I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

22.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 161/1

UREDBA SVETA (ES) št. 700/2007

z dne 11. junija 2007

o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Drugi odstavek člena 2 v povezavi s točko (b) prvega odstavka člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (1) določa, da splošne predpise v zvezi z ukrepi za pospeševanje boljše organizacije proizvodnje, predelave in trženja govejega mesa sprejme Svet.

(2)	Sistemi proizvodnje goveda, starega največ dvanajst mesecev, in značilnosti goveda ob zakolu se med državami članicami pogosto razlikujejo. Na glavnih potrošniških trgih v Skupnosti se meso, pridobljeno iz teh različnih sistemov proizvodnje, na splošno trži pod enotno prodajno oznako.

(3)	Izkušnje kažejo, da lahko takšna praksa povzroča motnje trgovanja in spodbuja nelojalno konkurenco. Zato takšna praksa neposredno vpliva na vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

(4)	Ta praksa lahko povzroči tudi zmedo pri potrošnikih in je za potrošnike lahko zavajajoča.

(5)

Zaradi izboljšanja delovanja notranjega trga bi bilo treba trženje mesa goveda, starega največ dvanajst mesecev, organizirati tako, da bo to postalo čim bolj pregledno. To bo omogočalo tudi boljšo organizacijo proizvodnje. V ta namen bi bilo treba natančno določiti prodajne oznake, ki jih je treba uporabljati v jezikih držav članic pri trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev. To bo izboljšalo obveščenost potrošnikov.

(6)

V nekaterih primerih je meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, upravičeno do zaščite v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2). V teh primerih se meso trži pod zaščiteno označbo, zaradi česar ga lahko nosilci dejavnosti in potrošniki natančno identificirajo. Ta uredba zato ne bi smela vplivati na te zaščitene označbe.

(7)	Različne študije so pokazale, da se organoleptične značilnosti mesa, kot so mehkost, okus ali barva, spreminjajo glede na starost in krmo živali, iz katerih se meso pridobi.

(8)	V skladu z javnim posvetovanjem, ki ga je Komisija pripravila leta 2005, je večina potrošnikov potrdila, da sta starost in krma živali pomembni merili za opredelitev značilnosti mesa, pridobljenega iz teh živali. Po drugi strani pa se zdi teža živali ob zakolu manj pomembna.

(9)

Sistemi proizvodnje in vrsta krme, ki se uporabljajo za živali, stare največ dvanajst mesecev, so povezani s starostjo, ki jo bodo imele živali ob zakolu. Lažje je spremljati starost ob zakolu kot pa vrsto uporabljene krme. Uporaba različnih prodajnih oznak glede na starost živali bi potemtakem morala zadostovati za zagotovitev potrebne preglednosti.

(10)

V skladu z istim posvetovanjem je večina potrošnikov menila, da se živali, stare največ osem mesecev, uvrščajo v posebno kategorijo. Ta starostna meja je uporabljena tudi v členu 130 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (3) za določitev upravičenost živali do klavne premije. Na podlagi tega bi se morala ta starostna meja uporabiti za razdelitev kategorije živali, starih največ dvanajst mesecev, v dve podkategoriji.

(11)	Posvetovanje je prav tako pokazalo, da lahko v državah članicah v zvezi z isto prodajno oznako obstajajo različna pričakovanja potrošnikov. Pri izbiranju prodajnih oznak bi bilo zato treba čim bolj upoštevati običaje in tradicijo, da se potrošnikom olajša izbira glede na njihova pričakovanja.

(12)	Prav tako bi bilo treba predvideti označitev mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, s črko, ki ustreza njegovi kategoriji.

(13)

Nosilcem dejavnosti, ki bi želeli prodajne oznake, določene v tej uredbi, dopolniti z drugimi prostovoljnimi podatki, bi moralo biti omogočeno, da to storijo v skladu s postopkom iz člena 16 ali 17 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (4).

(14)

Da se zagotovi pravilna uporaba podatkov na etiketah v skladu s to uredbo, bi bilo treba predvideti registracijo podatkov na vseh stopnjah proizvodnje in trženja, kar naj zagotovi resničnost teh podatkov. V ta namen bi bilo treba omogočiti, da se uporabi sistem registracije iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1825/2000 z dne 25. avgusta 2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta glede označevanja govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa (5), ki se po potrebi prilagodi.

(15)	Države članice bi morale imenovati pristojne organe za opravljanje pregledov glede pogojev, določenih v tej uredbi, in Komisiji bi bilo treba omogočiti, da po potrebi s pregledi na kraju samem zagotavlja izpolnjevanje teh pogojev.

(16)	Zaradi doslednosti bi bilo treba predvideti, da mora meso, uvoženo iz tretjih držav, izpolnjevati zahteve te uredbe. V ta namen mora v primeru, ko te preglede izvaja neodvisni organ tretje strani, slednji zagotoviti vsa jamstva glede strokovnosti, nepristranskosti in objektivnosti.

(17)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(18)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6) –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen in področje uporabe

1. Ta uredba določa pogoje za trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, v Skupnosti in prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti.

Uporablja se za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev in zaklanega po 1. juliju 2008, ne glede na to, ali je bilo proizvedeno v Skupnosti ali uvoženo iz tretjih držav.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v Uredbo Sveta (ES) št. 1183/2006 z dne 24. julija 2006 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslega goveda (7).

3. Ta uredba se ne uporablja za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba.

Člen 2

Opredelitev

V tej uredbi „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in sicer sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso ne glede na to ali je pakirano oziroma embalirano ali ne.

Člen 3

Kategorizacija goveda v klavnici

Ob zakolu nosilci dejavnosti pod nadzorom pristojnega organa iz člena 8(1) vsa goveda, stara največ dvanajst mesecev, razvrstijo v eno od kategorij, navedenih v Prilogi I.

Člen 4

Prodajne oznake

1. Prodajna oznaka je ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (8).

Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, se v državah članicah trži samo pod prodajno(-imi) oznako(-ami), določenimi za posamezne države članice in navedenimi v Prilogi II.

Prodajne oznake iz prvega pododstavka se lahko dopolnijo z navedbo imena ali oznake zadevnih delov mesa ali klavničnega proizvoda.

2. Prodajne oznake, navedene v delu A Priloge II, in vsa nova imena, izpeljana iz teh prodajnih oznak, se uporabljajo le, če so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe.

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa, pridobljenega iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

Člen 5

Obvezni podatki na etiketi

1. Brez poseganja v člen 3(1) Direktive 2000/13/ES in člene 13, 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 nosilci dejavnosti meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, na vsaki stopnji proizvodnje in trženja na etiketi navedejo naslednje:

(a)	starost živali ob zakolu, navedeno v obliki (kar je ustrezno) „starost ob zakolu: do 8 mesecev“ za živali, stare največ osem mesecev, ali „starost ob zakolu: od 8 do 12 mesecev“ za živali, stare več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev;

(b)	prodajno oznako v skladu s členom 4 te uredbe.

Z odstopanjem od točke (a) pa lahko nosilci dejavnosti na vsaki stopnji proizvodnje in trženja, razen pri prodaji končnemu potrošniku, starost ob zakolu nadomestijo z identifikacijsko črko kategorije, kakor je opredeljena v Prilogi I k tej uredbi.

2. Za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, ki je nepredpakirano in namenjeno za prodajo končnemu potrošniku na prodajnih mestih na drobno, določijo pravila o načinu navedbe podatkov iz odstavka 1 države članice.

Člen 6

Prostovoljni podatki na etiketi

Nosilci dejavnosti obvezne podatke iz člena 5 lahko dopolnijo s prostovoljnimi podatki, ki se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 16 ali 17 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

Člen 7

Registracija podatkov

Na vsaki stopnji proizvodnje in trženja mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, nosilci dejavnosti za zagotavljanje točnosti podatkov iz členov 5 in 6 na etiketi registrirajo zlasti naslednje podatke:

(a)	samo na stopnji klavnice, navedbo identifikacijske številke in datuma rojstva živali;

(b)	na eni strani navedbo referenčne številke, ki omogoča ugotovitev povezave med identifikacijo živali, iz katerih je pridobljeno meso, in na drugi strani prodajno oznako, starost ob zakolu in identifikacijsko črko kategorije, navedeno na etiketi mesa;

(c)	navedbo datuma prihoda in odhoda živali in mesa v obrat, da se ugotovi povezava med prihodi in odhodi.

Člen 8

Uradni pregledi

1. Države članice pred 1. julijem 2008 imenujejo pristojni(-e) organ(-e), ki je (so) odgovoren(-ni) za uradne preglede za preverjanje uporabe te uredbe, in o tem obvestijo Komisijo.

2. Uradne preglede opravi(-jo) pristojni organ(-i) v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (9).

3. Komisija skupaj s pristojnimi organi zagotovi, da države članice ravnajo v skladu z določbami te uredbe.

Strokovnjaki Komisije, po potrebi skupaj z zadevnimi pristojnimi organi in, če je to ustrezno, s strokovnjaki iz držav članic opravijo preglede na kraju samem, da se prepričajo o izvajanju te uredbe.

Država članica, na ozemlju katere se opravljajo pregledi, Komisiji zagotovi vso pomoč, ki jo ta potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

Člen 9

Meso, uvoženo iz tretjih držav

1. Meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev, in uvoženo iz tretjih držav se v Skupnosti trži v skladu s to uredbo.

2. Nosilci dejavnosti iz tretje države, ki želijo dati na trg Skupnosti meso iz odstavka 1, se podvržejo izvajanju pregledov s strani pristojnega organa, ki ga imenuje ta tretja država, ali, če to ni mogoče, neodvisnega organa tretje strani. Neodvisni organ predloži vsa jamstva o izpolnjevanju pogojev, določenih z evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom 65 ISO/IEC (Splošna merila za certifikacijske organe za področje certificiranja sistemov proizvodov).

Imenovani pristojni organ ali, če je to ustrezno, neodvisni organ tretje strani zagotavlja izpolnjevanje zahtev te uredbe.

Člen 10

Kazni

Države članice sprejmejo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o določbah glede kazni uradno obvestijo Komisijo najpozneje do 1. julija 2009, nemudoma pa jo tudi uradno obvestijo o vsaki njihovi naknadni spremembi.

Člen 11

Izvedbeni ukrepi

1. Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2). Ti ukrepi se nanašajo zlasti na:

(a)	način navedbe identifikacijske črke kategorije, kot je opredeljena v Prilogi I, v praksi, in sicer kar zadeva položaj in velikost uporabljenih znakov;

(b)	uvoz mesa iz tretjih držav v skladu s členom 9, kar zadeva način preverjanja usklajenosti s to uredbo.

2. Del B Priloge II se lahko spremeni v skladu s postopkom iz člena 12(2).

Člen 12

Odbor

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za goveje in telečje meso, ustanovljen s členom 42 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 13

Prehodni ukrepi

Meso živali, starih največ dvanajst mesecev in zaklanih pred 1. julijem 2008, se še naprej lahko trži brez izpolnjevanja zahtev te uredbe.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 11. junija 2007

Za Svet

Predsednik

H. SEEHOFER

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1913/2005 (UL L 307, 25.11.2005, str. 2).

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(3) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2007 (UL L 131, 23.5.2007, str. 10).

(4) UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(5) UL L 216, 26.8.2000, str. 8. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 275/2007 (UL L 76, 16.3.2007, str. 12).

(6) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(7) UL L 214, 4.8.2006, str. 1.

(8) UL L 109, 6.5.2000, str. 29.

(9) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

PRILOGA I

Kategorije goveda, starega največ dvanajst mesecev

Ob zakolu se govedo, staro največ dvanajst mesecev, razdeli v eno od naslednjih dveh kategorij:

(A)	Kategorija V: govedo, staro osem mesecev ali manj Identifikacijska črka kategorije: V;

(B)	Kategorija Z: govedo, staro več kot osem mesecev in največ dvanajst mesecev Identifikacijska črka kategorije: Z.

V državah članicah se mora ta razdelitev opraviti na podlagi podatkov, navedenih v potnem listu, ki spremlja govedo, oziroma, če tega ni, na podlagi podatkov, shranjenih v računalniški bazi podatkov, predvideni v členu 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000.

PRILOGA II

Seznam prodajnih oznak iz člena 4

(A)

Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije V:

Država trženja	Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti
Belgija	veau, viande de veau / kalfsvlees / Kalbfleisch
Bolgarija	месо от малки телета
Češka	telecí
Danska	lyst kalvekød
Nemčija	Kalbfleisch
Estonija	vasikaliha
Grčija	μοσχάρι γάλακτος
Španija	ternera blanca, carne de ternera blanca
Francija	veau, viande de veau
Irska	veal
Italija	vitello, carne di vitello
Ciper	μοσχάρι γάλακτος
Latvija	teļa gaļa
Litva	veršiena
Luksemburg	veau, viande de veau / Kalbfleisch
Madžarska	borjúhús
Malta	vitella
Nizozemska	kalfsvlees
Avstrija	Kalbfleisch
Poljska	cielęcina
Portugalska	vitela
Romunija	carne de vițel
Slovenija	teletina
Slovaška	teľacie mäso
Finska	vaalea vasikanliha / ljust kalvkött
Švedska	ljust kalvkött
Združeno kraljestvo	veal

(B)

Za meso, pridobljeno iz goveda kategorije Z:

Država trženja	Prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti
Belgija	jeune bovin, viande de jeune bovin / jongrundvlees / Jungrindfleisch
Bolgarija	телешко месо
Češka	hovězí maso z mladého skotu
Danska	kalvekød
Nemčija	Jungrindfleisch
Estonija	noorloomaliha
Grčija	νεαρό μοσχάρι
Španija	ternera, carne de ternera
Francija	jeune bovin, viande de jeune bovin
Irska	rosé Veal
Italija	vitellone, carne di vitellone
Ciper	νεαρό μοσχάρι
Latvija	jaunlopa gaļa
Litva	jautiena
Luksemburg	jeune bovin, viande de jeune bovin / Jungrindfleisch
Madžarska	növendék marha húsa
Malta	vitellun
Nizozemska	rosé kalfsvlees
Avstrija	Jungrindfleisch
Poljska	młoda wołowina
Portugalska	vitelão
Romunija	carne de tineret bovin
Slovenija	meso težjih telet
Slovaška	mäso z mladého dobytka
Finska	vasikanliha / kalvkött
Švedska	kalvkött
Združeno kraljestvo	beef

22.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 161/11

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 702/2007

z dne 21. junija 2007

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 865/2004 z dne 29. aprila 2004 o skupni ureditvi trga za oljčno olje in namizne oljke ter o spremembi Uredbe (EGS) št. 827/68 (1) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) opredeljuje fizikalne ter kemične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin, določa pa tudi metode za ocenjevanje teh značilnosti. Te metode in mejne vrednosti v zvezi z značilnostmi olja je treba posodobiti ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v okviru Mednarodnega sveta za oljkarstvo.

