16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1

(1)

Priloga k Uredbi Sveta (ES) št. 1868/94 (2) določa kvote krompirjevega škroba za države članice proizvajalke za tržni leti 2005/2006 in 2006/2007.

(2)

V skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 1868/94 temelji razdelitev kvote v Skupnosti na poročilu Komisije Svetu. V skladu s poročilom, predloženim Svetu, je treba pri analizi razvoja na trgu škroba upoštevati nedavno reformo skupne ureditve trga v sektorju sladkorja. Reforma sladkorja se bo v celoti uporabljala postopno v prehodnem obdobju; dokler pa se ne pokažejo začetni učinki te reforme na sektor krompirjevega škroba, bi bilo treba kvote za tržno leto 2006/2007 ohraniti še dve leti.

(3)

Države članice proizvajalke bi morale razdeliti kvote za obdobje dveh let med vse proizvajalce krompirjevega škroba na podlagi kvot za tržno leto 2006/2007.

(4)

Količine, ki jih uporabijo proizvajalci škroba in presegajo razpoložljive podkvote za tržno leto 2006/2007, bi bilo treba odšteti v tržnem letu 2007/2008 v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1868/94.

(5)

Uredbo (ES) št. 1868/94 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Člena 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 2

1.   Državam članicam proizvajalkam krompirjevega škroba se dodelijo kvote za tržni leti 2007/2008 in 2008/2009 v skladu s Prilogo.

2.   Ob upoštevanju drugega pododstavka vsaka država članica proizvajalka iz Priloge razdeli dodeljeno kvoto proizvajalcem škroba za uporabo v tržnih letih 2007/2008 in 2008/2009 na podlagi podkvot, ki so na voljo za vsakega proizvajalca škroba v tržnem letu 2006/2007.

Podkvote, ki so na voljo za vsakega proizvajalca škroba za tržno leto 2007/2008, se prilagodijo, tako da se v skladu s členom 6(2) upošteva vsaka uporabljena količina, ki je med tržnim letom 2006/2007 presegla kvoto.

Člen 3

Komisija najkasneje do 1. januarja 2009 Svetu predloži poročilo o delovanju sistema kvot v Skupnosti skupaj z ustreznimi predlogi. To poročilo upošteva razvoj trgov krompirjevega in žitnega škroba.“

2.

Priloga se nadomesti z besedilom v Prilogi k tej uredbi.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/4

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/6

(1)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1898/2005 z dne 9. novembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, kar zadeva ukrepe za prodajo smetane, masla in zgoščenega masla na trgu Skupnosti (2), lahko intervencijske agencije v okviru stalnega razpisa prodajo določene količine masla iz intervencijskih zalog, s katerimi razpolagajo, in dodelijo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Člen 25 navedene uredbe določa, da se glede na prejete ponudbe na vsak posamičen razpis določi najnižjo prodajno ceno za maslo in najvišjo pomoč za smetano, maslo in zgoščeno maslo. Poleg tega določa, da lahko cena ali pomoč nihata glede na predvideno uporabo masla, njegovo vsebnost maščobe in postopek vdelave. Znesek varščine za predelavo iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1898/2005 se določi temu ustrezno.

(2)

Na podlagi pregleda prejetih ponudb je bilo ugotovljeno, da naj se razpisni postopek ne nadaljuje.

(3)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/7

(1)

Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da je uvozna dajatev za proizvode pod oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 %, minus cif uvozna cena zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz Skupne carinske tarife.

(2)

Člen 10(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 2 navedenega člena za zadevne proizvode določijo redne reprezentativne cif uvozne cene.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode iz oznak KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (visokokakovostna navadna pšenica), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni cif uvozni ceni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. junija 2007 –

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/10

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/12

(1)

Po sprejetju Direktive Sveta 69/465/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju rumene krompirjeve ogorčice (1) je prišlo do pomembnih sprememb na področju nomenklature, biologije ter epidemiologije vrst in populacij krompirjeve ogorčice, spremenil pa se je tudi vzorec njihove razširjenosti.

(2)

Krompirjevi ogorčici (Globodera pallida (Stone) Behrens (evropske populacije) in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens (evropske populacije)) sta priznana krompirju škodljiva organizma.

(3)

Določbe Direktive 69/465/EGS so bile ponovno pregledane in ugotovljeno je bilo, da so nezadostne. Zato bi bilo treba sprejeti celovitejše določbe.

(4)

V določbah bi bilo treba upoštevati, da je treba s pomočjo uradnih preiskav zagotoviti, da na poljih, kjer se skladiščijo ali sadijo semenski krompir, namenjen pridelavi semenskega krompirja, in nekatere rastline, namenjene pridelavi rastlin za sajenje, ni krompirjevih ogorčic.

