu in/ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti komunikacijska sredstva, ki jih je treba uporabiti. Komunikacijska sredstva morajo biti splošno dostopna in nediskriminacijska.

2. Kandidati/ponudniki morajo svoje prijave/ponudbe predložiti pisno v skladu z zahtevami, določenimi v obvestilu o naročilu/povabilu k oddaji ponudbe.

3. ECB lahko izvede elektronske razpisne postopke v skladu s splošnimi zahtevami za elektronsko oddajo naročil, kakor izhajajo iz člena 42 Direktive o naročilih v povezavi z njeno Prilogo X. V takem primeru morajo biti v obvestilu o naročilu določeni zlasti formalne zahteve, ki jih morajo kandidati/ponudniki upoštevati, in način dostopa do elektronske platforme. ECB lahko določi, da bo sprejemala samo elektronske prijave/ponudbe.

4. Kandidati ali ponudniki lahko ECB pisno predložijo vprašanja v zvezi z obvestilom o naročilu, povabilom k oddaji ponudbe ali dopolnilnimi dokumenti v skladu s pogoji, določenimi v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe. ECB mora na taka vprašanja odgovoriti v razumnih rokih in sporočiti odgovore vsem kandidatom/ponudnikom anonimno, če so pomembni za vse.

5. ECB mora zagotoviti, da se informacije, ki jih sporočijo kandidati in ponudniki, obravnavajo in hranijo v skladu z načelom zaupnosti in, kolikor se zagotavljajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podatkov (5).

Člen 20

Zahteve za dodatno dokumentacijo in pojasnila

Potem ko ECB odpre prijave ali ponudbe, lahko od kandidatov in ponudnikov zahteva, da dopolnijo poslano dokumentacijo ali da pojasnijo določene točke. Take zahteve ne smejo izkrivljati poštene konkurence med kandidati/ponudniki ali povzročiti njihove neenake obravnave ter ne smejo voditi do sprememb pogojev za prijave ali ponudbe.

Člen 21

Popravki razpisne dokumentacije

1. Če ECB pred iztekom rokov za predložitev prijav ali ponudb odkrije napako, nenatančnost, izpustitev ali kakršno koli drugo vrsto napake v besedilu obvestila o naročilu, povabila k oddaji ponudbe ali dopolnilnih dokumentov, mora napako popraviti in na ustrezen način obvestiti vse kandidate ali ponudnike.

2. Če kandidati ali ponudniki menijo, da so zahteve ECB, določene v obvestilu o naročilu, v povabilu k oddaji ponudbe ali v dopolnilnih dokumentih, nepopolne, neusklajene ali nezakonite, morajo svoje pomisleke pisno sporočiti ECB. Kandidat/ponudnik mora svoje pomisleke sporočiti brez nepotrebnega odlašanja, potem ko izve za nepravilnost ali bi zanjo lahko izvedel. ECB lahko nato bodisi popravi ali dopolni zahteve, kakor je zahtevano, bodisi zavrne zahtevo in navede razloge za zavrnitev. Ugovorov na zahteve ECB, ki niso bili sporočeni ECB brez nepotrebnega odlašanja, pozneje ni mogoče več vložiti.

Člen 22

Povabilo k oddaji ponudbe

1. Povabilo k oddaji ponudbe praviloma vsebuje najmanj:

(a)	sklic na objavljeno obvestilo o naročilu;

(b)	formalne razpisne zahteve, zlasti rok za prejem ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane, jezik ali jezike, v katerih morajo biti ponudbe sestavljene, obliko, v kateri mora biti ponudba predložena, in obdobje, v katerem morajo ponudbe ostati veljavne; in

(c)	opcije v zvezi z dodatnimi gradnjami, storitvami in blagom ter število morebitnih možnih obnovitev in podaljšanj; in

(d)	seznam dokumentov, ki jih morajo predložiti ponudniki; ter

(e)	relativne ponderje za merila za oddajo naročila ali, kjer je primerno, padajoče zaporedje pomembnosti takih meril, če niso navedena v obvestilu o naročilu.