(2)	Kemijski strokovnjaki so zlasti menili, da je količinska določitev odstotnega deleža 2-gliceril monopalmitata natančnejša za odkrivanje zaestrenega olja. Znižanje mejne vrednosti za stigmastadiena v deviškem oljčnem olju omogoča tudi boljše razlikovanje med deviškim in rafiniranim oljčnim oljem.

(3)

Da bi zagotovili dovolj časa za prilagoditev novim standardom in uvedbo sredstev, potrebnih za njihovo uporabo, ter se izognili motnjam pri trgovanju, je treba določiti, da se ta uredba uporablja šele po 1. januarju 2008. Zaradi enakih razlogov je treba določiti, da se lahko oljčno olje in olje iz oljčnih tropin, zakonito proizvedena in označena v Skupnosti ali zakonito uvožena v Skupnost ter dana v prosti promet pred tem datumom, tržita do porabe zalog.

(4)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za oljčno olje in namizne oljke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2568/91 se spremeni:

v členu 2(1) se šesta alinea nadomesti z:

„—	pri določanju odstotnega deleža 2-gliceril monopalmitata, metoda, določena v Prilogi VII,“;

2.	priloge se spremenijo, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Vendar pa se lahko proizvodi, ki so bili zakonito proizvedeni in označeni v Skupnosti ali zakonito uvoženi v Skupnost ter dani v prosti promet pred 1. januarju 2008, tržijo do porabe vseh zalog.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. junija 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 161, 30.4.2004, str. 97.

(2) UL L 248, 5.9.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2003 (UL L 295, 13.11.2003, str. 57).

PRILOGA

Priloge k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se spremenijo:

povzetek se spremeni:

(a)	naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim: „Določevanje prostih maščobnih kislin, metoda v hladnem“;

(b)	naslov Priloge VII se nadomesti z naslednjim: „Določevanje odstotnega deleža 2-gliceril monopalmitata“;

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

LASTNOSTI OLJČNEGA OLJA

Opombe:

(a)	Rezultate analiz je treba navesti podati na enako isto število decimalk natančno, kot je za določeno za posamezno lastnost. Zadnjo števko v številki je treba povečati za eno enoto, če je naslednja številka večja od prekorači 4.

(b)	Če samo ena lastnost značilnost ni v skladu z navedenimi vrednostmi, se olje razvrsti v drugo kategorijo ali se šteje za neustrezno glede čistost ini deklarirano kategorijo.

(c)

Značilnosi, označene z zvezdico (*), nanašajoč se na kakovost olja, pomenijo:

—	za oljčno olje lampante so lahko ustrezne mejne vrednosti hkrati različne od navedenih vrednosti,

—	za deviška oljčna olja je nespoštovanje samo ene od mejnih vrednosti vzrok za spremembo kategorije, vendar olje ostane razvrščeno v eno od kategorij deviških oljčnih olj.

(d)	Če je značilnost označena z dvema zvezdicama (**), nanašajoč se na kakovost olja, to pomeni, da so lahko za vsa olja iz oljčnih tropin mejne vrednosti hkrati različne od navedenih vrednosti.“

Kategorija

Kislost

(%) (*)

Peroksidno število

mekv O2/kg (*)

Voski

mg/kg (**)

2-gliceril monopalmitat

(%)

Stigmastadiena

mg/kg (1)

Razlika med HPLC ECN42 in teoretičnim izračunom ECN42

K232 (*)

K270 (*)

Delta-K (*)

Organoleptično ocenjevanje Mediana napak

(Md) (*)

Organoleptično ocenjevanje Mediana sadežnosti

(Mf) (*)

1.	Ekstra deviško oljčno olje

≤ 0,8

≤ 20

≤ 250

≤ 0,9 če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14%

≤1,0 če je skupni % palmitinske kisline > 14 %

≤ 0,10

≤ 0,2

≤ 2,50

≤ 0,22

≤ 0,01

Md = 0

Mf > 0

2.	Deviško oljčno olje

≤ 2,0

≤ 20

≤ 250

≤ 0,9 če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14%

≤ 1,0 če je skupni % palmitinske kisline > 14%

≤ 0,10

≤ 0,2

≤ 2,60

≤ 0,25

≤ 0,01

Md ≤ 2,5

Mf > 0

3.	Lampante oljčno olje

> 2,0

—

≤ 300 (3)

≤ 0,9 če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14%

≤ 1,1 če je skupni % palmitinske kisline > 14%

≤ 0,50

≤ 0,3

—

Md > 2,5 (2)

—

4.	Rafinirano oljčno olje

≤ 0,3

≤ 5

≤ 350

≤ 0,9 če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14%

≤ 1,1 če je skupni % palmitinske kisline > 14%

—

≤ 0,3

—

≤ 1,10

≤ 0,16

—

5.	Oljčno olje – mešanica rafiniranega oljčnega olja

≤ 1,0

≤ 15

≤ 350

≤ 0,9 če je skupni % palmitinske kisline ≤ 14%

≤ 1,0 če je skupni % palmitinske kisline > 14%

—

≤ 0,3

—

≤ 0,90

≤ 0,15

—

6.	Surovo olje iz oljčnih tropin

—

> 350 (4)

≤ 1,4

—

≤ 0,6

—

7.	Rafinirano olje iz oljčnih tropin

≤ 0,3

≤ 5

> 350

≤ 1,4

—

≤ 0,5

—

≤ 2,00

≤ 0,20

—

8.	Olje iz oljčnih tropin

≤ 1,0

≤ 15

> 350

≤ 1,2

—

≤ 0,5

—

≤ 1,70

≤ 0,18

—

Kategorija

Vsebnost kislin (5)

Vsota translinolnih izomer

(%)

Vsote translinolenih in translinolenskih izomer

(%)

Sestava sterolov

Skupni steroli

(mg/kg)

Eritrodiol in uvaol

(%) (**)

Miristinska

(%)

Linolenska

(%)

Arašidova

(%)

Eikozanojska

(%)

Behenska

(%)

Lignocerinska

(%)

Holesterol

(%)

Brasikasterol

(%)

Kampesterol

(%)

Stigmasterol

(%)

Betasitosterol

(%) (6)

Delta-7-stigmastenol

(%)

1.	Ekstra deviško oljčno olje

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,2

≤ 0,05

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

2.	Deviško oljčno olje

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,2

≤ 0,05

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

3.	Lampante oljčno olje

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,2

≤ 0,10

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

—

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5 (7)

4.	Rafinirano oljčno olje

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,2

≤ 0,20

≤ 0,30

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

5.	Oljčno olje - mešanica rafiniranih oljčnih olj in deviških oljčnih olj

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,2

≤ 0,20

≤ 0,30

≤ 0,5

≤ 0,1

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 000

≤ 4,5

6.	Surovo olje iz oljčnih tropin

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,3

≤ 0,2

≤ 0,20

≤ 0,10

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

—

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 2 500

> 4,5 (8)

7.	Rafinirano olje iz oljčnih tropin

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,3

≤ 0,2

≤ 0,40

≤ 0,35

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 800

> 4,5

8.	Olje iz oljčnih tropin

≤ 0,05

≤ 1,0

≤ 0,6

≤ 0,4

≤ 0,3

≤ 0,2

≤ 0,40

≤ 0,35

≤ 0,5

≤ 0,2

≤ 4,0

< Kamp.

≥ 93,0

≤ 0,5

≥ 1 600

> 4,5

Dodatek 1 se spremeni:

(a)

prva alinea se nadomesti z naslednjim:

„—

Kislost

Priloga II

Določevanje prostih maščobnih kislin, metoda v hladnem“;

(b)

trinajsta alinea se nadomesti z naslednjim:

„—	Nasičene maščobne kisline na položaju 2

Priloga VII

Določevanje odstotnega deleža 2-gliceril monopalmitata“;

4.	v Prilogi II se naslov nadomesti z naslednjim:

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA IV

DOLOČEVANJE VSEBNOSTI VOSKOV S KAPILARNO PLINSKO KROMATOGRAFIJO

1. NAMEN

Ta metoda opisuje postopek za določitev vsebnosti voskov v oljčnem olju. Voski se ločijo glede na število ogljikovih atomov. Metodo lahko uporabimo zlasti za razlikovanje med oljčnim oljem, pridobljenim s stiskanjem, in oljčnim oljem, pridobljenim z ekstrakcijo (olje iz oljčnih tropin).

2. PRINCIP

Maščobo, ki smo ji dodali ustrezen interni standard, na z vodo omočenem silikagelu frakcioniramo s kolonsko kromatografijo; eluirano frakcijo najprej ujamemo pri pogojih preskušanja (katere polarnost je manjša kot pri trigliceridih), nato jo neposredno analiziramo s kapilarno plinsko kromatografijo.

3. OPREMA

3.1 Erlenmajerica prostornine 25 ml.

3.2 Steklena kolona za plinsko kromatografijo, z notranjim premerom 15,0 mm, dolžine 30 do 40 cm in opremljena s petelinčkom.

3.3 Plinski kromatograf, primeren za uporabo s kapilarno kolono in opremljen s sistemom za neposredno injiciranje v kolono, ki obsega:

3.3.1 termostatsko kontrolirano komoro za kolone, s programatorjem temperature;

3.3.2 hladen injektor za injiciranje neposredno v kolono;

3.3.3 plamensko ionizacijski detektor in konverter-ojačevalec;

3.3.4 rekorder-integrator, primeren za uporabo s konverterjem-ojačevalcem (3.3.3), z odzivnim časom, manjšim od 1 sekunde, in nastavljivo hitrostjo pomika papirja. (Uporabimo lahko tudi računalniške sisteme, pri katerih je predvideno zajemanje podatkov plinske kromatografije prek osebnega računalnika.);

3.3.5 Steklena ali kvarčna kapilarna kolona dolžine 8 do 12 m, z notranjim premerom 0,25 do 0,32 mm, znotraj pokrita s tekočo stacionarno fazo in enotne debeline 0,10 do 0,30 μm. (Tekoče stacionarne faze, namenjene uporabi, v prodaji vrste SE 52 ali SE 54.)

3.4 10 μl-mikrobrizgalka s kaljeno iglo in z možnostjo neposrednega injiciranja v kolono.

3.5 Električni vibrator.

3.6 Rotavapor.

3.7 Žarilna peč.

3.8 Analitska tehtnica, ki zagotavlja ± 0,1 mg natančnost.

3.9 Običajna laboratorijska steklovina.

4. REAGENTI

4.1 Silikagel z velikostjo delcev med 60 in 200 μm.

Silikagel vsaj 4 ure žarimo pri 500 °C. Nato ga ohladimo in dodamo 2 % vode glede na količino silikagela. Dobro premešamo, da se zmes homogenizira. Pred uporabo hranimo vsaj 12 ur v temi.

4.2 n-heksan, kromatografske čistoče.

4.3 Dietil eter, kromatografske čistoče.

4.4 n-heptan, kromatografske čistoče.

4.5 Standardna raztopina lauril arahidata koncentracije 0,1 % (m/V) v heksanu (interni standard). (Lahko uporabimo tudi -palmitil palmitat ali miristil stearat.)

4.5.1 Sudan 1 (1-fenilazo-2-naftol).

4.6 Nosilni plin: vodik ali helij, čist, plinsko-kromatografske čistoče.

4.7 Pomožni plini:

—	vodik, čist, plinsko-kromatografske čistoče,

—	zrak, čist, plinsko-kromatografske čistoče.

5. POSTOPEK

5.1 Priprava kromatografske kolone

V n-heksanu (4.2) suspendiramo 15 g silikagela (4.1) in napolnimo kolono (3.2). Počakamo, da se posede. Homogenost posedanja, ki poveča homogenost kromatografskih pasov, lahko dosežemo z električnim vibratorjem (3.5). Spiramo s 30 ml n-heksana, da odstranimo vse morebitne nečistoče. S tehtnico (3.8) v erlenmajerico prostornine 25 ml (3.1) natehtamo natanko 500 mg vzorca in dodamo ustrezno količino internega standarda (4.5), ki je odvisna od pričakovane vsebnosti voskov. Na primer, pri oljčnem olju dodamo 0,1 mg, pri olju iz oljčnih tropin pa 0,25 do 0,5 mg lauril arahidata. Tako pripravljen vzorec prenesemo v kromatografsko kolono, in sicer z dvema 2-ml odmerkoma n-heksana (4.2).

Topilo izpuščamo iz kolone tako dolgo, da doseže 1 mm nad zgornjim robom absorbenta, zatem spiramo z dodatnimi 70 ml n-heksana, da odstranimo morebitne naravno prisotne n-alkane. Nato začnemo kromatografsko eluiranje, in sicer zberemo 180 ml mešanice n-heksan/etilni eter v razmerju 99:1 in pri pretoku približno 15 kapljic na 10 sekund. Eluiranje vzorca mora potekati pri sobni temperaturi 22 ± 4 °C.

Opombe:

—	Dnevno je treba pripraviti svežo mešanico n-heksana/etilnega etra (99:1).

—	Za opazovanje pravilnega eluiranja voskov lahko vzorcu v raztopini dodamo 100 μl 1-odstotnega sudana v elucijski mešanici. Ker ima barvilo vmesno retencijo med voski in trigliceridi, je treba elucijo suspendirati, ko obarvanje doseže dno kromatografske kolone, ker so se eluirali vsi voski.

Iz tako dobljene frakcije na rotavaporju (3.6) odparimo skoraj vse topilo. Preostala 2 ml topila odstranimo z uporabo blagega toka dušika, nato dodamo 2-4 ml n-heptana.

5.2 Plinsko-kromatografska analiza

5.2.1 Predpriprava

Kolono pritrdimo na plinski kromatograf (3.3), in sicer vstopni del na injektor, izhodnega pa na detektor. Izvedemo splošno preverjanje plinskega kromatografa (tesnjenje plinskih povezav, pravilno delovanje detektorja in rekorderja itd.).