(5)

Na poljih za pridelavo krompirja, na katerih se ne goji semenskega krompirja, bi bilo treba izvajati uradne preglede, da bi določili razporeditev krompirjevih ogorčic.

(6)

Za izvajanje takih uradnih preiskav in pregledov bi bilo treba določiti postopke vzorčenja in testiranja.

(7)

Upoštevati bi bilo treba načine širjenja patogena.

(8)

Določbe bi morale upoštevati, da se krompirjeve ogorčice tradicionalno obvladujejo s kolobarjenjem, saj se – kot je znano – populacija ogorčic po nekajletni prekinitvi gojenja krompirja znatno zmanjša. V zadnjem času je kolobarjenje nadomestila uporaba odpornih sort krompirja.

(9)

Poleg tega bi bilo treba državam članicam omogočiti, da po potrebi sprejmejo dodatne ali strožje ukrepe, pod pogojem, da s tem ni oviran pretok krompirja v Skupnosti, razen v primerih, določenih v Direktivi Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (2). O takšnih ukrepih bi bilo treba uradno obvestiti Komisijo in druge države članice.

(10)

Direktivo 69/465/EGS bi bilo treba zato razveljaviti.

(11)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in sicer določiti razširjenosti krompirjevih ogorčic, preprečiti njuno širjenje in zagotoviti njuno obvladovanje, in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(12)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3) –

(a)

„uraden“ ali „uradno“ pomeni vzpostavljen, odobren ali izveden s strani pristojnih uradnih organov v državi članici, kot so opredeljeni v členu 2(1)(g) Direktive 2000/29/ES;

(b)

„odporna sorta krompirja“ pomeni sorto, ki pri gojenju znatno zavira razvoj določene populacije krompirjevih ogorčic;

(c)

„preiskava“ pomeni sistematičen postopek za določanje prisotnosti krompirjevih ogorčic na polju;

(d)

„pregled“ pomeni sistematičen postopek, ki se izvaja v določenem obdobju za določitev razširjenosti krompirjevih ogorčic na ozemlju države članice.

(a)

sajenje rastlin iz Priloge I za pridelavo rastlin, namenjenih sajenju, ki se bodo uporabile na istem kraju pridelave, ki se nahaja na uradno opredeljenem območju;

(b)

sajenje semenskega krompirja, namenjenega pridelavi semenskega krompirja, ki se bo uporabil na istem kraju pridelave, ki se nahaja na uradno opredeljenem območju;

(c)

sajenje rastlin iz točke 2 Priloge I, namenjenih pridelavi rastlin za sajenje, če za pridelane rastline veljajo uradno odobreni ukrepi iz oddelka III(A) Priloge III.

(a)

ne sadi krompir za pridelavo semenskega krompirja; in

(b)

ne sadijo ali skladiščijo rastline iz Priloge I za presaditev. Vendar pa se lahko na tem polju sadijo rastline iz točke 2 Priloge I, če za te rastline veljajo uradno odobreni ukrepi iz oddelka III(A) Priloge III, in sicer tako, da ni nobenega predvidljivega tveganja za širjenje krompirjevih ogorčic.

(a)

semenski krompir in gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I se lahko sadijo samo, če so bili pod nadzorom pristojnih uradnih organov države članice razkuženi z uporabo ustrezne metode, sprejete v skladu z odstavkom 2 tega člena in za katero je znanstveno dokazano, da izključi vsakršno tveganje za širjenje krompirjevih ogorčic;

(b)

za krompir, namenjen industrijski predelavi ali sortiranju veljajo uradno odobreni ukrepi v skladu z oddelkom III(B) Priloge III;

(c)

rastline iz točke 2 Priloge I se lahko sadijo le, če so bile podvrženi uradno odobrenim ukrepom iz oddelka III(A) Priloge III, tako da niso več kontaminirane.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/23

(1)

Z dopisom z dne 5. maja 2004 (evidentiranim 19. maja) je Portugalska uradno obvestila Komisijo o svojem namenu zagotoviti pomoč podjetju CORDEX, Companhia Industrial Têxtil S.A. (v nadaljnjem besedilu „CORDEX“), da bi pomagala financirati investicijo družbe v Braziliji. Na zahtevo Komisije je Portugalska predložila dodatne podatke z dopisoma z dne 31. avgusta 2004 (evidentiranim 6. septembra) in z dne 13. septembra (evidentiranim 16. septembra).