2. Povabilo k oddaji ponudbe vključuje:

(a)	kopijo razpisne dokumentacije, v kateri so opredeljene zahteve ECB, ali v primeru konkurenčnega dialoga kopijo opisnega dokumenta, v katerem so opredeljene potrebe ECB; in

(b)	kopijo osnutka pogodbe, splošnih pogojev ECB ali dokumenta, v katerem so določeni ključni elementi naročila; ter

(c)	katero koli drugo dokumentacijo, ki jo ECB šteje za pomembno.

Če so ti dokumenti dani na voljo z elektronskimi sredstvi, mora biti v povabilu k oddaji ponudbe navedeno, na kakšen način lahko ponudniki do njih dostopijo.

ODDELEK 3

Ocenjevanje

Člen 23

Splošno

1. ECB oceni vse ponudbe glede na merila za oddajo, kakor so navedena v členu 26, potem ko je:

—	preverila formalne razpisne zahteve; in

—	preverila sposobnost ponudnikov, kakor je navedeno v členu 24; ter

—	ocenila izpolnjevanje meril za izbiro, navedenih v členu 25.

2. ECB odda naročilo ponudniku, ki najbolje izpolnjuje merila za oddajo.

3. Prijave in ponudbe se ne smejo odpreti pred iztekom roka za predložitev. Prijave in ponudbe se odprejo v navzočnosti najmanj dveh zaposlenih; o odpiranju ponudb se vodi zapisnik. Razen če je določeno drugače, se kandidati in ponudniki ne morejo udeležiti odpiranja ponudb.

4. Postopek ocenjevanja in izid se dokumentirata v poročilu o oceni.

Člen 24

Sposobnost kandidatov/ponudnikov

1. S pridržkom naslednjih odstavkov lahko v razpisnih postopkih sodelujejo vse fizične ali pravne osebe, ki so rezidenti ali imajo sedež v EU. Razpisni postopki so pod enakimi pogoji odprti tudi za vse fizične in pravne osebe, ki so rezidenti ali imajo sedež v tretji državi, ki je ratificirala Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih ali je z EU sklenila dvostranski sporazum o naročilih, pod pogoji, določenimi v navedenih sporazumih. O sodelovanju dobaviteljev iz drugih tretjih držav odloča ECB po lastnem preudarku.

2. V razpisnih postopkih lahko pod pogoji, določenimi v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe, sodelujejo začasne skupine dobaviteljev. ECB lahko od začasnih skupin, katerim je naročilo oddano, zahteva, da prevzamejo določeno pravno obliko, če je ta oblika potrebna za pravilno izvedbo naročila.

3. ECB iz razpisnega postopka izloči kandidate ali ponudnike, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi goljufije, korupcije, pranja denarja, sodelovanja v kriminalni združbi ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti, ECB ali NCB.

4. ECB lahko iz razpisnega postopka kadar koli izloči kandidate ali ponudnike, če:

(a)

so v postopku stečaja ali likvidacije ali če njihove posle obravnava sodišče, če so sklenili sporazum z upniki, če so prenehali opravljati dejavnost ali je proti njim sprožen podoben postopek ali če so v katerem koli podobnem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b)	so bili pravnomočno obsojeni za prestopek v zvezi z njihovim poklicnim ravnanjem;

(c)	so storili hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d)	niso poravnali obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali s plačilom davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri so ustanovljeni, ali države naročnika ali države, v kateri je treba naročilo izvesti;

(e)	je sodišče ali arbitražno razsodišče v drugem razpisnem postopku ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti;

(f)	se pri vodstvu, zaposlenih ali zastopnikih ugotovi navzkrižje interesov;

(g)	so pri dajanju informacij, ki jih je zahtevala ECB, podali napačne informacije;

(h)	stopijo v stik z drugimi kandidati ali ponudniki z namenom omejevanja konkurence.

5. Kandidati ali ponudniki morajo potrditi, da niso v kateri od zgoraj navedenih situacij, in/ali zagotoviti dokazila, navedena v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe. Če se take okoliščine pojavijo med postopkom, mora zadevni kandidat/ponudnik o tem brez nepotrebnega odlašanja obvestiti ECB.