Če kolono uporabljamo prvič, je priporočljivo, da jo kondicioniramo. Pri majhnem pretoku plina skozi kolono vključimo plinski kromatograf. Postopoma segrevamo, tako da po približno 4 urah dosežemo temperaturo 350 °C. Pri tej temperaturi kolono kondicioniramo vsaj dve uri, nato naravnamo instrument v skladu s pogoji delovanja (naravnamo pretok, prižgemo plamen, povežemo z elektronskim rekorderjem (3.3.4), naravnamo delovno temperaturo peči za kolono, naravnamo detektor itd.). Pri občutljivosti, ki je vsaj dvakrat večja od delovne, posnamemo bazno linijo. Le-ta mora biti linearna, brez kakršnih koli vrhov in odklonov.

Negativen premočrtni odklon kaže na slabo tesnjenje med kolono in instrumentom, pozitiven odklon pa na slabo kondicionirano kolono.

5.2.2 Izbira delovnih pogojev

Splošni delovni pogoji, ki jih je treba upoštevati, so naslednji:

—

temperatura kolone:

20 °C/minuto

5 °C/minuto

20 °C/minuto

na začetku 80 °C

(1′)

→

240 °C

→

325 °C

(6′)

→

340 °C

(10′)

—	temperatura detektorja: 350 °C,

—	količina injicirane snovi: 1 μl raztopine (2–4 ml) n-heptana,

—	nosilni plin: helij ali vodik z optimalno linearno hitrostjo izbranega plina (glej Dodatek),

—	občutljivost instrumenta: taka, da izpolnjuje spodnje pogoje:

Te pogoje lahko spremenimo glede na značilnosti kolone in plinskega kromografa, da bi dosegli ločevanje vseh voskov, zadostno resolucijo vrhov (glej sliko) in retencijski čas internega standarda C32, ki mora biti 18 ± 3 minute. Najznačilnejši vrh voskov mora biti izmerjen najmanj 60 % od spodnjega dela skale.

Integracijske parametre moramo določiti tako, da dobimo pravilno vrednotenje površin vrhov.

Opomba: Glede na visoko končno temperaturo je dovoljen pozitivni odklon, ki pa ne sme biti večji od 10 % od spodnjega dela skale.

5.3 Izvedba analize

Z 10-μl mikrobrizgalko odvzamemo 1 μl raztopine; bat izvlečemo, da se igla izprazni. Iglo vbodemo v injektor in po eni ali dveh sekundah hitro vbrizgnemo. Po približno petih sekundah iglo pazljivo izvlečemo.

Kromatogram snemamo, dokler ne eluirajo vsi voski.

Bazna linija mora ves čas izpolnjevati zahtevane pogoje.

5.4 Identifikacija vrhov

Različne vrhove identificiramo na podlagi retencijskih časov in s primerjavo med mešanicami voskov z znanimi retencijskimi časi, ki so bile analizirane pri enakih pogojih.

Slika prikazuje kromatogram voskov deviškega oljčnega olja.

5.5 Kvantitativna analiza

Z integratorjem izračunamo površine vrhov alifatskih estrov od C40 do C46 in površino vrha internega standarda.

Na podlagi naslednje formule izračunamo vsebnost voskov posameznega estra v mg/kg maščobe:

Formula

Kjer je:

Ax	=	površina vrha posameznega estra, v kvadratnih milimetrih;
As	=	površina vrha internega standarda, v kvadratnih milimetrih;
ms	=	masa dodanega internega standarda, v miligramih;
m	=	masa odvzetega vzorca za določitev, v gramih.

6. PODAJANJE REZULTATOV

Navedemo vsoto vsebnosti posameznih sestavin različnih voskov od C40 do C46, v mg/kg maščobe (ppm).

Opomba: Spojine, ki jih je treba količinsko določiti, se nanašajo na vrhove s sodim številom ogljikovih atomov med estri C40 do C46, tako kot je to prikazano na kromatograma voskov oljčnega olja. Če sta za ester C46 dva vrhova, je za njegovo identifikacijo priporočljiva analiza frakcije voskov olja iz oljčnih tropin, kjer je vrh C46 dobro viden, ker je razločno večji.

Rezultate je treba izraziti na eno decimalno mesto natančno.

Slika

Kromatogram voskov v oljčnem olju (9)

Dodatek

Določanje linearne hitrosti plina

V plinski kromatograf, naravnan na običajne delovne pogoje, injiciramo 1 do 3 μl metana (ali propana). Merimo čas, ki ga plin potrebuje za pot skozi kolono od trenutka vbrizga do trenutka, ko se pojavi vrh (tM).

Linearna hitrost v cm/s je izražena s formulo L/tM, kjer je L dolžina kolone v cm, tM pa izmerjeni čas v sekundah.

“;

Priloga VII se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VII

DOLOČANJE ODSTOTNEGA DELEŽA 2-GLICERIL MONOPALMITATA

1. PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE

S to metodo je opisan analitski postopek za določevanje odstotnega deleža palmitinske kisline na položaju 2 v trigliceridih z ovrednotenjem 2-gliceril monopalmitata.

To metodo uporabljamo za rastlinska olja, tekoča pri sobni temperaturi (20 °C).

2. PRINCIP

Po pripravi pustimo, da na vzorec olja učinkuje pankreatična lipaza: poteče delna hidroliza, specifična za položaja 1 in 3 v molekuli triglicerida, ki povzroči nastanek 2-monoacilglicerolov. Odstotni delež 2-gliceril monopalmitata v monoacilglicerolni frakciji se po sililiranju določi s kapilarno plinsko kromatografijo.

3. APARATURE IN OBIČAJNA LABORATORIJSKA OPREMA

3.1 Erlenmajerica, 25 ml

3.2 Čaše 100, 250 in 300 ml

3.3 Steklena kromatografska kolona z notranjim premerom 21–23 mm, dolžine 400 mm, opremljena s sintrano stekleno ploščico in petelinčkom

3.4 Merilni valji prostornine 10, 50, 100 in 200 ml

3.5 Bučke prostornine 100 in 250 ml

3.6 Rotavapor

3.7 Epruvete za centrifugiranje prostornine 10 ml s koničnim dnom in obrušenim zamaškom

3.8 Centrifuga za epruvete prostornine 10 in 100 ml

3.9 Termostat, ki omogoča vzdrževanje temperature pri 40 °C ± 0,5 °C

3.10 Merilni pipeti prostornine 1 in 2 ml

3.11 Brizgalka prostornine 1 ml

3.12 Mikrobrizgalka prostornine 100 μl

3.13 Lij-ločnik, 1 000 ml

3.14 Plinski kromatograf za kapilarne kolone, opremljen z injicirnim sistemom za hladno injiciranje vzorca neposredno v kolono in pečjo, ki lahko vzdržuje izbrano temperaturo znotraj 1 °C

3.15 Injektor za hladno injiciranje vzorca neposredno v kolono

3.16 Plamensko ionizacijski detektor in elektrometer

3.17 Rekorder-integrator, kompatibilen z elektrometrom, z odzivnim časom, manjšim od 1 sekunde, in nastavljivo hitrostjo pomika papirja

3.18 Steklena ali kvarčna kapilarna kolona dolžine 8 do 12 m, z notranjim premerom 0,25 do 0,32 mm, pokrita z metilpolisiloksanom ali 5-odstotnim fenil metilpolisiloksanom, debeline 0,10–0,30 μm, ki jo je mogoče uporabiti pri 370 °C

3.19 Mikrobrizgalka prostornine 10 μl z nesnemljivo, vsaj 7,5 cm dolgo iglo, za neposredno vbrizganje na začetek kolone

4. REAGENTI

4.1 Silikagel z velikostjo delcev med 0,063 in 0,200 mm (70/280 mesh), pripravljen na naslednji način: silikagel damo v porcelansko posodico, ga pri 160 °C 4 ure sušimo v sušilniku, nato pa pustimo, da se na sobni temperaturi ohladi v eksikatorju. Nato dodamo količino vode, ki ustreza 5 % teže silikagela: v erlenmajerico prostornine 500 ml natehtamo 152 g silikagela in dodamo 8 g destilirane vode, zamašimo ter homogeniziramo. Pred uporabo pustimo mirovati vsaj 12 ur.

4.2 n-heksan (kromatografske čistoče)

4.3 Izopropanol

4.4 Izpropanol, vodna raztopina 1/1 (V/V)

4.5 Pankreatična lipaza. Aktivnost uporabljene lipaze mora biti med 2,0 in 10 lipaznimi enotami na mg (V prodaji so pankreatične lipaze z aktivnostjo med 2 in 10 enotami na mg encima.)

4.6 Pufrska raztopina tris-hidroksi-metilaminometana: 1 M vodna raztopina, ki ji s koncentrirano HCI (1/1 V/V) uravnamo pH na vrednost 8 (preverimo s pH-metrom)

4.7 Natrijev holat, encimske čistosti, 0,1-odstotna vodna raztopina (to raztopino je treba uporabiti v petnajstih dneh po pripravi)

4.8 Kalcijev klorid, 22-odstotna vodna raztopina

4.9 Dietil eter kromatografske čistoče

4.10 Elucijsko topilo: mešanica n-heksana/dietilnega etra (87/13) (V/V)

4.11 Natrijev hidroksid, 12-odstotna raztopina v masnih odstotkih

4.12 Fenolftalein, 1-odstotna raztopina v etanolu

4.13 Nosilni plin: vodik ali helij, za plinsko kromatografijo

4.14 Pomožna plina: vodik, najmanj 99-odstoten, brez vlage in organskih snovi, in zrak, za plinsko kromatografijo in enake čistoče

4.15 Regent za silaniziranje: mešanica piridina, heksametildisilazana, trimetilklorosilana v razmerju 9:3:1 (V/V/V) (V prodaji so raztopine, pripravljene za uporabo. Uporabimo lahko tudi druge reagente za silaniziranje, zlasti bis-trimetilsilil trifluoroacetamid + 1-odstoten trimetilklorosilan, razredčen z enako količino brezvodnega piridina.)

4.16 Referenčni vzorci: čisti monogliceridi ali mešanice monogliceridov, za katere je znano, da imajo podobno odstotkovno sestavo kot vzorec.

5. POSTOPEK

5.1 Priprava vzorca

5.1.1 Olj z deležem prostih kislin, manjšim od 3 %, pred kolonsko kromatografijo ni treba nevtralizirati s silikagelom. Olja, katerih delež prostih kislin je večji od 3 %, je treba nevtralizirati v skladu s točko 5.1.1.1.

5.1.1.1 V lij-ločnik prostornine 1 000 ml (3.13) vlijemo 50 g olja in 200 ml n-heksana. Dodamo 100 ml izopropanola in tako količino 12-odstotne raztopine natrijevega hidroksida (4.11), da ustreza deležu prostih kislin, povečanemu za 5 odstotkov. Eno minuto močno stresamo. Dodamo 100 ml destilirane vode, ponovno pretresemo in pustimo, da se usede.

Po ločevanju odstranimo spodnjo plast, ki vsebuje mila. Odstranimo morebitne vmesne plasti (sluz in netopne snovi). Heksansko raztopino nevtraliziranega olja izpiramo z zaporednimi 50- do 60-mililitrskimi odmerki raztopine izopropanola in vode 1/1 (V/V) (4.4) tako dolgo, da je izpiralna faza nevtralna na fenolftalein.

Večino heksana odstranimo z destilacijo v vakuumu (uporabimo na primer rotavapor) in olje prelijemo v 100-mililitrsko bučko (3.5). Olje sušimo v vakuumu, dokler se topilo v celoti ne odstrani.

Po koncu tega postopka mora biti vsebnost kislin v olju manjša od 0,5 %.

5.1.2 V erlenmajerico prostornine 25 ml damo 1,0 g olja, pripravljenega po spodnjih navodilih (3.1), in ga raztopimo v 10 ml razvijalne mešanice (4.10). Pred kolonsko kromatografijo s silikagelom raztopino pustimo mirovati najmanj 15 minut.

Če je raztopina motna, jo centrifugiramo, da zagotovimo optimalne pogoje za kromatografijo. (Uporabimo lahko komercialne 500-mg silikagelne kartuše SPE.)

5.1.3 Priprava kromatografske kolone

V kolono (3.3) vlijemo približno 30 m razvijalnega topila (4.10), s stekleno paličko v spodnji del kolone vstavimo košček vate; stisnemo, da odstranimo zrak.

V čaši pripravimo raztopino 25 g silikagela (4.1) v približno 80 ml razvijalne raztopine in jo z lijakom prelijemo v kolono.

Preverimo, da smo v kolono dali ves silikagel; speremo z elucijskim topilom (4.10), odpremo petelinček in pustimo, da raven tekočine seže približno 2 mm nad zgornjo raven silikagela.

5.1.4 Kolonska kromatografija

V erlenmajerico prostornine 25 ml (3.1.) natehtamo natanko 1,0 g vzorca, ki smo ga pripravili v skladu s točko 5.1.

Vzorec raztopimo v 10 ml elucijskega topila (4.10). Raztopino prelijemo v kromatografsko kolono, ki smo jo pripravili v skladu s točko 5.1.3. Pazimo, da ne premešamo površine kolone.

Odpremo ventil in pustimo raztopino vzorca odtekati, dokler ne doseže ravni silikagela. Eluiramo s 150 ml razvijalnega topila. Količino pretoka nastavimo na 2 ml/min (tako da 150 ml odteče v kolono v približno 60–70 minutah).

Eluat zberemo v 250-mililitrsko bučko z znano maso. V vakuumu odparimo topilo in njegove zadnje sledi odstranimo s tokom dušika.

Bučko stehtamo in izračunamo pridobljeni ekstrakt

(Če uporabljamo silikagelne kartuše SPE, storimo naslednje: v kartuše, ki smo jih predhodno kondicionirali s 3 ml n-heksana, vlijemo 1 ml raztopine (5.1.2).

Po filtraciji raztopine razvijemo s 4 ml n-heksana/dietilnega etra 9/1 (V/V).

Eluat zberemo v 10-mililitrsko epruveto in ga z uvajanjem toka dušika odparimo do suhega.

Na suhem preostanku pustimo učinkovati pankreatično lipazo (5.2). Ključno je, da pred in po uporabi kartuše SPE preverimo sestavo maščobnih kislin.

5.2 Hidroliza s pankreatično lipazo

5.2.1 V epruveto centrifuge natehtamo 0,1 g olja, pripravljenega v skladu s točko 5.1. Dodamo 2 ml pufrske raztopine (4.6), 0,5 ml raztopine natrijevega holata (4.7) in 0,2 ml raztopine kalcijevega klorida, pri čemer po vsakem dodajanju dobro pretresemo. Epruveto zapremo z obrušenim zamaškom in jo namestimo v termostat, naravnan na 40 ± 0,5 °C.

5.2.2 Dodamo 20 mg lipaze, previdno pretresemo (pazimo, da ne zmočimo zamaška) in damo epruveto za natanko 2 minuti v termostat, nato jo damo ven, jo natanko 1 minuto močno stresamo in pustimo, da se ohladi.