(2)

Z dopisom z dne 19. novembra 2004 je Komisija sporočila Portugalski, da se je glede pomoči odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Z dopisom z dne 7. januarja 2005 (evidentiranim 11. januarja) so portugalski organi predložili svoje pripombe v zvezi z zgoraj navedenim postopkom.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Komisija jih je posredovala Portugalski in ji dala možnost odgovora; Portugalska je poslala svoje pripombe z dopisom z dne 20. maja 2005 (evidentiranim 25. maja).

(6)

Komisija je Portugalsko zaprosila za dodatne podatke z dopisom z dne 26. septembra 2005, na katerega je Portugalska odgovorila z dopisom z dne 9. novembra 2005 (evidentiranim 10. novembra). Portugalski organi so predložili končne dodatne podatke z dopisom z dne 22. decembra 2005 (evidentiranim 23. decembra).

(7)

CORDEX je proizvajalec vrvi, ki se nahaja v pokrajini Ovar, regiji, ki spada na področje uporabe člena 87(3)(a) Pogodbe. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1969 in je specializirano za proizvodnjo vrvi iz sintetičnih vlaken (iz polipropilena in polietilena) ter dvonitnih vrvi za povezovanje in strojno pakiranje ter drugih izdelkov iz sisala. Ob času priglasitve pomoči je imel CORDEX 259 zaposlenih. Njegov promet je v istem letu (2004) znašal približno 25 milijonov EUR. CORDEX je pridružen dvema drugima podjetjema, ki se nahajata v isti regiji, in sicer FLEX 2000, ustanovljenemu leta 2001, in CORDENET, ustanovljenemu leta 2003. Ta tri podjetja imajo skupaj 415 zaposlenih (3).

(8)

Projekt vključuje ustanovitev novega podjetja v Braziliji – Cordebras Lda. – izključno za proizvodnjo dvonitnih vrvi za strojno pakiranje, ki se v glavnem uporabljajo v kmetijstvu. CORDEX pričakuje, da bo s to investicijo povečal svojo proizvodnjo izdelkov iz sisala in izkoristil prednosti nižjih stroškov ter razpoložljivosti surovin in delovne sile v Braziliji. Brazilija velja v svetu za vodilno državo v proizvodnji te surovine (vlaken iz sisala), stroški delovne sile v Braziliji pa znašajo približno 1/3 stroškov na Portugalskem.

(9)

CORDEX prav tako načrtuje, da bo s tem projektom pridobil nove trge, zlasti v Združenih državah, Kanadi in v državah MERCOSUR. Poleg tega bo nekaj sisala, proizvedenega v Braziliji, uvoženega na Portugalsko bodisi kot končni izdelek bodisi kot polizdelek (4). V slednjem primeru bo izdelek pred prodajo na trgu obdelan s postopkom na osnovi olja ter zavit in zapakiran.

(10)

Upravičeni stroški te investicije znašajo 2 678 630 EUR, kar je enakovredno nominalnemu kapitalu novega podjetja Cordebras Lda. Projekt je bil dokončan leta 2002 in sedaj obratuje.

(11)

CORDEX je zaprosil za pomoč portugalskih organov v okviru portugalskega programa, katerega cilj je spodbujanje internacionalizacije portugalskih podjetij (5). Po tem programu je treba pomoč velikim podjetjem priglasiti Komisiji. Čeprav je CORDEX za pomoč zaprosil leta 2000, torej pred začetkom projekta, je Portugalska zaradi notranjih zamud priglasila pomoč Komisiji šele januarja 2004.

(12)

Priglašeni ukrep vključuje davčno spodbudo v višini 401 795 EUR, kar pomeni 15 % upravičenih investicijskih stroškov.

(13)

Komisija je v svoji odločitvi, da sproži postopek v tem primeru, navedla, da bo ukrep proučila glede na člen 87(3)(c) Pogodbe, da bi ugotovila, ali bi pomoč pospešila razvoj gospodarske dejavnosti, ne da bi negativno vplivala na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi.

(14)

Komisija je prav tako upoštevala naslednja merila, ki so bila uporabljena v prejšnjih primerih pomoči velikim podjetjem za financiranje neposrednih investicijskih projektov v tujini (6): ali pomoč vsebuje prikrite izvozne elemente; morebitni učinki na zaposlenost v državi izvora in v državi gostiteljici; tveganje premestitve; vpliv ukrepa na regijo, v kateri se nahaja prejemnik pomoči; potreba po pomoči, vključno s predvideno intenzivnostjo pomoči, upoštevajoč mednarodno konkurenčnost industrije EU in/ali glede na tveganja, povezana z investicijskimi projekti v določenih tretjih državah.