Člen 25

Merila za izbor

1. ECB mora v obvestilu o naročilu navesti merila za izbor, na podlagi katerih oceni kandidatovo/ponudnikovo usposobljenost za izvedbo naročila. Merila za izbor se nanašajo na kandidatovo ali ponudnikovo ekonomsko, finančno, tehnično ali strokovno usposobljenost.

2. ECB lahko določi minimalne stopnje usposobljenosti, ki jih morajo za izbor dosegati kandidati ali ponudniki. Te minimalne stopnje se določijo v obvestilu o naročilu.

3. Poleg tega lahko ECB od kandidatov ali ponudnikov zahteva, da dokažejo, da imajo dovoljenje za izvedbo naročila po nacionalnem pravu, kar dokazujejo z vpisom v register poklicev ali trgovski register ali z zapriseženo izjavo ali potrdilom, članstvom v posebni organizaciji, izrecnim dovoljenjem ali vpisom v register zavezancev za DDV.

4. ECB mora v obvestilu o naročilu navesti dokumente, ki jih morajo kandidati ali ponudniki predložiti kot dokazilo svoje finančne, tehnične in strokovne usposobljenosti. Zahtevana dokumentacija ne sme preseči predmeta naročila in mora upoštevati zakonite interese dobaviteljev, zlasti glede varstva njihovih tehničnih in poslovnih skrivnosti.

5. Če ponudnik ali kandidat iz katerega izjemnega in po mnenju ECB upravičenega razloga ne more predložiti zahtevanih dokumentov, lahko svojo usposobljenost dokaže s katerimi koli drugimi sredstvi, ki jih ECB šteje za primerna.

6. Dobavitelj se lahko, kjer je primerno in v zvezi z določenim naročilom, sklicuje na usposobljenost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezav z njimi. V tem primeru mora ECB predložiti dokazilo, da bo imel na voljo sredstva, ki so potrebna za izvedbo naročila. Pod enakimi pogoji se lahko začasna skupina dobaviteljev sklicuje na usposobljenost sodelujočih v skupini.

Člen 26

Merila za oddajo

1. ECB mora v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, ali namerava oddati naročilo ponudniku, ki predloži ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ali ponudniku, ki ponudi najnižjo ceno.

2. Če se naročilo odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, mora ECB v obvestilu o naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe ali, v primeru konkurenčnega dialoga, v opisnem dokumentu navesti:

(a)

merila kakovosti, na podlagi katerih bodo ponudbe ocenjene. Taka merila morajo biti povezana s predmetom zadevnega naročila in lahko vključujejo na primer kakovost, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, stroške poslovanja, stroškovno učinkovitost, poprodajno storitev in tehnično pomoč, datum dobave in rok za dobavo ali za dokončanje del; in

(b)	relativni ponder za vsakega izmed meril, izbranih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ti ponderji se lahko izrazijo z določitvijo maksimalnega razpona.

Kadar po mnenju ECB ponderiranje meril iz dokazljivih razlogov ni mogoče, se merila navedejo v padajočem vrstnem redu glede na njihovo pomembnost.

Člen 27

Neobičajno nizke ponudbe

1. ECB lahko zavrne ponudbe, ki se izkažejo za neobičajno nizke glede na ponujeno blago, gradnje ali storitve.

2. Pred zavrnitvijo takih ponudb mora ECB pisno zahtevati podrobne informacije o elementih ponudbe, ki jih šteje za pomembne. Podrobne informacije se lahko nanašajo zlasti na:

(a)	ekonomičnost proizvodnega procesa, opravljanja storitev ali načina gradnje; ali

(b)	izbrane tehnične rešitve ali katere koli izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku; ali

(c)	izvirnost ponudbe; ali

(d)	skladnost z določbami v zvezi z zagotavljanjem zaposlovanja in pogoji za delo, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga.

ECB mora te elemente preveriti ob upoštevanju prejetih pojasnil in dokazil.