5.2.3 Dodamo 1 ml dietilnega etra, zamašimo in močno stresamo, nato centrifugiramo ter raztopino etra z mikrobrizgalko prenesemo v čisto in suho epruveto.

5.3 Priprava silaniziranih derivatov in plinska kromatografija

5.3.1 Z mikrobrizgalko prenesemo 100 μl raztopine (5.2.3) v epruveto prostornine 10 ml s koničastim dnom.

5.3.2 Topilo odstranimo z uvajanjem rahlega toka dušika, dodamo 200 μl reagenta za silaniziranje (4.15), zamašimo epruveto in pustimo mirovati 20 minut.

5.3.3 Po 20 minutah dodamo 1 do 5 ml n-heksana (odvisno od kromatografskih pogojev): raztopina, ki jo dobimo, je nared za plinsko kromatografijo.

5.4 Plinska kromatografija

Pogoji za postopek so naslednji:

—	temperatura injektorja (injektor za vbrizgavanje v kolono) mora biti nižja od temperature vrelišča topila (68 °C),

—	temperatura detektorja: 350 °C,

—	temperatura kolone: programiranje temperature peči: 1 minuto pri 60 °C, s hitrostjo segrevanja 15 °C na minuto, dokler ne dosežemo temperature 180 °C, nato s hitrostjo 5 °C na minuto, dokler ne dosežemo temperature 340 °C, nato 13 minut pri 340 °C,

—

nosilni plin: vodik ali helij, nastavljen na ustrezno linearno hitrost, da dosežemo resolucijo, navedeno na Sliki 1. Retencijski čas triglicerida C54 mora biti 40 + 5 minut (glej Sliko 2); (Pogoji za spodaj navedene postopke so okvirni. Vsak izvajalec jih mora optimizirati, da doseže želeno resolucijo. Najmanjša višina vrha za 2-gliceril monopalmitat mora biti enaka 10 % polne skale rekorderja.),

—	količina injicirane snovi: 0,5-1 μl raztopine (5 ml) n-heksana (5.3.3).

5.4.1 Identifikacija vrhov

Posamezne monoacilglicerole identificiramo na podlagi dobljenih retencijskih časov in glede na čase, dobljene za standardne mešanice monogliceridov, analizirane pri enakih pogojih.

5.4.2 Kvantitativna analiza

Površina vsakega vrha se izračuna z elektronskim integratorjem.

6. PODAJANJE REZULTATOV

Odstotek gliceril monopalmitata izračunamo iz razmerja med ustrezno površino vrha in vsoto površin vrhov vseh monoacilglicerolov (glej Sliko 2), in sicer na podlagi formule:

gliceril monopalmitat (%): Formula

kjer je:

Ax	=	površina vrha gliceril monopalmitata
ΣA	=	vsota površin vseh vrhov monoacilglicerolov

Rezultat je treba podati na eno decimalko natančno.

7. POROČILO O ANALIZI

V poročilu o analizi je treba podrobno navesti:

—	sklicevanje na to metodo,

—	vse informacije, potrebne za popolno identifikacijo vzorca,

—	rezultat analize,

—	vsako odstopanje od te metode, ne glede na to, ali gre za odločitev zadevnih oseb ali zaradi kakega drugega razloga,

—	podrobne podatke o laboratoriju, datum analize in podpis njenih odgovornih oseb.

Slika 1

Kromatogram proizvodov reakcije silaniziranja, dobljenih z delovanjem lipaze na rafiniranem oljčnem olju, ki mu je dodanih 20 % 100 % zaestrenega olja

Slika 2

Kromatogram

(A) nezaestrenega oljčnega olja po delovanju lipaze, in silaniziranega; pri teh pogojih (kapilarna kolona 8–12 m) frakcija voskov eluira hkrati s frakcijo diacilglicerolov ali malo zatem.

Vsebnost triacilglicerolov po lipazi ne sme preseči 15 %.

Kromatogram:

(B) zaestrenega olja po delovanju lipaze; po silaniziranju; pri teh pogojih (kapilarna kolona 8–12 m) frakcija voskov eluira hkrati s frakcijo diglicerida ali malo zatem.

Vsebnost trigliceridov po lipazi ne sme preseči 15 %

8. OPOMBE

Opomba 1. PRIPRAVA LIPAZE

Lipaze z zadostno aktivnostjo so komercialno dostopne. Lahko jih pripravimo tudi v laboratoriju, in sicer na naslednji način:

5 kg sveže prašičje trebušne slinavke ohladimo na 0 °C. Odstranimo okoliško trdo maščevje in vezno tkivo ter jo zmeljemo v mlinčku z rezili, da dobimo kašasto tekočino. To tekočino 4 do 6 ur mešamo z 2,5 litra brezvodnega acetona in nato centrifugiramo. Izvleček naredimo še trikrat z enako količino acetona, nato dvakrat z mešanico acetona/dietilnega etra (1/1) (V/V) in dvakrat z dietilnim etrom.

Preostanek 48 ur sušimo v vakuumu, da dobimo stabilen prah, ki ga je treba dolgo časa hraniti v hladilniku in pred vlago.

Opomba 2. PREVERJANJE AKTIVNOSTI LIPAZE

Oljno emulzijo pripravimo na naslednji način:

V mešalniku 10 minut mešamo mešanico 165 ml raztopine gumarabikuma (100 g/l), 15 g zdrobljenega ledu in 20 ml predhodno nevtraliziranega oljčnega olja.

V čašo prostornine 50 ml zaporedoma damo 10 ml te emulzije, nato 0,3 ml raztopine natrijevega holata (0,2 g/ml) in 20 ml destilirane vode.

Čašo damo v termostat, naravnan na 37 °C; namestimo elektrode pH metra in spiralni mešalnik.

Z bireto po kapljicah dodajamo raztopino natrijevega hidroksida 0,1 N, dokler ne dobimo pH vrednosti 8,3.

Dodamo ustrezno količino v vodi raztopljene lipaze v prahu (0,1 g/ml lipaze). Takoj ko pH meter pokaže pH 8,3, sprožimo štoparico in po kapljah dodajamo raztopino natrijevega hidroksida, in sicer s tako hitrostjo, da ohranimo pH vrednost 8,3. Vsako minuto odčitamo volumen porabljene raztopine.

Podatke zabeležimo v sistem koordinatnih osi, in sicer odčitke časa navedemo kot absciso, kot ordinato pa ml alkalne raztopine 0,1 N, ki smo jih porabili za ohranitev konstantnega pH. Dobiti moramo linearen graf.

Aktivnost lipaze, izmerjena v lipaznih enotah na mg, je izražena z naslednjo formulo:

Formula

kjer je:

A	aktivnost v lipaznih enotah/mg
V	število ml raztopine natrijevega hidroksida 0,1 N na minuto (izračunano iz grafa)
N	normalnost raztopine natrijevega hidroksida
m	masa vzorca lipaze v mg.

Lipazna enota je opredeljena kot količina encima, ki sprosti 10 mikro-ekvivalentov kisline na minuto.“;

v Prilogi XA se točka 6.2 nadomesti z naslednjim:

„6.2	Metilni estri se pripravijo v skladu s postopkom B, navedenim v Prilogi XB. Vse maščobe z deležem prostih maščobnih kislin, ki je večji od 3 %, je treba predhodno nevtralizirati v skladu s točko 5.1.1 Priloge VII.“

(1) Vsota skupnih ali posameznih izomerov, ki jih določimo s kapilarno kolono.

(2) Ali če je mediana napake manjša ali enaka 2,5 in je mediana sadežnosti 0.

(3) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je vsebnost alifatskih alkoholov manjša ali enaka 350 mg/kg ali če je delež eritrodiola in uvaola manjši ali enak 3,5 %.

(4) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov večja od 350 mg/kg in če je delež eritrodiola in uvaola večji od 3,5 %.

(5) Vsebnost drugih maščobnih kislin (%): palmitinske: 7,5–20,0; palmitoleinske: 0,3–3,5; heptadekanojske ≤ 0,3; heptadecenojske: ≤ 0,3; stearinske: 0,5–5,0; oleinske: 55,0–83,0; linolenske: 3,5–21,0.

(6) Vsota: delta-5,23-stigmastadienola+klerosterola+beta-sitosterola+sitostanola+delta-5-avenasterola+delta-5,24-stigmastadienola.

(7) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med lampante oljčna olja, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov manjša ali enaka 350 mg/kg ali če je delež eritrodiola in uvaola manjši ali enak 3,5 %.

(8) Olja z vsebnostjo voskov med 300 mg/kg in 350 mg/kg se uvrščajo med surova olja iz oljčnih tropin, če je skupna vsebnost alifatskih alkoholov večja od 350 mg/kg in če je delež eritrodiola in uvaola večji od 3,5 %.

(9) Po eluciji sterolnih estrov kromatografska linija ne sme imeti značilnih vrhov (trigliceridi).

22.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 161/33

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 706/2007

z dne 21. junija 2007

o določitvi upravnih določb za ES-homologacijo vozil in usklajenega preskusa za meritve uhajanj iz nekaterih klimatskih naprav v skladu z Direktivo 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembe Direktive Sveta 70/156/EGS (1) ter zlasti člena 7(1) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2006/40/ES je ena od posameznih direktiv za postopek ES-homologacije, ki je bil uveden z Direktivo Sveta 70/156/EGS (2).

(2)

Direktiva 2006/40/ES določa, da je treba v zvezi z emisijami iz klimatskih naprav homologirati vozila, opremljena s klimatskimi napravami, ki so konstruirane tako, da vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja nad 150. Uvaja tudi mejne vrednosti za stopnje uhajanja iz takšnih naprav. Zato je treba uvesti usklajeni preskus za odkrivanje stopnje uhajanja takšnih plinov in sprejeti določbe, potrebne za izvajanje Direktive 2006/40/ES.

(3)

Direktiva 2006/40/ES od določenega datuma naprej prepoveduje dajanje novih vozil na trg, opremljenih s klimatskimi napravami, ki so konstruirane tako, da vsebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja nad 150. Trenutno je HFC-134a edini fluorirani plin s potencialom globalnega segrevanja nad 150, ki se uporablja kot hladilno sredstvo v mobilnih klimatskih napravah. Za navedeni plin je zato treba uvesti preskus za odkrivanje uhajanja.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet

Ta uredba določa nekatere ukrepe za izvajanje členov 4 in 5 Direktive 2006/40/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„tip vozila glede na emisije iz klimatskih naprav“ pomeni skupino vozil, ki se ne razlikujejo po uporabljenem hladilnem sredstvu ali drugih glavnih značilnosti klimatskih naprav ali po sistemu uparjalnika bodisi enojnega bodisi dvojnega;

2.	„tip klimatske naprave“ pomeni skupino klimatskih naprav, ki se ne razlikujejo niti po svoji blagovni znamki ali znamki njihovega proizvajalca niti po sestavnih delih, vključenih v naprave;

„sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja“ je kateri koli del klimatske naprave ali sklop takšnih delov:

(a)	cevi, vključno z njihovimi priključnimi deli;

(b)	posamezni priključki, bodisi notranji bodisi zunanji;

(c)	ventili, stikala in senzorji;

(d)	toplotno raztezni ventili s priključki;

(e)	uparjevalnik z zunanjimi priključki;

(f)	kompresor s priključki;

(g)	kondenzator z vgrajenim sušilnikom;

(h)	sprejemnik/sušilnik s priključki;

(i)	akumulator s priključki.

4.	„tip sestavnega dela“ pomeni skupino sestavnih delov, ki se ne razlikujejo niti po svoji blagovni znamki ali znamki njihovega proizvajalca niti po njihovi glavni značilnosti.

Sestavni deli iz različnih materialov ali kombinacije različnih sestavnih delov se štejejo za isti tip sestavnega dela, kakor je opredeljeno v točki 4 prvega odstavka, če ne povečujejo stopnje uhajanja.

Člen 3

ES-homologacija sestavnega dela

Države članice iz razlogov, ki zadevajo emisije iz klimatskih naprav, ne smejo zavrniti podelitve ES-homologacije sestavnega dela za sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali celotno klimatsko napravo, če je v skladu z določbami te uredbe.

Člen 4

Upravne določbe za ES-homologacijo sestavnega dela

1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo sestavnega dela za tip sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali celotno klimatsko napravo.

Vlogo je treba sestaviti v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela 1 Priloge I.

2. Proizvajalec ali njegov zastopnik tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, predloži v homologacijo sestavni del ali klimatsko napravo.

V ta namen se uporabi vzorec z najvišjo stopnjo uhajanja (v nadaljevanjem besedilu „najneugodnejši vzorec“).

3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se podeli ES-homologacija sestavnega dela in izda homologacijska številka sestavnega dela v skladu s številčnim sistemom iz Priloge VII k Direktivi 70/156/EGS.

Država članica ne sme dodeliti iste homologacijske številke še enemu tipu sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali klimatski napravi.

4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji sestavnega dela, ki ga določa vzorec iz dela 2 Priloge I.

Člen 5

Oznaka ES-homologacije sestavnega dela

Vsak sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali klimatska naprava, ki ustreza tipu, za katerega je bila dodeljena homologacija sestavnega dela v skladu s to uredbo, dobi oznako ES-homologacije sestavnega dela iz dela 3 Priloge I.

Člen 6

Upravne določbe za ES-homologacijo vozila v zvezi z emisijami iz klimatskih naprav

1. Proizvajalec ali njegov zastopnik homologacijskemu organu predloži vlogo za ES-homologacijo vozila v zvezi z emisijami iz klimatske naprave.

Vlogo je treba sestaviti v skladu z vzorcem opisnega lista iz dela 4 Priloge I.

2. Proizvajalec ali njegov zastopnik predloži pri preskusu celotnega vozila skupaj z vlogo reprezentativno „najneugodnejši“ tip vozila, pri preskusu sestavnih delov pa homologacijske certifikate za zadevne sestavne dele, pri katerih lahko pride do uhajanja, ali za klimatske naprave.

3. Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se podeli ES-homologacija in izda homologacijska številka v skladu s številčnim sistemom iz Priloge VII k Direktivi 70/156/EGS.

Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4. Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, ki ga določa vzorec iz dela 5 Priloge I.

Člen 7

Usklajeni preskus za odkrivanje uhajanja

Usklajeni preskus za odkrivanje uhajanja, s katerim se ugotavlja, ali so bile najvišje dovoljene vrednosti uhajanja iz člena 5(2) in člena 5(3) Direktive 2006/40/ES presežene, je določen v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 5. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. junija 2007

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 161, 14.6.2006, str. 12.