(15)

Komisija je v tej zvezi zaključila, da je bila pomoč dodeljena za začetno proizvodno investicijo in ni vsebovala prikritih izvoznih elementov. Prav tako ne bi privedla do premestitve delovnih mest iz Portugalske v Brazilijo, kolikor je CORDEX nameraval ohranjati stopnje zaposlenosti na Portugalskem. Dejstvo, da je bilo novo podjetje v Braziliji opremljeno z novim proizvodnim obratom in da je zaposlovalo lokalno delovno silo, je dodatno zmanjšalo tveganje premestitve.

(16)

Komisija je prav tako upoštevala utemeljitve portugalskih organov, da je to prva izkušnja podjetja CORDEX na področju internacionalizacije, ki ni poznalo brazilskega trga, in da je lahko investiranje na neznani trg povezano z visokimi tveganji. Utemeljeno se lahko domneva, da bi, če projekt ne bi uspel, to imelo pomemben finančni vpliv na podjetje, saj so investicijski stroški znašali približno 12 % njegovega prometa. Poleg tega je podjetje zaprosilo za pomoč pred začetkom projekta, kar bi lahko pomenilo, da je ukrep izpolnjeval „merila za dodeljevanje spodbud“, ki jih običajno zahtevajo Smernice o državni regionalni pomoči (7).

(17)

Vendar je Komisija izrazila pomisleke glede vpliva pomoči na splošno konkurenčnost zadevne industrije v EU. Navedla je, da bi nekateri izdelki, proizvedeni v Braziliji, verjetno konkurirali izdelkom na trgu EU in da ni imela podatkov o relativni velikosti prejemnika na trgu. Prav tako ni imela podatkov o vplivu ukrepa na regijo, v kateri se CORDEX nahaja. Zaradi tega ni mogla v tej fazi zaključiti, da je pomoč skladna z izjemo po členu 87(3)(c) Pogodbe.

(18)

Eno francosko podjetje, BIHR, je trdilo, da je investicija podjetja CORDEX v Braziliji sledila naložbi drugih portugalskih proizvajalcev in da so ta podjetja, skupaj z drugimi brazilskimi in ameriškimi konkurenti, ogrožala proizvodnjo sisala podjetja BIHR v Evropi. Prav tako je to podjetje izrazilo zaskrbljenost, da bi pomoč lahko okrepila položaj podjetja CORDEX v sektorju sintetičnih vlaken.

(19)

Podobno zaskrbljenost je izrazil Saint Germaine, še en francoski proizvajalec, ki trdi, da proizvaja sintetične izdelke v Evropi in da je prenesel svoje dejavnosti na področju sisala v Brazilijo. Saint Germaine je navedel, da so imela portugalska podjetja prednosti pri investicijah v Braziliji, ker so lahko posledično uvozila izdelek v Evropo po nižjih carinskih stopnjah.

(20)

Še eno podjetje, ki je želelo ostati anonimno, je dalo podobne pripombe glede konkurenčne prednosti, ki bi jo pomoč omogočila podjetju CORDEX v sektorju vrvi.

(21)

Portugalska je navedla, da je investicija v Braziliji del strategije podjetja CORDEX za ohranjanje širokega razpona dejavnosti na Portugalskem in hkrati ohranjanje svojih trenutnih ravni zaposlenosti. CORDEX bo še naprej proizvajal izdelke iz sisala na Portugalskem iz surovine, uvožene iz Brazilije, hkrati pa bo prav tako uvažal od Cordebras Lda bodisi končne izdelke ali polizdelke, ki jih bo predelal v izdelke iz sisala z višjo dodano vrednostjo. Te dejavnosti prav tako vključujejo prilagoditev embalaže uvoženih dvonitnih vrvi za strojno pakiranje zahtevam kupcev (na primer glede velikosti in označevanja) in bodo zato prav tako prispevale k zaposlovanju v pakirni industriji v regiji, v kateri se CORDEX nahaja.

(22)

Po investiciji v Braziliji je CORDEX ustanovil dve novi podjetji v pokrajini Ovar (FLEX in CORDENET, ki proizvajata izdelke iz pene oziroma mreže). To je privedlo do nekaj premestitev zaposlenih med temi podjetji in do rahlega povečanja skupne ravni zaposlenosti teh treh podjetij v Ovarju: s 358 zaposlenih leta 2000 na 415 zaposlenih leta 2005. Novoustanovljeno brazilsko podjetje Cordebras Lda ima približno 145 zaposlenih.

(23)

Po mnenju portugalskih organov strategija raznolikosti podjetja CORDEX, vključno z investicijo v Braziliji, zato ugodno vpliva na ohranjanje zaposlenosti v regiji (Ovar), v kateri je raven brezposelnosti že močno nad državnim povprečjem. Prav tako prispeva k odpiranju delovnih mest v državi Bahia (Brazilija), kjer se Cordebras Lda nahaja.