3. Če je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ECB zavrne ponudbo že na tej podlagi, razen če lahko ponudnik v primernem roku, ki ga določi ECB, dokaže, da je bila pomoč dodeljena zakonito v skladu s postopki in sklepi, določenimi v pravilih Skupnosti o državni pomoči.

Člen 28

Sporočanje odločitev o izboru in oddaji naročila

1. ECB, takoj ko je mogoče, svojo odločitev pisno sporoči vsem kandidatom ali ponudnikom, katerih prijave ali ponudbe se zavrnejo.

2 Obvestilo se izda najmanj 15 dni pred podpisom pogodbe s strani ECB.

3. Kandidati in ponudniki lahko v 15 dneh od prejema obvestila od ECB zahtevajo, da navede razloge za zavrnitev njihove prijave ali njihove ponudbe. Neizbrani ponudniki, katerih ponudbe so bile sprejemljive, lahko zahtevajo tudi ime izbranega ponudnika ter glavne lastnosti in relativne prednosti njegove ponudbe.

4. Vendar pa se lahko ECB odloči, da ne bo razkrila nekaterih informacij, kadar bi razkritje takih informacij vplivalo na zakonite poslovne interese dobaviteljev, oviralo izvajanje zakona ali bi bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom.

5. Poleg tega mora ECB obvestilo o oddaji naročila objaviti v Uradnem listu, v katerem navede izid postopka oddaje naročila. Obvestilo mora biti poslano v 48 dneh po podpisu pogodbe.

POGLAVJE III

ODDAJA NAROČIL POD MEJNIMI VREDNOSTMI

Člen 29

Postopek brez objave obvestila

1. Naročila, katerih skupna ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz člena 4, in naročila storitev iz člena 6(2) se oddajo v skladu z naslednjim postopkom.

2. Če je vrednost naročila višja ali enaka 50 000 EUR za blago in storitve ali 500 000 EUR za gradnje, ECB povabi najmanj pet primernih dobaviteljev, če so na voljo, da predložijo ponudbo v roku, ki ga določi ECB.

Če je vrednost naročila nižja od teh mejnih vrednosti, vendar enaka ali višja od 10 000 EUR, ECB povabi najmanj tri primerne dobavitelje, če so na voljo, da predložijo ponudbo.

ECB mora v obeh primerih dobaviteljem poslati opisni dokument, v katerem navede zahteve ECB in merila za oddajo naročila. Pri določanju roka za predložitev ponudb mora ECB upoštevati zahtevnost naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudbe.

3. ECB izbere dobavitelje, povabljene k sodelovanju v razpisnem postopku, izmed ponudnikov, vključenih v dinamični nabavni sistem, ali, če tak sistem ni vzpostavljen, s seznama registriranih dobaviteljev ali, če tak seznam ne obstaja, na podlagi pravilne tržne analize. O predizboru primernih dobaviteljev odloča ECB po lastnem preudarku. Seznam registriranih dobaviteljev je odprt za katerega koli zainteresiranega dobavitelja, ki zagotavlja vrsto blaga, storitev ali gradenj, za katere je seznam oblikovan. ECB mora z ustreznimi sredstvi redno obveščati o možnosti vpisa na te sezname.

4. Alternativno lahko ECB objavi obvestilo o naročilu na svoji spletni strani ali uporabi druga ustrezna sredstva javnega obveščanja. V tem primeru se opisni dokument pošlje vsem dobaviteljem, ki so v roku, ki ga določi ECB, izkazali interes za sodelovanje.

5. Prejete ponudbe se ocenijo glede na merila, določena v opisnem dokumentu. Po ocenitvi pisnih ponudb lahko ECB začne pogajanja s ponudniki, če je bila ta možnost predvidena v opisnem dokumentu. Pogajanja se lahko izvedejo kot zaporedna pogajanja po vrstnem redu razvrstitve ponudnikov ali kot vzporedna pogajanja z vsemi ponudniki.

6. ECB odda naročilo ponudniku, ki najbolje izpolnjuje merila, določena v opisnem dokumentu.

7. Postopek se izvede v skladu s splošnimi načeli iz člena 3. Smiselno se uporabljajo členi 19, 20, 21, 24 in 27.

Člen 30

Obveščanje ponudnikov in seznam izvajalcev

1. Po odločitvi o oddaji naročila mora ECB v razumnem roku in pisno obvestiti vse druge ponudnike o izidu razpisnega postopka.