(2) UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).

Seznam prilog

Priloga I

Upravni dokumenti za ES-homologacijo

Del 1:

Opisni list – ES-homologacija sestavnega dela

Del 2:

Certifikat o ES-homologaciji (sestavni del)

Del 3:

Oznaka ES-homologacije sestavnega dela

Del 4:

Opisni list – ES-homologacija vozila

Del 5:

Certifikat o ES-homologaciji (vozilo)

Priloga II

Tehnične določbe za določitev uhajanja iz klimatskih naprav

Dodatek:

Kalibracija opreme za preskus uhajanja

PRILOGA I

UPRAVNI DOKUMENTI ZA ES-HOMOLOGACIJO

DEL 1

VZOREC

Opisni list št. … ki se nanaša na ES-homologacijo klimatske naprave ali njenih sestavnih delov

Naslednji podatki morajo biti po potrebi predloženi v trojniku in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sestavni deli elektronsko upravljani, morajo biti predloženi podatki o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1 Trgovsko ime ali imena, če obstaja(-jo): …

0.2.2 Material sestavnega dela: …

0.2.3 Risba ali shema sestavnega dela: …

0.2.4 Referenčna številka ali številka sestavnega dela: …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije: …

0.8 Naslov(-i) obrata za montažo vozil: …

9. ZGRADBA

9.10.8 Uhajanje iz sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja/klimatske naprave, v gramih/leto (v primeru, da preskus opravi proizvajalec) (1):

DEL 2

VZOREC

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

ŽIG HOMOLOGACIJSKEGA ORGANA

Sporočilo o

—	homologaciji

—	podaljšanju homologacije (2)

—	zavrnitvi homologacije (2)

—	preklicu homologacije (2)

za tip vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote (2) skladno z Direktivo 2006/40/ES, kakor se izvaja z Uredbo (ES) št. 706/2007 (2).

Št. homologacije:

Razlog za podaljšanje: …

DEL I

0.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1 Trgovsko ime ali imena, če obstaja(-jo): …

0.3 Identifikacija tipa, če je označena na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (2) …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah: …

0.8 Naslov(-i) obrata za montažo vozil: …

DEL II

1. Dodatni podatki (po potrebi): (glej Dopolnilo)

2. Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov: …

3. Datum poročila o preskusu: …

4. Številka poročila o preskusu: …

5. Opombe (če so): (glej Dopolnilo)

6. Kraj: …

7. Datum: …

8. Podpis: …

9. Priložen je seznam dokumentov, ki se nahajajo pri homologacijskem organu in jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

o homologaciji klimatske naprave ali sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja, v zvezi z Direktivo 2006/40/ES

1. Dodatni podatki

1.1 Kratek opis klimatske naprave ali dela, pri katerem lahko pride do uhajanja: …

1.2 Uhajanje v g/l (3): …

1.3 Opombe: (velja npr. za vozila z volanom na levi strani pa tudi za vozila z volanom na desni strani): …

DEL 3

OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

1. SPLOŠNO

1.1 Oznaka ES-homologacije sestavnega dela sestoji iz:

1.1.1 pravokotnika, okrog male črke „e“, ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela:

1 za Nemčijo

2 za Francijo

3 za Italijo

4 za Nizozemsko

5 za Švedsko

6 za Belgijo

7 za Madžarsko

8 za Češko

9 za Španijo

11 za Združeno kraljestvo

12 za Avstrijo

13 za Luksemburg

17 za Finsko

18 za Dansko

19 za Romunijo

20 za Poljsko

21 za Portugalsko

23 za Grčijo

24 za Irsko

26 za Slovenijo

27 za Slovaško

29 za Estonijo

32 za Latvijo

34 za Bolgarijo

36 za Litvo

49 za Ciper

50 za Malto.

1.1.2 „osnovne homologacijske številke“ v bližini pravokotnika, vsebovane v delu 4 homologacijske številke iz Priloge VII k Direktivi 70/156/EGS, pred katero se nahaja dvomestna številka, ki označuje zaporedno številko, podeljeno za zadnjo večjo tehnično spremembo Direktive 2006/40/ES ali te uredbe na dan, ko je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela. Za to uredbo je ta zaporedna številka 00.

1.2 Oznaka ES-homologacije sestavnega dela mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

2. PRIMER OZNAKE ES-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

DEL 4

VZOREC

Opisni list št. …, ki se nanaša na ES-homologacijo vozila v zvezi z emisijami iz klimatskih naprav

Če so sestavni deli elektronsko upravljani, morajo biti predloženi podatki o njihovem delovanju.

0. SPLOŠNO

0.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1 Trgovsko ime ali imena, če obstaja(-jo): …

0.3 Identifikacija tipa, če je označena na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (4): …

0.3.1 Mesto te oznake: …

0.4 Kategorija vozila: …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah: …

0.8 Naslov(-i) obrata za montažo vozil: …

9. ZGRADBA

9.10.8 Klimatska naprava je konstruirana tako, da vsebuje fluorirane toplogredne pline z globalnim potencialom segrevanja nad 150: DA/NE (4)

Plin, uporabljen kot hladilno sredstvo: …

Če je odgovor DA, izpolnite naslednje točke.

9.10.8.1 Risba in kratek opis klimatske naprave, vključno z referenčno številko ali številko dela in materialom, iz katerih so izdelani sestavni deli, pri katerih lahko pride do uhajanja: …

9.10.8.2 Uhajanje plina iz klimatske naprave v gramih/leto: …

9.10.8.2.1 V primeru preskusa dela, pri katerem lahko pride do uhajanja: seznam sestavnih delov, pri katerih lahko pride do uhajanja, vključno z ustrezno referenčno številko ali številko dela ter materialom z zadevnimi vrednostmi uhajanja na leto in podatki o preskusu (npr. poročilo o preskusu št., št. homologacije itd.): …

9.10.8.2.2 V primeru preskusa klimatske naprave: referenčna številka ali številka dela ter material delov naprave ter podatki o preskusu (npr. poročilo o preskusu št., št. homologacije itd.): …

DEL 5

VZOREC

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

(največji format: A4 (210 × 297 mm))

ŽIG HOMOLOGACIJSKEGA ORGANA

Sporočilo o

—	homologaciji

—	podaljšanju homologacije (5)

—	zavrnitvi homologacije (5)

—	preklicu homologacije (5)

za tip vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote (5) skladno z Direktivo 2006/40/ES, kakor se izvaja z Uredbo (ES) št. 706/2007.

Št. homologacije: …

Razlog za podaljšanje: …

DEL I

0.1 Znamka (blagovna znamka proizvajalca): …

0.2 Tip: …

0.2.1 Trgovsko ime ali imena, če obstaja(-jo): …

0.3 Identifikacija tipa, če je označena na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti (5) …

0.3.1 Mesto te oznake: …

0.4 Kategorija vozila: …

0.5 Ime in naslov proizvajalca: …

0.7 Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije pri sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah: …

0.8 Naslov(-i) obrata za montažo vozil: …

DEL II

1. Dodatni podatki (po potrebi): (glej Dopolnilo)

2. Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov: …

3. Datum poročila o preskusu: …

4. Številka poročila o preskusu: …

5. Opombe (če so): (glej Dopolnilo)

6. Kraj: …

7. Datum: …

8. Podpis: …

9. Priložen je seznam dokumentov, ki se nahajajo pri homologacijskem organu in jih je mogoče pridobiti na zahtevo.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

o homologaciji vozila v zvezi z Direktivo 2006/40/ES

1. Dodatni podatki

1.1 Kratek opis tipa vozila glede na klimatsko napravo: …

1.2 Klimatska naprava uporablja fluorirani toplogredni plini z globalnim potencialom segrevanja nad 150: DA/NE

Plin, uporabljen kot hladilno sredstvo:

Če je odgovor DA, izpolnite naslednje točke.

1.3 Izpuščeni plin skupaj v g/l: …

1.4 Opombe: (velja npr. za vozila z volanom na levi strani pa tudi za vozila z volanom na desni strani): …

(1) Neustrezno črtati. Izpolniti le, če je sestavni del/naprava konstruiran tako, da vsebuje fluorirani toplogredni plin z globalnim potencialom segrevanja nad 150.

(2) Neustrezno črtati.

(3) Izpolniti le, če je naprava konstruirana tako, da vsebuje fluorirani toplogredni plin z globalnim potencialom segrevanja nad 150.

(4) Neustrezno črtati.

(5) Neustrezno črtati.

PRILOGA II

TEHNIČNE DOLOČBE ZA DOLOČITEV UHAJANJA IZ KLIMATSKIH NAPRAV

1. UVOD

Ta priloga se uporablja za vozila s klimatskimi napravami (AC), konstruiranimi tako, da vsebujejo fluorirane toplogredne pline z globalnim potencialom segrevanja nad 150, za oceno izpusta hladilne tekočine v ozračje. Teme, obravnavane v tej prilogi, vključujejo:

1.	zahteve glede opreme,

2.	preskusne pogoje,

3.	postopke preskusa in zahteve po podatkih.

2. OPIS PRESKUSA

2.1 Preskus uhajanja iz klimatske naprave je zasnovan za določitev količine flouriranih ogljikovodikov (HFC-134a), ki se sprostijo v ozračje iz vozil, opremljenih s klimatskimi napravami, pri običajnem delovanju takšne naprave.

2.2 Preskus se lahko opravi na celotnem vozilu, na klimatski napravi ali na posameznih sestavnih delih, pri katerih lahko pride do uhajanja.

2.3 Sestavne dele, pri katerih lahko pride do uhajanja, je treba preskusiti brez uporabe dodatnega olja. Preostanek olja po proizvodnem procesu lahko ostane v delih. Za kompresorje se uporablja standardna polnitev olja.

2.4 Meje posameznih sestavnih delov morajo biti znotraj območja kovinske cevi. Mejne površine morajo biti tesno zavarjene ali spajkane. Eden od mejnih sestavnih delov je po potrebi lahko povezan s kovinsko posodo ustrezne prostornine, v kateri se nahaja dvofazno hladilno sredstvo.

2.5 Posodo s HFC-134a in del, pri katerem lahko pride do uhajanja, je treba napolniti z dvofazno (tekoča in parna faza) hladilno tekočino HFC-134a, da se s pomočjo naprave za segrevanje pri zahtevani temperaturi ohrani stalni tlak. Sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, in na katerem se bo opravilo predkondicioniranje ali preskus, se namesti v zatesnjeno komoro. Temperatura sestavnega dela se ohranja pri zahtevani temperaturi za predkondicioniranje ali preskus zato, da se parna faza HFC-134a nahaja izključno v sestavnem delu. Za celotne klimatske naprave je treba uporabiti dejansko nazivno obremenitev. Uporabiti je treba koncentracijo in tip olja, ki ju je priporočil proizvajalec.

2.6 Za vsak sestavni del klimatske naprave, pri katerem lahko pride do uhajanja, je treba opraviti preskus, razen za tiste, za katere se šteje, da ne puščajo.

2.6.1 Naslednji deli se štejejo, da ne puščajo:

—	uparjalnik brez priključkov,

—	kovinske cevi brez priključkov,

—	kondenzator brez vgrajenega sušilnika brez priključkov,

—	sprejemnik/sušilnik brez priključkov,

—	akumulator brez priključkov.

2.7 Za preskus se izbere najneugodnejši vzorec sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali klimatske naprave.

2.8 Za zagotovitev skupnega rezultata preskusa se prišteje masa hladilne tekočine katerega koli sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja.

3. PRESKUSNA OPREMA

Preskus je treba opraviti v zatesnjeni komori, v kateri je oprema, s katero se zagotovita homogena koncentracija plina in uporaba plinske analizne metode.

Vsa oprema, ki se uporabi med preskusom, se kalibrira glede na referenčno opremo.

3.1 Merilna komora

3.1.1 Sistem za uravnavanje temperature mora biti v fazi predkondicioniranja zmožen nadzorovati notranjo temperaturo zraka med celotnim potekom te faze, in sicer z odstopanjem ± 3 K.

3.1.2 V fazi meritve je treba za merjenje uhajanja uporabiti komoro, neprepustno za plin, v katero se lahko namestita naprava ali sestavni del za preskus. Ko se komora zapre, mora biti neprepustna za plin v skladu z Dodatkom. Notranja površina komore mora biti neprepustna in ne sme reagirati s hladilno tekočino iz klimatske naprave. Sistem za uravnavanje temperature mora biti zmožen nadzirati temperaturo zraka v komori med preskusom, in sicer s povprečnim dovoljenim odstopanjem ± 1 K v celotnem trajanju preskusa.

3.1.3 Merilna komora mora biti izdelana iz trdnih sten, ki ohranjajo stalno prostornino komore.

3.1.4 Notranjost merilne komore mora biti ustrezno velika, da se vanjo lahko namestijo sestavni deli ali naprave za preskus z zahtevano natančnostjo.

3.1.5 Homogenost plina in temperature znotraj merilne komore se zagotavlja z najmanj enim ventilatorjem za prezračevanje ali alternativno metodo, ki se lahko izvaja za zagotovitev homogene koncentracije plina in temperature.

3.2 Merilna oprema

3.2.1 Količina sproščenega HFC-134a je treba izmeriti s plinsko kromatografijo, infrardečo spektrofotometrijo, masno spektrometrijo ali infrardečo fotoakustično spektroskopijo (glej Dodatek).

3.2.2 Če uporabljena tehnika ni nobena od prej navedenih, je treba dokazati ustreznost metode, opremo pa kalibrirati s podobnim postopkom, opisanim v Dodatku.

3.2.3 Natančnost merilne opreme za celotno klimatsko napravo je določena na ± 2 g/l.

3.2.4 Opremo za analizo plina, v kombinaciji s katero koli drugo opremo, ki omogoča natančnost na 0,2 g/l, je treba uporabiti za preskus katerega koli sestavnega dela.

3.2.5 Za tiste sestavne dele, katerih zgoraj omenjena natančnost se zelo težko doseže, se lahko število vzorcev v vsakem preskusu poveča.

3.2.6 Ponovljivost analizatorja, izražena kot ena standardna deviacija, mora biti pri nič boljša od 1 % celotnega odklona, pri vseh uporabljenih razponih pa boljša od 80 % ± 20 % celotnega odklona.

3.2.7 Pred preskusom je treba v skladu z navodili proizvajalca kalibrirati ničelno točko in merilno območje analizatorja plina.