(24)

V zvezi s pripombami, ki so jih dale zainteresirane stranke, so portugalski organi navedli, da pri uvozu izdelkov iz sisala iz Brazilije za CORDEX veljajo enaki pogoji in enake uvozne dajatve kakor za katerega koli drugega proizvajalca EU in da ni verjetno, da bi majhen znesek pomoči, ki jo nameravajo dodeliti podjetju CORDEX, lahko kakor koli pomembno vplival na trg Skupnosti. Po mnenju portugalskih organov je bila investicija podjetja CORDEX v Braziliji potrebna zaradi omejevanja učinkov naraščajočega izvoza iz držav, ki imajo prednosti v obliki nižjih stroškov (države v Afriki in Braziliji) (8).

(25)

Končno je Portugalska navedla, da se za dejstvo, da se je z investicijo nadaljevalo brez javnih sredstev, ne more okriviti podjetja, ki je to investicijo izvedlo z bančnimi posojili in lastnim kapitalom v pričakovanju pridobitve državne pomoči, za katero je zaprosilo v okviru ustreznega državnega programa (9).

(26)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali ki je dodeljena iz državnih sredstev v kakršni koli obliki in ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor vpliva na trgovino med državami članicami.

V svoji odločitvi, da sproži postopek v tem primeru, je Komisija ugotovila, da ukrep pomoči spada na področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(27)

Glede na to, da pomoč ni združljiva po obstoječih smernicah ali okvirih, je Komisija navedla, da bo ocenila, ali bi bila pomoč lahko združljiva s Pogodbo ES na podlagi izjeme po členu 87(3)(c) Pogodbe, ki pomoč dopušča za spodbujanje razvoja gospodarske dejavnosti, kolikor ne vpliva negativno na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija mora zato oceniti, ali bo pomoč prispevala k razvoju proizvodnje sisala in/ali drugih gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji, ne da bi vplivala negativno na trgovinske pogoje med državami članicami.

(28)

V odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija prav tako navedla, da bo upoštevala določena merila, ki jih je uporabila v prejšnjih primerih pomoči za velika podjetja za neposredne investicijske projekte v tujini (glej uvodno izjavo 14) in so namenjena ustvarjanju ravnovesja med koristmi ukrepa v smislu prispevanja k mednarodni konkurenčnosti zadevne industrije v EU (npr. ali je pomoč potrebna, ob upoštevanju tveganja, povezanega s projektom v tretji državi) in možnimi negativnimi učinki na trg EU.

(29)

V zvezi s tem je imela Komisija pomisleke glede vpliva ukrepa na skupni trg in na splošno konkurenčnost zadevne industrije v EU; prav tako ni imela nikakršnih podatkov o pomembnosti prejemnika v primerjavi s konkurenti v EU ali o vplivu ukrepa v regiji, v kateri se CORDEX nahaja (glej uvodno izjavo 17).

(30)

Zakonodaja o državni pomoči določa kot splošno načelo, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, če se dokaže, da bo privedla do dodatne dejavnosti prejemnika, ki brez pomoči ne bi bila izvajana. V nasprotnem primeru pomoč zgolj povzroča izkrivljanje, ne da bi imela kakršen koli pozitivni nasprotni učinek. Komisija je poudarila, da je podjetje zaprosilo za pomoč pred začetkom projekta, kar bi lahko pomenilo, da je ukrep izpolnjeval „merila za dodeljevanje spodbud“, ki jih običajno zahtevajo Smernice o državni regionalni pomoči (11). Vendar pa to ne dokazuje povsem, ali je bila pomoč v resnici potrebna z vidika mednarodne konkurenčnosti industrije EU in/ali zaradi tveganj, povezanih z investicijskimi projekti v določenih tretjih državah.

(31)

V svoji odločitvi z dne 19. novembra 2004 je Komisija upoštevala utemeljitev portugalskih organov, da lahko za CORDEX investicija v Braziliji pomeni večja tveganja kot investicija v Evropski uniji zaradi nepredvidljivosti brazilske valute. Poleg tega je to prva izkušnja podjetja CORDEX na področju internacionalizacije in ni imelo izkušenj na brazilskem trgu (12).