2. Ponudniki lahko v 15 dneh od prejema obvestila od ECB zahtevajo, da navede glavne razloge za zavrnitev njihove ponudbe. Smiselno se uporablja člen 28(4).

3. ECB letno objavi seznam naročil, katerih vrednost je višja od 50 000 EUR in ki so bila oddana v skladu s členom 29 ali za katera je bila odobrena izjema v skladu s členom 6(1). Na seznamu so navedeni imena izvajalcev, katerim so bila naročila oddana, predmet in vrednost naročil.

Člen 31

Neposredna oddaja naročila

ECB lahko odda naročila na podlagi ene same ponudbe, če je ocenjena vrednost naročila brez DDV nižja od 10 000 EUR ali če je bila odobrena izjema v skladu s členom 6(1).

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Razveljavitev razpisnih postopkov

1. ECB lahko kadar koli pred podpisom pogodbe razveljavi razpisni postopek, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni do kakršnega koli odškodninskega zahtevka.

2. Odločitev ECB o razveljavitvi mora upoštevati splošna načela iz člena 3.

3. ECB mora odločitev utemeljiti in z njo seznaniti kandidate ali ponudnike.

Člen 33

Pritožbeni postopek

1. V javnih razpisnih postopkih iz poglavja II lahko kandidati/ponudniki v 15 dneh od prejema informacij iz člena 28(3) ali v 15 dneh od prejema obvestila, če niso bile zahtevane nobene informacije, pisno vložijo pritožbo zoper odločitev ECB o zavrnitvi njihove prijave ali ponudbe. Pritožba mora vsebovati vse podporne informacije in utemeljene ugovore.

2. Pritožba se naslovi na Organ za revizijo javnih naročil (Procurement Review Body – PRB) pri ECB. Če PRB meni, da odločitev o zavrnitvi pritožnikove prijave ali ponudbe predstavlja kršitev tega sklepa ali splošnih načel zakonodaje o oddaji naročil, bodisi odredi, da se razpisni postopek ali del postopka ponovi, bodisi sprejme dokončno odločitev. Drugače se pritožba zavrne. PRB mora svojo odločitev pisno sporočiti pritožniku v enem mesecu od prejema pritožbe. V odločitvi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji.

3. Pritožba nima odložilnega učinka. PRB lahko, če meni, da je primerno, odloži postopek oddaje naročila ali oddajo naročila.

Člen 34

Pristojnost

Za kakršne koli spore med ECB in dobaviteljem v zvezi s tem sklepom ali določenim postopkom oddaje naročila je izključno pristojno Sodišče Evropskih skupnosti. Če je na voljo pritožbeni postopek v skladu s členom 33, mora pritožnik, preden predloži zadevo Sodišču, počakati na odločitev ECB o pritožbi. Roki, določeni v Pogodbi, začnejo teči od prejema odločitve o pritožbi.

Člen 35

Veljavnost

1. Ta sklep začne veljati 1. avgusta 2007 ter razveljavlja in nadomešča Upravno okrožnico 05/2006 z dne 27. junija 2006 o naročilih ECB.

2. Razpisni postopki, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti tega sklepa, se zaključijo v skladu z Upravno okrožnico 05/2006. Za namen te določbe šteje, da se je razpisni postopek začel na dan, na katerega je bilo obvestilo o naročilu poslano na Uradni list, ali, kadar se tako obvestilo ne zahteva, na dan, na katerega je ECB povabila enega ali več dobaviteljev, da predložijo ponudbo.

V Frankfurtu na Majni, 3. julija 2007

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 80, 18.3.2004, str. 33.

(2) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/97/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 107).

(3) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2005, str. 1).

(4) UL L 320, 21.10.2004, str. 21.