3.2.8 Delovne razpone analizatorja je treba izbrati tako, da je natančnost pri merjenju, kalibriranju in nadzoru uhajanja kar največja.

3.3 Sistem za beleženje podatkov analizatorja plina

3.3.1 Analizator plina mora biti opremljen z napravo za zapisovanje izhodnih električnih signalov z zapisovalnikom na trak ali drugim sistemom za obdelavo podatkov, ki beleži podatke vsaj enkrat na 60 minut. Delovne značilnosti zapisovalnega sistema morajo biti vsaj enakovredne signalu, ki se zapisuje, in morajo zagotavljati stalen zapis rezultatov. Zapis mora pokazati začetek in konec preskusa (vključno z začetkom in koncem vzorčenja in časom, ki je potekel med začetkom in koncem vsakega preskusa).

3.4 Dodatna oprema

3.4.1 Zapisovanje temperature

3.4.1.1 Z uporabo senzorjev za temperaturo, ki so povezani tako, da kažejo srednjo vrednost, se temperatura v merilni komori zapisuje vsaj na eni od dveh točk. Merilne točke morajo biti reprezentativne za temperaturo znotraj merilne komore.

3.4.1.2 Temperaturo je treba ves čas merjenja uhajanja HFC-134a zapisovati ali vnašati v sistem za obdelavo podatkov, in sicer vsaj enkrat na minuto.

3.4.1.3 Natančnost sistema zapisovanja temperature mora biti do ± 1,0 K.

3.4.2 Naprava za merjenje tlaka

3.4.2.1 Natančnost sistema za zapisovanje tlaka Pshed mora biti do ± 2 hPa, tlak pa mora biti določljiv v mejah ± 0,2 hPa.

3.4.3 Ventilatorji

3.4.3.1 Uporaba enega ali več ventilatorjev ali druge ustrezne metode, kot je prezračevanje z N2, mora omogočati zmanjšanje koncentracije HFC-134a v merilni komori na stopnjo koncentracije v okolici.

3.4.3.2 Sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja ali naprava, na katerih se bo opravil preskus, med uporabo ventilatorjev ne sme biti neposredno izpostavljen(-a) toku zraka iz ventilatorjev.

3.4.4 Plini

3.4.4.1 Za kalibracijo in delovanje morajo biti na voljo naslednji plini, če je proizvajalec analizatorja plina to posebej določil:

—	prečiščeni sintetični zrak z deležem kisika med 18 % in 21 % prostornine,

—	HFC-134a, 99,5 % minimalne čistosti.

3.4.4.2 Kot kalibracijske pline je treba uporabiti mešanice propana HFC-134a in prečiščenega sintetičnega zraka ali kateri koli drug ustrezni inertni plin. Dejanske koncentracije kalibracijskega plina morajo biti znotraj ± 2 % navedenih vsebnosti.

4. PREDKONDICIONIRANJE

4.1 Splošna zahteva

4.1.1 Pred predkondicioniranjem in merjenjem uhajanja je treba klimatsko napravo izprazniti in jo napolniti z določeno nazivno vrednostjo HFC-134a.

4.1.2 Za zagotovitev nasičenosti med celotnim trajanjem preskusa, vključno z fazo predkondicioniranja, je treba vsak sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, ki ima dodatno posodo ali ne, izprazniti in ga napolniti z ustrezno količino HFC-134a, ki pa ne sme presegati 0,65 g/cm3 celotne notranje prostornine sestavnega dela, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali posode.

4.2 Pogoji za predkondicioniranje

4.2.1 Vložnik vloge za homologacijo se lahko odloči za izvedbo predkondicioniranja v enem samem koraku pri 40 °C ali v dveh korakih s krajšim skupnim trajanjem. Pristop dveh korakov mora biti sestavljen iz dveh zaporednih stopenj, in sicer se prva opravi pri 50 °C, ki ji nemudoma sledi druga pri 40 °C. Čas predkondicioniranja je določen spodaj.

	Možnost 1	Možnost 2
Del naprave	40 °C Čas [h]	Korak 1 – 50 °C Čas [h]	Korak 2 – 40 °C Čas [h]
Celotna naprava	480	240	24
Kompresor	144	72	24
Sklopi cevi	480	240	24
Vsi drugi sestavni deli, pri katerih lahko pride do uhajanja	96	48	24

Čas predkondicioniranja se lahko skrajša, če se lahko dokaže, da je bila dosežena ustaljena stopnja uhajanja.

4.2.2 Po predkondicioniranju je treba sestavne dele, pri katerih lahko pride do uhajanja, ali naprave za preskus v 4 urah namestiti v merilno komoro.

4.3 Kompresor

4.3.1 Kompresor se lahko, če je potrebno za mazanje in utekanje tesnil, med predkondicioniranjem in preskusom zažene za najmanj 1 minuto pri minimalni hitrosti 200 vrtljajev/minuto.

4.3.2 Med prekondicioniranjem in preskusom mora polnitev HFC-134a v sestavnem delu, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali klimatski napravi ostati nedotaknjena, da se ne izgubi učinek predkondicioniranja. To pomeni, da je treba med predkondicioniranjem in preskusom ohraniti isto konfiguracijo, ne da bi jo razstavljali in ponovno sestavljali.

5. POTEK PRESKUSA

5.1 Splošne zahteve

V tabeli je prikazan potek preskusa in koraki, po katerih je treba preskus opraviti.

5.2 Preskus uhajanja

5.2.1 Preskus je treba izvesti pri statičnih in stabilnih pogojih pri temperaturi 313 K (40 °C). Razlike koncentracij HFC-134a med trajanjem preskusa se uporabijo za izračun letnih izgub.

5.2.2 Merilno komoro je treba nekaj minut prezračevati, dokler ni dosežena stabilna koncentracija okolja.

5.2.3 Pred preskusom je treba izmeriti koncentracijo v merilni komori, analizator plina nastaviti na ničlo in določiti merilno območje.

5.2.4 Če se konfiguracija iz predkondicioniranja prenese v drugo merilno komoro, se merjenje ne sme začeti prej kot štiri ure po tem, ko se komora zapre, zatesni in se doseže preskusna temperatura.

5.2.5 Potem se v merilno komoro vnese sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, ali naprava.

5.2.6 Merilna komora se zapre in zatesni, da je neprepustna za plin. Nato jo je treba pri atmosferskem pristisku v celoti napolniti z referenčnim plinom (npr. čisti zrak).

TABELA

5.2.7 Preskus se začne, ko je merilna komora zatesnjena in ko temperatura v merilni komori doseže 313 K (40 °C). Temperatura se ohranja pri tej vrednosti do konca preskusa. Izmerijo se koncentracija HFC-134a, temperatura in zračni tlak, da se določijo izhodiščne vrednosti CHFC-134ai; Pshed in Tshed za preskusno obdobje, vendar ne prej kot 4 ure po zaprtju merilne komore in nastavitvi preskusne temperature, kakor je določeno v oddelku 5.2.4. Te vrednosti se uporabijo za izračun uhajanja v skladu z oddelkom 5.3.

5.2.8 Nazivno obdobje merjenja je 24 ur. Krajše obdobje se dovoli, če se lahko dokaže zadovoljiva raven točnosti.

5.2.9 Analizator plina mora biti takoj po končanem preskusnem obdobju nastavljen na nič in na merilno območje.

5.2.10 Po končanem preskusnem obdobju je treba izmeriti koncentracijo HFC-134a, temperaturo in zračni tlak v merilni komori. To so končne vrednosti CHFC134af, Pshed in Tshed za izračun uhajanja v skladu z oddelkom 5.3.

5.3 Izračun

5.3.1 V oddelku 5.2 opisan preskus omogoča izračun emisij HFC-134a. Uhajanje se izračuna z uporabo končnih koncentracij HFC-134a, vrednosti temperature in tlaka v komori, skupaj z neto prostornino merilne komore.

Skupna masa izpuščenega HFC-134a se izračuna z naslednjo formulo:

Formula

pri čemer je:

HFC-134a	= stopnja pretoka izpuščenega HFC-134a	[kg/s]
nHFC-134a	= število molov HFC-134a	[mol]
Vshed	= neto prostornina komore SHED (zatesnjeno ohišje za določanje izhlapevanja)	[m3]
VAC	= bruto prostornina klimatske naprave ali sestavnega dela	[m3]
Tshed	= temperatura v SHED	[K]
Pshed	= tlak v SHED	[kPa]
CHFC-134ae	= končna koncentracija HFC-134a	[ppmv]
CHFC-134ai	= začetna koncentracija HFC-134a	[ppmv]
te	= končni čas	[s]
ti	= začetni čas	[s]
MHFC-134a	= molska masa HFC-134a(= 102 kg/kmol)	[kg/kmol]
R	= plinska konstanta (= 8,314 kJ/(kmol*K))	[kJ/(kmol*K)]

Opomba: CHFC-134a je definiran kot število molov HFC-134a (nHFC-134a) na mol zraka (nair+HFC-134a)

Formula

ppmv: delcev na milijon prostornine/prostornina ekvivalentna molu/mol

5.3.2 Maso v gramih, dobljeno kot funkcija časa, je treba spremeniti v grame/leto (g/l).

5.4 Skupni rezultati preskusa

Skupno uhajanje za celotno klimatsko napravo se izračuna s seštevanjem delnih vrednosti za kateri koli preskušen sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja.

1.	Preskus naprave Uhajanje iz klimatske naprave, uhajanje L (g/l) = KF * HFC-134a (g/y)

2.	Preskus dela Uhajanje iz klimatske naprave, uhajanje L (g/l) = KF * Σ HFC-134a (g/y) pri čemer je KF (korelacijski faktor) = 0,277

6. HOMOLOGACIJA

Preskušena klimatska naprava se lahko homologira, če je vrednost L (g/l) nižja od vrednosti iz naslednje tabele v skladu z Direktivo 2006/40/ES.

L (g/y)	Hladilo sredstvo v klimatski napravi
40/60 (1)	HFC-134a

2.	Sestavni del, pri katerem lahko pride do uhajanja, se lahko homologira, če je bil preskušen v skladu z zahtevami iz oddelkov 2. do 5.3.

(1) V primeru sistema dvojnega uparjevalnika.

Dodatek

Kalibracija opreme za preskus uhajanja

1. POGOSTOST IN METODE KALIBRIRANJA

1.1 Vso opremo je treba kalibrirati pred prvo uporabo in nato po potrebi, v vsakem primeru pa v 6 mesecih pred preskusom za podelitev homologacije. Metode kalibriranja, ki jih je treba uporabiti (za opremo iz odstavka 3.2.1 Priloge II k tej uredbi), so opisane v tem dodatku.

2. KALIBRACIJA MERILNE KOMORE

2.1 Začetna določitev notranje prostornine merilne komore

2.1.1 Pred prvo uporabo je treba določiti notranjo prostornino merilne komore. Pazljivo se izmeri notranjost komore, pri čemer se upoštevajo vse nepravilnosti, kot so na primer oporniki. S temi meritvami se določi notranja prostornina komore.

2.1.2 Neto notranja prostornina se določi tako, da se od notranje prostornine komore odšteje prostornina preskusnega dela ali naprave.

2.1.3 Preveriti je treba uhajanje iz merilne komore, kot je navedeno v 2.3. Če masa plina ne ustreza vbrizgani masi do ± 2 %, so potrebni popravki.

2.2 Določitev emisij v merilni komori

S tem postopkom se zagotavlja, da v komori ni nobenih materialov, ki oddajajo večje količine HFC-134a. Pregled je treba opraviti ob začetku uporabe komore, potem ko so bila v komori izvedena vsa dela, ki bi lahko vplivala na emisije v komori, nato pa se ponavlja vsaj enkrat na leto.

2.2.1 Temperatura v merilni komori mora biti v celotnem spodaj navedenem času štirih ur 313 K ± 1 K (40 °C ± 1 °C).

2.2.2 Merilna komora se lahko zapre in ventilator lahko deluje do 2 uri pred začetkom štiriurnega vzorčenja prostora.

2.2.3 Analizator je treba (po potrebi) kalibrirati, nato nastaviti na ničlo in določiti merilno območje.

2.2.4 Prostor se prezračuje, dokler se ne doseže ustaljena koncentracija, nato pa se vklopi ventilator, če še ni vklopljen.

2.2.5. Nato se merilna komora zapre in izmerijo se koncentracija, temperatura in zračni tlak v komori. Koncentracija HFC-134a se po možnosti nastavi na ničlo s prezračevanjem ali z izpraznitvijo merilne komore. To so začetne vrednosti CHFC-134a, Pshed in Tshed, ki se uporabijo za izračun preskusnih pogojev v komori.

2.2.6 Ventilator lahko ostane vklopljen v komori nemoteno štiri ure.

2.2.7 Po preteku tega časa se z istim analizatorjem izmeri koncentracija v merilni komori. Izmerita se tudi temperatura in zračni tlak. To so končne vrednosti CHFC-134a, Pshed in Tshed.

2.3 Kalibracija in preskus zadrževanja HFC-134a v komori

S kalibracijo in preskusom zadrževanja plina HFC-134a v merilni komori se zagotavljata preverjanje izračuna prostornine iz 2.1 in merjenje morebitnega uhajanja. Stopnja uhajanja iz komore se določi pri prvi uporabi komore, po vsakem posegu v komori, ki bi lahko vplival na integriteto komore, in nato vsaj enkrat na tri mesece.

2.3.1 Merilna komora se prezračuje, dokler koncentracija ni ustaljena. Če ventilator še ni vklopljen, se vklopi. Analizator se nastavi na ničlo, po potrebi kalibrira in nastavi se merilno območje.

2.3.2 Vklopi se sistem za uravnavanje temperature okolja v komori (če še ni vklopljen) in nastavi na temperaturo 313 K (40 °C).

2.3.3 Ko se temperatura v komori stabilizira na 313 K ± 1 K (40 °C ± 1 °C), se komora zapre in izmerijo se koncentracija, temperatura in zračni tlak v komori. To so začetne vrednosti CHFC-134a, Pshed in Tshed, ki se uporabijo za kalibracijo komore.

2.3.4 Znana količina HFC-134a se vbrizga v merilno komoro. Masa, ki jo je treba vbrizgati, je odvisna od prostornine merilne komore; dobimo jo z naslednjo enačbo:

Formula

tukaj:

mHFC-134a	= masa HFC-134a	[kg]
Vshed	= prostornina komore	[m3]
Tshed	= temperatura v SHED	[K]
Pshed	= tlak v SHED	[kPa]
C	= koncentracija HFC-134a	[ppmv]
MHFC-134a	= molska masa HFC-134a (= 102 kg/kmol)	[kg/kmol]
R	= plinska konstanta (= 8,314 kJ/(kmol*K))	[kJ/(kmol*K)]

Opomba: CHFC-134a je definiran kot število molov HFC-134a (nHFC-134a) na mol zraka (nair+HFC-134a)

Formula

Pri uporabi te enačbe so v naslednji tabeli za različne prostornine merilne komore prikazane količine HFC-134a, ki jih je treba vbrizgati. Predpostavlja se, da je tlak atmosferski tlak (101,3 kPa) in da je temperatura v merilni komori 40 °C.