(32)

Vendar pa podatki, predloženi Komisiji po sprožitvi postopka, kažejo, da so drugi proizvajalci, ki so konkurenti podjetja CORDEX, vlagali v Braziliji (kljub očitni nepredvidljivosti brazilske valute). Zlasti Quintas & Quintas S.A., portugalsko podjetje, ki konkurira podjetju CORDEX, je po podatkih portugalskih organov postavil proizvodno enoto v Braziliji (Brascorda), ne da bi zaprosil portugalske organe za kakršno koli pomoč. Tako torej ni nobenih dokazov o kakršni koli tržni pomanjkljivosti, povezani s to vrsto projekta, ki bi podjetju CORDEX ali njegovim konkurentom preprečevala investiranje v Braziliji brez državne pomoči.

(33)

Čeprav je to bila prva internacionalizacijska izkušnja podjetja CORDEX, portugalski organi prav tako niso mogli dokazati kakršnih koli posebnih težav, s katerimi bi se CORDEX spopadal pri izvajanju zadevne investicije. Na primer, kljub relativno majhni velikosti podjetja CORDEX v smislu prometa (pod pragom MSP) portugalski organi niso navedli nobenih pomanjkljivosti glede možnosti, da CORDEX pridobi finančna sredstva pri poslovnih bankah; nasprotno, zdi se, da je bilo podjetje sposobno financirati investicijo iz lastnih sredstev in z najetjem komercialnih posojil.

(34)

Komisija zato na podlagi zgoraj navedenih podatkov meni, da Portugalski ni uspelo dokazati, da brez pomoči CORDEX ne bi izvedel zadevne investicije v Braziliji in da je bila pomoč potrebna zaradi tveganj, povezanih z njegovim projektom v Braziliji. Komisija ugotavlja, da dejstvo, da je CORDEX do zdaj izvedel vse te dejavnosti, ne da bi prejel državno pomoč, jasno dokazuje, da pomoč ni bila potrebna.

(35)

V skladu z razpoložljivimi podatki je na trgu Skupnosti približno dvanajst proizvajalcev sisala iz EU. Pet od njih se nahaja na Portugalskem in zagotavljajo približno 81 % proizvodnje EU (13). Vsa ta podjetja proizvajajo sintetične izdelke ter vrvi in dvonitne vrvi iz sisala. Za večino od njih je proizvodnja sintetičnih vlaken očitno osnovna poslovna dejavnost. Tako je tudi s podjetjem CORDEX (sisal prispeva samo okoli 20 % k njegovi proizvodni zmogljivosti). Sisal in sintetična vlakna imajo določeno stopnjo zamenljivosti za namene uporabe v kmetijstvu.

(36)

Leta 2003 je tržni delež podjetja CORDEX za izdelke iz sisala v EU znašal približno 6,6 %. Če pa upoštevamo tudi izdelke Cordebras Lda, se tržni delež podjetja CORDEX v EU zviša na 17,7 % (14). Portugalski organi so v tej zvezi navedli, da je bilo 47 % izvoza Cordebrasa (okoli 2 210 ton leta 2003) namenjeno za trg EU.

(37)

Ob upoštevanju pomembnega odstotnega deleža sisala, ki ga proizvede Codebras Lda in se uvozi (preko podjetja CORDEX) v EU, Komisija ugotavlja, da pomoč očitno pomembno vpliva na konkurenco na trgu EU. Poleg tega se prav tako zdi, da pomoč krepi splošni položaj podjetja CORDEX v EU, s čimer potencialno vpliva na druge tržne segmente, na katerih CORDEX in njegovi konkurenti poslujejo. To ugotovitev potrjujejo pripombe, ki so jih predložili konkurenti, v katerih so opozorili na resno izkrivljanje konkurence, ki ga pomoč povzroča na trgih za vrvi in dvonitne vrvi iz sisala, kakor tudi za sintetična vlakna.

(38)

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči mora Komisija natančno oceniti ravnovesje med negativnimi in pozitivnimi učinki ukrepa v EU in ugotoviti, ali koristni učinki ukrepa na Skupnost prevladajo nad njegovimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti. Na podlagi zgoraj navedenih podatkov Komisija ugotavlja, da ni nobenih dokazov, da bi dodelitev pomoči podjetju CORDEX za njegovo investicijo v Braziliji lahko pripomogla k izboljšanju konkurenčnosti zadevne evropske industrije. Pomoč bi verjetno okrepila položaj prejemnika, vendar na škodo njegovih konkurentov, ki državne pomoči ne prejemajo. Tako torej ni dokazano, da ima pomoč kakršne koli pozitivne učinke za Skupnost, ki bi prevladali nad negativnim vplivom na konkurenco in trgovino na trgu Skupnosti.