(5) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 184

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 50 14. julij 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 824/2007 z dne 10. julija 2007 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2007–2009 ( 1 )	1
		Izjava Komisije in Sveta	5
		Uredba Komisije (ES) št. 825/2007 z dne 13. julija 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	6
		Uredba Komisije (ES) št. 826/2007 z dne 13. julija 2007 glede 35. posebnega razpisa v okviru stalnega javnega razpisa, predvidenega v poglavju II Uredbe (ES) št. 1898/2005	8
		Uredba Komisije (ES) št. 827/2007 z dne 13. julija 2007 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. julija 2007	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 828/2007 z dne 13. julija 2007 o trajnem in začasnem dovoljenju za nekatere dodatke v krmi ( 1 )	12
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi	17
	*	Direktiva 2007/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o naknadnem opremljanju težkih tovornih vozil, registriranih v Skupnosti, z ogledali	25

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MK	48,1
	TR	83,4
	XS	23,6
	ZZ	51,7
0707 00 05	TR	114,3
0707 00 05	ZZ	114,3
0709 90 70	TR	88,7
0709 90 70	ZZ	88,7
0805 50 10	AR	52,7
	UY	55,7
	ZA	57,0
	ZZ	55,1
0808 10 80	AR	87,5
	BR	83,0
	CL	88,0
	CN	100,8
	NZ	102,2
	US	108,3
	UY	60,7
	ZA	87,8
	ZZ	89,8
0808 20 50	AR	82,8
	CL	86,0
	NZ	144,9
	ZA	119,4
	ZZ	108,3
0809 10 00	TR	192,1
0809 10 00	ZZ	192,1
0809 20 95	TR	294,0
	US	359,1
	ZZ	326,6
0809 30 10 , 0809 30 90	TR	152,4
0809 30 10 , 0809 30 90	ZZ	152,4
0809 40 05	IL	128,3
0809 40 05	ZZ	128,3

Oznaka KN	Poimenovanje	Uvozna dajatev (1) (EUR/t)
1001 10 00	PŠENICA trda, visoke kakovosti	0,00
	srednje kakovosti	0,00
	nizke kakovosti	0,00
1001 90 91	PŠENICA navadna, semenska	0,00
ex 1001 90 99	PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske	0,00
1002 00 00	RŽ	0,00
1005 10 90	KORUZA semenska, razen hibridne	13,96
1005 90 00	KORUZA razen semenske (2)	13,96
1007 00 90	SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev	0,00

Št. ES	Dodatek	Kemijska formula, opis	Vrsta ali kategorija živali	Najvišja starost	Najmanjša vsebnost	Največja vsebnost	Druge določbe	Datum poteka veljavnosti dovoljenja
					mg/kg popolne krmne mešanice
Barvila, vključno s pigmenti
E 161y	Astaxanthin-rich Phaffia rhodozyma (ATCC SD-5340)	Koncentrirana biomasa kvasovk Phaffia rhodozyma (ATCC SD-5340), ubita, ki vsebuje vsaj 10,0 g astaksantina na kilogram dodatka.	Losos	—	—	100	Največja vsebnost je izražena kot astaksantin. Uporaba je dovoljena le od starosti šest mesecev naprej. Mešanica dodatka s kantaksantinom je dovoljena, če skupna koncentracija astaksantina in kantaksantina v popolni krmni mešanici ne presega 100 mg/kg.	3. avgusta 2011
			Postrv		—	100

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Komisija
	2007/496/ES
*	Odločba Komisije z dne 13. julija 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5N1 pri perutnini v Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3327) ( 1 )	29
	Evropska centralna banka
	2007/497/ES
*	Sklep Evropske centralne banke z dne 3. julija 2007 o določitvi pravil za oddajo naročil (ECB/2007/5)	34


	*	Obvestilo bralcem (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3

UL z dne 27. decembra 2006	Popravljeno v UL (2007)
L 370	L 30
L 371	L 45
L 373	L 121
L 375	L 70

UL z dne 30. decembra 2006	Popravljeno v UL (2007)
L 396	L 136
L 400	L 54
L 405	L 29
L 407	L 44
L 408	L 47
L 409	L 36
L 410	L 40
L 411	L 27
L 413	L 50