Prostornina merilne komore (L)	Vbrizgana masa (g)
5	6,0E-04
10	1,2E-03
50	6,0E-03
100	1,2E-02
500	6,0E-02
1 000	1,2E-01
2 000	2,4E-01
3 000	3,6E-01
4 000	4,8E-01

Pri zelo majhnih vbrizganih količinah se lahko uporabi standardna sestava HFC-134a z mešanico dušika. Merilno komoro je treba izprazniti in napolniti z nestandardno koncentracijo.

2.3.5 Vsebino v merilni komori je treba mešati pet minut, nato se izmerijo koncentracija plina, temperatura in zračni tlak. To so končne vrednosti CHFC-134af, Pshed in Tshed za kalibracijo merilne komore ter tudi začetne vrednosti CHFC-134ai, Pshed in Tshed za preverjanje zadrževanja.

2.3.6 Na podlagi vrednosti iz oddelkov 2.3.3 in 2.3.5 ter formule v oddelku 2.3.4 se izračuna masa HFC-134a v merilni komori.

2.3.7 Nato se začne postopek, temperatura okolja v komori pa se ohranja pri 313 K ± 1 K (40 °C ± 1 °C) v 24-urnem obdobju.

2.3.8 Ob izteku 24-urnega obdobja se izmerijo in zapišejo končna koncentracija HFC-134a, temperatura in tlak. To so končne vrednosti CHFC-134af, Tshed in Pshed za preverjanje zadrževanja HFC-134a.

2.3.9 Z uporabo formule iz oddelka 2.3.4 se nato na podlagi vrednosti iz oddelka 2.3.8 izračuna masa HFC-134a. Dobljena masa se lahko od mase HFC, navedene v oddelku 2.3.6, razlikuje za največ 5 %.

3. KALIBRACIJA ANALIZATORJA HFC

3.1 Analizator mora biti nastavljen v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

3.2 Analizator mora biti nastavljen v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.

3.3 Kalibracijsko krivuljo dobimo z najmanj petimi kalibracijskimi točkami, ki so čim bolj enakomerno porazdeljene po območju delovanja. Nazivna koncentracija kalibracijskega plina z najvišjo koncentracijo ne sme biti nižja od 80 % izmerjenih vrednosti.

3.4 Kalibracijska krivulja se izračuna z metodo najmanjših kvadratov. Če je dobljena stopnja polinoma večja od 3, mora biti število kalibracijskih točk najmanj enako tej stopnji polinoma plus 2.

3.5 Kalibracijska krivulja se od nazivne vrednosti vsakega kalibracijskega plina ne sme razlikovati za več kot 2 %.

3.6 Z uporabo koeficientov polinomnih funkcij, dobljenih iz oddelka 3.4, se sestavi tabela dobljenih vrednosti v razmerju do prave koncentracije plina v korakih, ki ne presegajo 1 % celotnega razpona. Ta je treba narediti za vsako vrsto kalibriranih analizatorjev. Ta tabela mora vsebovati tudi druge zadevne podatke, kot so:

—	datum kalibracije;

—	ničelne vrednosti in merilno območje potenciometra (po potrebi);

—	nazivni razpon;

—	referenčni podatki za vsak uporabljeni kalibracijski plin;

—	dejanska in prikazana vrednost vsakega kalibracijskega plina, skupaj z odstotnimi razlikami.

3.7 Če je homologacijskemu organu mogoče zadovoljivo dokazati, da je alternativna tehnologija (npr. računalnik, elektronsko nadzirano stikalo za obseg) lahko prav tako natančna, se lahko uporabijo tudi takšni postopki.

22.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 161/53

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 707/2007

z dne 21. junija 2007

o začetku razpisnega postopka za prodajo vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola v Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (1) in zlasti člena 33 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino, kar zadeva tržne mehanizme (2), določa med drugim podrobna izvedbena pravila glede odprodaje zalog alkohola, pridobljenih po destilacijah, kakor so določena v členih 35, 36 in 39 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (3) ter členih 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in ki jih imajo intervencijske agencije.

(2)

Razpisni postopek za vinski alkohol za izključno uporabo v obliki bioetanola v sektorju za goriva v Skupnosti je treba organizirati v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000, da se zmanjšajo zaloge vinskega alkohola v Skupnosti in se zagotovi stalna dobava za podjetja, ki so odobrena v skladu s tem členom.

(3)	Od 1. januarja 1999 in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4) morajo biti ponudbene cene in varščine izražene v eurih in prav tako se morajo v eurih izvršiti plačila.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Z razpisnim postopkom pod številko 10/2007 ES se v Skupnosti začne prodaja vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola.

Alkohol izhaja iz destilacij, določenih v členih 27, 28 in 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, in ga zadržijo intervencijske agencije držav članic.

2. Celotna količina za prodajo znaša 693 375,74 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %, ki se razdeli na:

(a)	serijo s številko 109/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(b)	serijo s številko 110/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(c)	serijo s številko 111/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(d)	serijo s številko 112/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(e)	serijo s številko 113/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(f)	serijo s številko 114/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(g)	serijo s številko 115/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(h)	serijo s številko 116/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(i)	serijo s številko 117/2007 ES količine 39 995 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(j)	serijo s številko 118/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(k)	serijo s številko 119/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(l)	serijo s številko 120/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(m)	serijo s številko 121/2007 ES količine 50 000 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %;

(n)	serijo s številko 122/2007 ES količine 53 380,74 hektolitrov alkohola pri 100 vol. %.

3. Lokacija in referenčni podatki kadi, ki sestavljajo serijo, volumen alkohola iz vsake kadi, delež alkohola in lastnosti alkohola so navedeni v Prilogi I k tej uredbi.

4. Samo podjetja, ki so odobrena v skladu s členom 92 Uredbe (ES) št. 1623/2000, lahko sodelujejo v razpisnem postopku.

Člen 2

Prodaja se izvaja v skladu z določbami iz členov 93, 94, 94b, 94c, 94d, 95, 96, 97, 98, 100 in 101 Uredbe (ES) št. 1623/2000 in člena 2 Uredbe (ES) št. 2799/98.

Člen 3

1. Ponudbe morajo biti predložene intervencijskim agencijam iz Priloge II, ki imajo alkohol, in poslane na naslov teh agencij s priporočenim pismom.

2. Ponudbe morajo biti predložene v zapečateni dvojni ovojnici, notranja ovojnica mora imeti napis „Ponudba – razpis za uporabo bioetanola v Skupnosti, št. 10/2007 ES“, zunanja ovojnica mora biti naslovljena na zadevno intervencijsko agencijo.

3. Ponudbe morajo prispeti na zadevno intervencijsko agencijo najpozneje do 5. julija 2007 do 12. ure (po bruseljskem času).

Člen 4

1. Ponudbe bodo sprejemljive le, če bodo v skladu s členoma 94 in 97 Uredbe (ES) št. 1623/2000.

2. Ponudbi je treba priložiti:

(a)	pri intervencijski agenciji, ki ima zadevni alkohol, dokaz o pologu varščine 4 EUR na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(b)	ime in naslov ponudnika, sklic na obvestilo o razpisu, predlagano ceno, izraženo v eurih na hektoliter alkohola pri 100 vol. %;

(c)	obveznost ponudnika, da bo spoštoval vse določbe zadevnega razpisa;

(d)

izjava ponudnika, s katero:

(i)	se odpoveduje vsem reklamacijam glede kakovosti in lastnosti proizvoda, ki ga morebiti prejme;

(ii)	sprejme, da je na voljo vsakemu nadzoru glede namembnega kraja in uporabe alkohola;

(iii)

sprejme dokazno breme glede uporabe alkohola v skladu s pogoji iz zadevnega razpisa.

Člen 5

Sporočila iz člena 94a Uredbe (ES) št. 1623/2000, ki zadevajo razpisni postopek iz te uredbe, se posredujejo Komisiji na naslov iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 6

Formalnosti glede jemanja vzorcev so določene v členu 98 Uredbe (ES) št. 1623/2000.

Intervencijska agencija zagotovi vse koristne podatke o lastnostih alkohola za prodajo.

Vsaka zainteresirana stranka lahko dobi, če se obrne na zadevno intervencijsko agencijo, vzorce alkohola za prodajo, ki jih odvzame predstavnik zadevne intervencijske agencije.

Člen 7

1. Intervencijske agencije držav članic, ki skladiščijo alkohol za prodajo, uvedejo ustrezen nadzor nad naravo alkohola ob končni uporabi. V ta namen:

(a)	se lahko smiselno zatečejo k določbam iz člena 102 Uredbe (ES) št. 1623/2000;

(b)	lahko začnejo z nadzorom vzorcev z analizo z jedrsko magnetno resonanco, da preverijo naravo alkohola ob končni uporabi.

2. Stroški nadzora iz odstavka 1 gredo v breme podjetij, katerim je alkohol prodan.

Člen 8

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. junija 2007

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2) UL L 194, 31.7.2000, str. 45. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2016/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 38).

(3) UL L 84, 27.3.1987, str. 1. Uredba, razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1493/1999.

(4) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

PRILOGA I

Država članica in št. serije

Lokacija

Število kadi

Količina v hektolitrih alkohola pri 100 vol. %

Sklic na Uredbo (ES) št. 1493/1999

(členi)

Vrsta alkohola

Španija

Št. serije 109/2007 ES

Tarancón

B-4

17 271

surovi

B-5

8 667

surovi

B-6

24 062

surovi

Skupaj

50 000

Španija

Št. serije 110/2007 ES

Tarancón

A-5

24 837

surovi

A-9

9 594

surovi

B-4

7 569

surovi

B-5

8 000

surovi

Skupaj

50 000

Španija

Št. serije 111/2007 ES

Tarancón

A-9

14 771

surovi

A-10

24 457

surovi

B-5

8 000

surovi

B-1

2 772

surovi

Skupaj

50 000

Španija

Št. serije 112/2007 ES

Tarancón

A-6

24 823

surovi

C-7

24 883

surovi

C-8

294

surovi

Skupaj

50 000

Francija

Št. serije 113/2007 ES

Viniflhor — Longuefuye

Mme Bretaudeau

F-53200 Longuefuye

22 550

surovi

6 385

surovi

4 645

surovi

5BIS

16 420

surovi

Skupaj

50 000

Francija

Št. serije 114/2007 ES

Viniflhor — Longuefuye

Mme Bretaudeau

F-53200 Longuefuye

22 915

surovi

4 600

surovi

22 485

surovi

Skupaj

50 000

Francija

Št. serije 115/2007 ES

Viniflhor — Port-la-Nouvelle

M. Mortefon

Entrepôt d’alcool

Av. Adolphe-Turrel

BP 62

F-11210 Port-la-Nouvelle

25 715

surovi

1 870

surovi

13 345

surovi

7 990

surovi

1 080

surovi

Skupaj

50 000

Francija

Št. serije 116/2007 ES

Viniflhor — Port-la-Nouvelle

M. Mortefon

Entrepôt d’alcool

Av. Adolphe-Turrel

BP 62

F-11210 Port-la-Nouvelle

11 710

surovi

2 360

surovi

640

surovi

2 200

surovi

23B

1 895

surovi

7 790

surovi

2 645

surovi

1 525

surovi

3 985

surovi

15 250

surovi

Skupaj

50 000

Francija

Št. serije 117/2007 ES

DEULEP — PSL

F-13230 Port-Saint-Louis-du-Rhône

39 995

surovi

Skupaj

39 995

Italija

Št. serije 118/2007 ES

Cipriani — Chizzola d'Ala (TN)

27a-21a-25a

6 500

surovi

Dister — Faenza (RA)

127a

4 700

surovi

I.C.V. — Borgoricco (PD)

2 200

surovi

Mazzari — S. Agata sul Santerno (RA)

4a-15a

27 800

surovi

Tampieri — Faenza (RA)

6a-7a-16a

1 500

surovi

Villapana — Faenza (RA)

4a-2a-10a

7 300

surovi

Skupaj

50 000

Italija

Št. serije 119/2007 ES

Bonollo — Paduni (FR)

35a-37a-39a

9 900

27/30

surovi

D'Auria — Ortona (CH)

22a-62a-76a-66a-80a-81a

10 900

surovi

Di Lorenzo-Ponte Valleceppi (PG) — Pontenuovo di Torgiano (PG)

19a-5b-6b-7b

19 000

27/30

surovi

S.V.A. — Ortona (CH)

19a

1 900

surovi

Balice S.n.c. — Valenzano (BA)

1a-13a-14a-15a-16a-45a

8 300

surovi

Skupaj

50 000

Italija

Št. serije 120/2007 ES

Bonollo — Paduni (FR)

35a-37a-39a

24 800

27/30

surovi

Caviro — Faenza (RA)

15a-6a-8a-5a

22 800

surovi

Deta — Barberino Val d'Elsa (FI)

2 400

surovi

Skupaj

50 000

Italija

Št. serije 121/2007 ES

De Luca — Novoli (LE)

1a-8a-9a

3 400

surovi

Bertolino — Partinico (PA)

24a-27a

25 000

surovi

Balice Distill. — San Basilio Mottola (TA)

3 400

surovi

S.V.M. — Sciacca (AG)

2a-3a-4a-8a-21a-30a-35a-36a-37

4 200

27/30

surovi

GE.DIS. — Marsala (TP)

14b

12 000

surovi

Trapas — Petrosino (TP)

2 000

surovi

Skupaj

50 000

Grčija

Št. serije 122/2007 ES

Οινοποιητικός συνεταιρισμός Μεσσηνίας

Πύργος Τριφυλίας

(Oinopoiitikos Sinetairismos Messinias)