(39)

Zaradi tega Komisija ugotavlja, da ni dokazov, da je pomoč potrebna za izvedbo zadevne investicije podjetja CORDEX v Braziliji. Pomoč bo prav tako verjetno občutno vplivala na izkrivljanje konkurence na trgu Skupnosti. Tako Komisija sklepa, da načrtovana državna pomoč za CORDEX v zvezi z njegovo neposredno tujo investicijo v Braziliji ne prispeva k razvoju določenih gospodarskih dejavnosti v smislu člena 87(3)(c), ne da bi vplivala negativno na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, in je zato nezdružljiva s skupnim trgom –

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/28

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje karbosulfan.

(3)

Vplivi karbosulfana na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za karbosulfan je bila Belgija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 11. avgusta 2004.

(4)

Poročilo o oceni so v okviru delovne skupine za ocenjevanje pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 28. julija 2006 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene nevarnosti pesticidov z aktivno snovjo karbosulfan (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 24. novembra 2006 v obliki poročila Komisije o pregledu glede karbosulfana.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Uporaba karbosulfana vodi do pojava nevarnih metabolitov. To zbuja pomisleke o izpostavljenosti potrošnikov in možnem tveganju za onesnaženje podtalnice. Vendar podatki, ki jih je prijavitelj predložil v predpisanih rokih, niso omogočali odprave teh pomislekov. Poleg tega tehnični material (tj. aktivna snov, kot se prodaja na trgu) vsebuje veliko nečistot, od katerih je vsaj ena (N-nitrosodibutilamin) rakotvorna. Ta nečistota je bila v tehničnem materialu odkrita v zaskrbljujočih količinah. Podatki, ki jih je prijavitelj predložil v predpisanih rokih, niso zadoščali za odpravo teh pomislekov. Zato ni bilo mogoče zadostno oceniti tveganja za izvajalce tretiranja. Nenazadnje podatki, ki jih je prijavitelj predložil v predpisanih rokih, niso ustrezno prikazovali tveganj za ptice in sesalce, vodne organizme, čebele, neciljne členonožce, deževnike ter neciljne mikroorganizme v tleh in rastline. Pomisleki glede ocene tveganja za te vrste torej še vedno ostajajo. Na podlagi razpoložljivih informacij zato ni bilo mogoče skleniti, da karbosulfan izpolnjuje pogoje za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej vztrajal pri vključitvi navedene snovi na seznam. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub predloženim argumentom se navedenih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah na podlagi predloženih informacij, preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbosulfan pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Karbosulfan se zato ne sme vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbosulfan, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije za taka sredstva.

(9)

Če države članice odobrijo podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo karbosulfan, ga je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni.

(10)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za karbosulfan v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi morebitne vključitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbosulfan, prekličejo do 13. decembra 2007;

(b)

se od datuma objave te odločbe nobene registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo karbosulfan, ne odobrijo ali podaljšajo.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/30

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje karbofuran.

(3)

Vplivi karbofurana na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za karbofuran je bila Belgija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 2. avgusta 2004.

(4)

Poročilo o oceni so v okviru delovne skupine za ovrednotenje pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 28. julija 2006 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene nevarnosti pesticidov z aktivno snovjo karbofuran (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 24. novembra 2006 v obliki poročila Komisije o pregledu glede karbofurana.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pokazali številni pomisleki. Ocena tveganja za onesnaženje podtalnice ni mogla biti izdelana, ker iz podatkov, ki jih je v zakonskem roku posredoval prijavitelj, ni bilo mogoče zbrati dovolj informacij o številnih nevarnih presnovkih. Prav tako zaradi pomanjkanja informacij v zvezi z določenimi pomembnimi ostanki ni bila dokončana ocena tveganja za uporabnike, ki je vzbudila skrb v zvezi z akutno izpostavljenostjo ranljivih skupin uporabnikov, predvsem otrok. Poleg tega so bili podatki, ki jih je v zakonskem roku posredoval prijavitelj, nezadostni za izdelavo ocene EFSE o ekotoksikoloških učinkih aktivne snovi. Zato ostaja zaskrbljenost v zvezi z oceno tveganja za ptice, sesalce, vodne organizme, čebele, neciljne členonožce, deževnike in zemeljske neciljne organizme. Zato karbofuran na podlagi razpoložljivih informacij ni izpolnil pogojev za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali namerava še naprej podpirati uporabo navedene snovi ali ne. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub argumentom prijavitelja se navedenih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah, nastalih na podlagi predloženih informacij in ovrednotenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva z karbofuranom pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Karbofuran zato ne sme biti vključen v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo karbofuran, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije za taka sredstva.

(9)

Vsakršno podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev s karbofuranom, ki ga odobrijo države članice, je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni.

(10)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za karbofuran v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi morebitne uvrstitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(11)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo karbofuran, prekličejo do 13. decembra 2007;

(b)

se od datuma objave te odločbe ne odobri ali podaljša registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo karbofuran.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/32

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje diuron.

(3)

Vplivi diurona na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za diuron je bila Danska, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 19. septembra 2003.

(4)

Poročilo o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 14. januarja 2005 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo diuron (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 24. novembra 2006 v obliki poročila Komisije o pregledu glede diurona.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pojavili številni pomisleki. Ocena podatkov, ki jih je predložil prijavitelj, je pokazala, da bi bili izvajalci tretiranja kljub zaščitni opremi izpostavljeni količinam snovi, ki presegajo dopustno izpostavljenost izvajalca tretiranja (AOEL). Zaradi premalo podatkov o načinu razgradnje nekaterih metabolitov in pretirano optimistične domneve prijavitelja, da bodo odmerki v praksi znatno nižji, ni bilo mogoče ugotoviti možnega tveganja za onesnaženje podzemne vode. Poleg tega na podlagi razpoložljivih podatkov ni bilo izkazano, da je izpostavljenost za ptice in sesalce sprejemljiva.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej vztrajal pri vključitvi navedene snovi na seznam. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub predloženim argumentom se navedenih pomislekov ni dalo odpraviti, po ocenah na podlagi predloženih informacij, preučenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo diuron, pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Diuron se zato ne sme vključiti v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo diuron, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije za taka sredstva.

(9)

Če države članice odobrijo podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo diuron, ga je treba omejiti na obdobje največ dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v največ naslednji rastni sezoni.

(10)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo diuron, prekličejo 13. decembra 2007;

(b)

se od 16. junija 2007 nobene registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo diuron, ne odobrijo ali podaljšajo z odstopanjem iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/34

(1)

Člen 157(1) Pogodbe daje Skupnosti in državam članicam nalogo, da zagotovijo pogoje, potrebne za konkurenčnost industrije Skupnosti. Zlasti člen 157(2) poziva države članice, da se med seboj posvetujejo v povezavi s Komisijo in po potrebi uskladijo svoje ukrepe. Komisija lahko da kakršno koli koristno pobudo za pospeševanje takšnega usklajevanja.

(2)

V svojem sporočilu „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – Politični okvir za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki“ (1) je Komisija izrazila namero o ustanovitvi skupine na visoki ravni za konkurenčnost evropske kemijske industrije.

(3)

Zato je treba ustanoviti skupino strokovnjakov za področje konkurenčnosti kemijske industrije EU ter opredeliti njene naloge in strukturo.

(4)

Glavna naloga skupine mora biti izvedba ekonomske in statistične analize dejavnikov, ki določajo hitre strukturne spremembe v kemijskem sektorju, ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčni položaj evropske kemijske industrije. Na podlagi te analize mora skupina oblikovati vrsto političnih priporočil za posamezne sektorje z namenom krepitve konkurenčnosti kemijske industrije v skladu s ciljem trajnostnega razvoja. Glede na to, da je Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2) glede REACH začela veljati šele 1. junija 2007 in se bodo njene glavne izvedbene določbe uporabljale šele 12 mesecev kasneje, ne bi bilo primerno obravnavati zadev, neposredno povezanih z REACH.

(5)

Skupino morajo sestavljati predstavniki Komisije, držav članic, Evropskega parlamenta in ustreznih zainteresiranih strani, zlasti iz kemijske industrije in uporabnikov na nižjih stopnjah, ter civilne družba, med drugim predstavniki potrošnikov, sindikatov, nevladnih organizacij ter raziskovalnega in akademskega sveta.

(6)

Za člane skupine je treba določiti pravila o razkrivanju podatkov, brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (3).

(7)

Osebne podatke v zvezi s člani skupine je treba obdelovati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4).

(8)

Primerno je določiti obdobje uporabe tega sklepa. Komisija bo pravočasno preučila smiselnost podaljšanja tega obdobja –

(a)

izvedba ekonomske in statistične analize dejavnikov, ki določajo strukturne spremembe v kemijski industriji, ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčni položaj evropske kemijske industrije;

(b)

pomoč Komisiji pri vprašanjih v zvezi s konkurenčnostjo kemijske industrije;

(c)

oblikovanje vrste političnih priporočil za posamezne sektorje, namenjenih oblikovalcem politik na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, industriji in organizacijam civilne družbe.

(a)

kadar da član odpoved;

(b)

kadar član ne more več učinkovito prispevati k razpravam skupine;

(c)

kadar član ne ravna v skladu s členom 287 Pogodbe.

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/37

16.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/s3