454,96

surovi

432,94

surovi

1 782,89

surovi

1 684,51

surovi

1 756,59

surovi

1 753,86

surovi

873,44

surovi

444,79

surovi

904,89

surovi

463,46

surovi

387,14

surovi

27,72

surovi

1 747,04

surovi

1 713,67

surovi

853,18

surovi

427,35

surovi

1 743,76

surovi

887,65

surovi

1 786,52

surovi

439,47

surovi

908,63

surovi

1 795,78

surovi

1 758,86

surovi

1 800,87

surovi

1 744,16

surovi

1 707,83

surovi

1 788,73

surovi

827,49

surovi

1 805,07

surovi

1 800,04

surovi

915,07

surovi

908,96

surovi

911,94

surovi

905,06

surovi

108

432,18

surovi

107

432,77

surovi

105

448,22

surovi

106

441,22

surovi

897,73

surovi

579,19

surovi

667,69

surovi

901,65

surovi

892,07

surovi

900,28

surovi

899,54

surovi

882,32

surovi

653,58

surovi

847,09

surovi

880,83

surovi

856,22

surovi

878,23

surovi

100

745,61

surovi

Skupaj

53 380,74

PRILOGA II

Intervencijske agencije, ki imajo alkohol, navedene v členu 3

Viniflhor – Libourne	Délégation nationale, 17 avenue de la Ballastière, BP 231, F-33505 Libourne Cedex [Tel. (33-5) 57 55 20 00; teleks 57 20 25; faks (33) 557 55 20 59]
FEGA	Beneficencia, 8, E-28004 Madrid [Tel. (34-91) 347 64 66; faks (34-91) 347 64 65]
AGEA	Via Torino, 45, I-00184 Rome [Tel. (39) 06 49 49 97 14; faks (39) 06 49 49 97 61]
Ο.Π.Ε.Κ.Ε.Π.Ε.	Αχαρνών (Aharnon) 241, GR-10446 Athènes (Tel. (30-210) 212 47 99; faks (30-210) 212 47 91)

PRILOGA III

Naslov iz člena 5

Commission européenne

Direction générale de l’agriculture et du développement rural, unité D-2

B-1049 Bruxelles

Faks: (32-2) 292 17 75

Elektronski naslov: agri-market-tenders@ec.europa.eu

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

22.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 161/66

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 18. junija 2007

o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 2496)

(2007/433/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) in zlasti tretjega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Kadar država članica meni, da obstaja nevarnost vnosa škodljivega organizma, ki ni naveden v Prilogi I ali Prilogi II k Direktivi 2000/29/ES, na njeno ozemlje ali njegovega širjenja, lahko začasno sprejme kakršne koli dodatne ukrepe, potrebne za zaščito pred navedeno nevarnostjo.

(2)

Španija je zaradi prisotnosti glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v anamorfni obliki, poznani tudi kot Fusarium circinatum Nirenberg & O’Donnell, v gozdnem reprodukcijskem materialu na severu Iberskega polotoka 16. junija 2006 obvestila države članice in Komisijo, da je 26. maja 2006 na podlagi nacionalnega programa za izkoreninjenje in nadzor sprejela uradne ukrepe za preprečevanje nadaljnjega vnosa navedenega organizma na njeno ozemlje in njegovega širjenja.

(3)

Gliva Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell („navedeni organizem“) ni navedena v Prilogi I in II k Direktivi 2000/29/ES. Poročilo o oceni nevarnosti škodljivega organizma pa je na podlagi omejenih razpoložljivih znanstvenih podatkov pokazalo, da navedeni organizem lahko povzroča znatno smrtnost pri Pinus spp. in škodo na drevesih Pseudotsuga menziesii. Te rastline so v Evropi zelo razširjene, dovzetnost več vrst pa je visoka. Zato je treba nemudoma sprejeti začasne ukrepe proti vnosu navedenega organizma v Skupnost in njegovemu širjenju v Skupnosti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, morajo veljati za vnos ali širjenje navedenega organizma, razmejitev okuženih območij v Skupnosti in nadzor navedenih organizmov na teh območjih, za uvoz, pridelavo in premeščanje navedenih rastlin, vključno s semeni, v Skupnosti ter ugotavljanje prisotnosti ali nadaljnje odsotnosti navedenega organizma v državah članicah.

(5)	Primerno je, da se rezultati ukrepov v letih 2007 in 2008 redno ocenjujejo, zlasti na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Morebitni nadaljnji ukrepi bodo proučeni glede na rezultate navedene ocene.

(6)	Države članice morajo za dosego skladnosti s to odločbo po potrebi prilagoditi svojo zakonodajo.

(7)	Rezultati ukrepov bodo preverjeni do 1. aprila 2008.

(8)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Opredelitve

Za namen te odločbe:

1.	„navedeni organizem“ je Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell;

2.	„navedene rastline“ so rastline rodu Pinus L. in rastline Pseudotsuga menziesii, namenjene sajenju, vključno s semeni in storži za namene razploditve;

„mesto pridelave“ je:

—	vsak prostor ali skupina njiv, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna enota rastlin; vključuje lahko proizvodna območja, ki se ločeno upravljajo za fitosanitarne namene, ali

—	razmejene gozdne površine.

Člen 2

Ukrepi proti navedenemu organizmu

Vnos navedenega organizma v Skupnost in njegovo širjenje v Skupnosti sta prepovedana.

Člen 3

Uvoz navedenih rastlin

Navedene rastline se lahko vnesejo v Skupnost samo, če:

(a)	so v skladu z zahtevami iz oddelka I Priloge I; in

(b)	je bil zanje pri vstopu v Skupnost opravljen inšpekcijski pregled in po potrebi testiranje prisotnosti navedenega organizma v skladu s členom 13a(1) Direktive 2000/29/ES, ki ni potrdilo njegove prisotnosti.

Člen 4

Premeščanje navedenih rastlin v Skupnosti

Brez poseganja v določbe oddelka II Priloge II k tej odločbi se lahko navedene rastline s poreklom iz Skupnosti ali uvožene v Skupnost v skladu s členom 3 te odločbe premeščajo po Skupnosti samo, če izpolnjujejo pogoje iz oddelka II Priloge I.

Člen 5

Pregledi in uradna obvestila

1. Države članice opravijo uradne letne preglede o prisotnosti navedenega organizma oziroma dokazih infekcije s tem organizmom na svojem ozemlju.

Brez poseganja v člen 16(2) Direktive 2000/29/ES se o rezultatih navedenih pregledov ter o seznamu razmejenih območij iz člena 6 in ukrepih iz oddelka II Priloge II vsako leto do 15. decembra uradno obvesti Komisijo in druge države članice.

2. Vsak sum ali potrjena prisotnost navedenega organizma se z uradnim obvestilom nemudoma sporočita pristojnim uradnim organom.

Člen 6

Vzpostavitev razmejenih območij

Če rezultati pregledov iz člena 5(1) ali uradno obvestilo iz člena 5(2) potrdijo prisotnost navedenega organizma na območju ali obstajajo kakršni koli drugi dokazi o pojavu organizma, države članice opredelijo razmejena območja in sprejmejo uradne ukrepe iz oddelkov I in II Priloge II.

Člen 7

Skladnost

Države članice po potrebi spremenijo sprejete ukrepe za zaščito pred vnosom in širjenjem škodljivega organizma tako, da so navedeni ukrepi skladni s to odločbo, in o prilagojenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 8

Pregled

Ta odločba se pregleda najkasneje do 31. marca 2008.

Člen 9

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. junija 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/35/ES (UL L 88, 25.3.2006, str. 9).

PRILOGA I

NUJNI UKREPI IZ ČLENOV 3 IN 4 TE ODLOČBE

I. Posebne uvozne zahteve

Brez poseganja v določbe iz dela A(1) Priloge III, dela A(I)(8.1), (8.2), (9), (10) Priloge IV in dela B(7), (8), (9), (10), (11), (12), (16) in (17) Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES mora navedene rastline s poreklom iz tretjih držav spremljati spričevalo iz člena 13(1) Direktive, ki v rubriki „Dopolnilna izjava“ potrjuje, da imajo navedene rastline poreklo na mestu pridelave, ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za zaščito rastlin v državi porekla, ter

(a)	so v svoji celotni življenjski dobi rasle v državah, v katerih pojav navedenega organizma ni znan; ali

(b)	so v svoji celotni življenjski dobi rasle na neokuženem območju, ki ga je nacionalna organizacija za zaščito rastlin v državi porekla vzpostavila v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „kraj porekla“; ali

(c)	imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih inšpekcijskih pregledih v dveh letih pred uvozom in testiranjih neposredno pred uvozom ni bilo opaziti znakov prisotnosti navedenega organizma.

II. Pogoji za premeščanje

Brez poseganja v določbe iz oddelka II Priloge II k tej odločbi, oddelka II(4) in (5) dela A Priloge IV, dela B(7), (8), (9), (10), (11), (12), (16) in (17) Priloge IV, oddelkov I(2.1) in II(1.1) dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se lahko vse navedene rastline bodisi s poreklom iz Skupnosti ali uvožene v Skupnost v skladu s členom 3 te odločbe premešča v Skupnosti, z izjemo manjših količin rastlin za nekomercialno uporabo lastnika ali prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja navedenega organizma, samo če jih spremlja rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z določbami Direktive 92/105/EGS (1), in

(a)	so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle v državi članici, v kateri pojav organizma ni znan; ali

(b)	so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle na neokuženem območju, ki ga je odgovorni uradni organ v državi članici vzpostavil v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali

(c)	imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih inšpekcijskih pregledih v dveh letih pred premeščanjem in testiranjih neposredno pred premeščanjem ni bilo opaziti znakov prisotnosti navedenega organizma.

(1) UL L 4, 8.1.1993, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/17/ES (UL L 57, 3.3.2005, str. 23).

PRILOGA II

NUJNI UKREPI IZ ČLENA 6 TE ODLOČBE

I. Vzpostavitev razmejenih območij

Razmejena območja iz člena 6 obsegajo naslednje dele:

(a)	okuženo območje, na katerem je bila potrjena prisotnost navedenega organizma in ki vključuje vse navedene rastline, ki kažejo znake okužbe z navedenim organizmom; ter

(b)	varovalni pas najmanj 1 km od okuženega območja.

V primeru, da se več varovalnih pasov prekriva ali so si geografsko blizu, se opredeli večje razmejeno območje, ki vključuje ustrezna razmejena območja in območja med njimi.

2.	Natančna razmejitev območij iz odstavka 1 temelji na ustreznih znanstvenih načelih, biologiji navedenega organizma in njegovih prenašalcev, stopnji infekcije, obdobju leta in zlasti porazdelitvi rastlin v zadevni državi članici.

3.	Če je prisotnost navedenega organizma potrjena izven okuženega območja, se temu ustrezno preveri razmejitev območij.

4.	Če se v razmejenem območju z letnimi pregledi iz člena 5(1) prisotnosti navedenega organizma v obdobju najmanj dveh zaporednih let ne ugotovi, se območje ukine in ukrepi iz oddelka II te priloge niso več potrebni.

II. Ukrepi v razmejenih območjih

Uradni ukrepi iz člena 6, ki jih je treba sprejeti v razmejenih območjih, so vsaj naslednji:

—	ustrezni ukrepi, namenjeni izkoreninjenju navedenega organizma,

—	intenzivno spremljanje prisotnosti organizma s primernimi inšpekcijskimi pregledi.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 161

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 22. junij 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 700/2007 z dne 11. junija 2007 o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev	1
		Uredba Komisije (ES) št. 701/2007 z dne 21. junija 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	9
	*	Uredba Komisije (ES) št. 702/2007 z dne 21. junija 2007 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah	11
	*	Uredba Komisije (ES) št. 703/2007 z dne 21. junija 2007 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2377/90 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora v zvezi s dihidrostreptomicinom in streptomicinom ( 1 )	28
	*	Uredba Komisije (ES) št. 704/2007 z dne 21. junija 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2707/2000 o pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo učencev v izobraževalnih ustanovah z mlekom in nekaterimi mlečnimi proizvodi	31
	*	Uredba Komisije (ES) št. 705/2007 z dne 21. junija 2007 o določitvi višine pomoči za tržno leto 2007/2008 za hruške, namenjene za predelavo	32
	*	Uredba Komisije (ES) št. 706/2007 z dne 21. junija 2007 o določitvi upravnih določb za ES-homologacijo vozil in usklajenega preskusa za meritve uhajanj iz nekaterih klimatskih naprav v skladu z Direktivo 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	33
		Uredba Komisije (ES) št. 707/2007 z dne 21. junija 2007 o začetku razpisnega postopka za prodajo vinskega alkohola za uporabo v obliki bioetanola v Skupnosti	53
		DIREKTIVE
	*	Direktiva Komisije 2007/37/ES z dne 21. junija 2007 o spremembi prilog I in III k Direktivi Sveta 70/156/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil ( 1 )	60

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	31,6
	TR	81,1
	ZZ	56,4
0707 00 05	TR	148,5
0707 00 05	ZZ	148,5
0709 90 70	TR	86,6
0709 90 70	ZZ	86,6
0805 50 10	AR	53,4
	TR	92,6
	UY	68,9
	ZA	58,2
	ZZ	68,3
0808 10 80	AR	92,0
	BR	84,0
	CA	102,7
	CL	86,0
	CN	88,0
	CO	90,0
	NZ	98,0
	US	109,3
	UY	78,0
	ZA	98,5
	ZZ	92,7
0809 10 00	TR	201,3
0809 10 00	ZZ	201,3
0809 20 95	TR	288,0
	US	341,9
	ZZ	315,0
0809 30 10, 0809 30 90	CL	101,4
	US	149,4
	ZA	88,5
	ZZ	113,1
0809 40 05	IL	164,9
	US	222,0
	ZZ	193,5

Farmakološko aktivna(-e) snov(-i)	Ostanek označevalca	Živalske vrste	MVO	Ciljna tkiva
„Dihidrostreptomicin	Dihidrostreptomicin	vsi prežvekovalci	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice
			200 μg/kg	mleko
		prašiči	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	koža + maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice
		kunci	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice
Streptomicin	Streptomicin	vsi prežvekovalci	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice
			200 μg/kg	mleko
		prašiči	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	koža + maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice
		kunci	500 μg/kg	mišičevje
			500 μg/kg	maščevje
			500 μg/kg	jetra
			1 000 μg/kg	ledvice“

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2007/431/ES
*	Odločba Sveta z dne 7. junija 2007 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006	63
	Komisija
	2007/432/ES
*	Odločba Komisije z dne 18. junija 2007 o podaljšanju obdobja veljavnosti Odločbe 2002/499/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 2495)	65
	2007/433/ES
*	Odločba Komisije z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 2496)	66
	2007/434/ES
*	Odločba Komisije z dne 21. junija 2007 o spremembi Odločbe 2006/415/ES o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi z visoko patogeno aviarno influenco podtipa H5 pri perutnini v Češki republiki (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 3120) ( 1 )	70


	(1) Besedilo velja za EGP