I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

13.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 152/1

UREDBA SVETA (ES) št. 617/2007

z dne 14. maja 2007

o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1), kakor je bil revidiran v Luxembourgu dne 25. junija 2005 (2) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“),

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008-2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES (3) (v nadaljnjem besedilu „Notranji Sporazum“), in zlasti člena 10(1) Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES (4) določa večletni finančni okvir za obdobje 2008-2013 in vstavlja novo Prilogo Ib v Sporazum o partnerstvu AKP-ES.

(2)

Notranji sporazum določa različna finančna sredstva 10. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu „ERS“), razdelitveni ključ za prispevke in znesek prispevkov za 10. ERS, ustanavlja Odbor ERS in Odbor Sklada za spodbujanje naložb (v nadaljnjem besedilu „Odbor SSN“) ter določa pravilo ponderiranja glasov in kvalificirane večine v navedenih odborih.

(3)

Notranji sporazum poleg tega določa skupni znesek pomoči Skupnosti skupini afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu „države AKP“) (razen Južnoafriški republiki) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu „ČDO“) iz 10. ERS, ki se financira s prispevki držav članic, za šestletno obdobje 2008-2013 v višini 22 682 milijonov EUR. Od zneska iz 10. ERS, določenega z Notranjim sporazumom, bi bilo treba 21 966 milijonov EUR dodeliti državam AKP, kakor je določeno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008-2013 iz Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, 286 milijonov EUR pa bi bilo treba dodeliti ČDO in 430 milijonov EUR bi bilo treba dodeliti Komisiji za odhodke za podporo, ki so povezani z njenim programiranjem in izvajanjem ERS.

(4)	Dodelitev sredstev iz 10. ERS za ČDO urejajo Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (5), Izvedbena uredba Komisije (ES) št. 2304/2002 (6) ter njene morebitne naknadne posodobitve.

(5)

Ukrepe, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (7) in so v skladu z navedeno uredbo upravičeni do financiranja, bi bilo treba iz 10. ERS financirati le v izjemnih primerih, kadar je takšna pomoč potrebna za zagotovitev neprekinjenega sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj in je ni mogoče financirati iz splošnega proračuna Evropske unije.

(6)	Svet je 11. aprila 2006 sprejel načelo o financiranju mirovne pomoči za Afriko iz 10. ERS v višini do 300 milijonov EUR, in sicer v obdobju 2008-2010, obenem pa se je dogovoril glede prihodnjih pogojev in načinov ter zasnove tega instrumenta.

(7)

Države, podpisnice Protokola o sladkorju, iz Protokola 3 k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, ki jih je prizadela sladkorna reforma Skupnosti, bi morale biti upravičene do spremljevalnih ukrepov, financiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (8). Države AKP bodo prav tako imele dostop do pomoči Skupnosti iz tematskih programov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (9). Ti tematski programi bi morali prispevati dodano vrednost, biti skladni, subsidiarni in dodatni v razmerju do geografskih programov, financiranih iz ERS.

(8)	Sporazum o partnerstvu AKP-ES poudarja pomembnost regionalnega sodelovanja med državami AKP, ČDO in najbolj oddaljenimi regijami Skupnosti.

(9)

Sklep 2005/446/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (10) določa, da se po 31. decembru 2007 ne bodo več prevzemale obveznosti za sredstva 9. ERS, ki jih upravlja Komisija, subvencionirane obresti, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu „EIB“), in prihodke od obresti na ta odobrena proračunska sredstva. Ta datum se po potrebi lahko spremeni.

(10)

Za izvajanje ERS bi bilo treba določiti postopek programiranja, pregledovanja in odobravanja pomoči ter opredeliti podrobna pravila za nadzor porabe pomoči. Predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, so 17. julija 2006 z namenom sprejetja izvedbene uredbe in finančne uredbe ter med drugim z namenom ustanovitve Odbora ERS in Odbora SSN sprejeli Sklep 2006/610/ES (11) o začasni uporabi Notranjega sporazuma.

(11)

Svet je 24. novembra 2004 sprejel sklepe o učinkovitosti zunanjega ukrepanja EU, vključno z nadaljnjo krepitvijo dopolnjevanja in usklajevanja razvojnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami. Svet se je 24. maja 2005 obvezal k pravočasni izvedbi in spremljanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči ter posebnih obvez EU, sprejetih na forumu v Parizu, ki je potekal od 28. februarja do 2. marca 2005. Svet je 11. aprila 2006 sprejel sklepe o skupnem okviru za strateške dokumente držav, s čimer se je EU in drugim zainteresiranim donatorjem omogočilo skupno večletno programiranje. Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o pomenu dopolnjevanja in delitve dela kot sestavnih elementov učinkovitosti pomoči.

(12)

Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija so 22. decembra 2005 sprejeli Skupno izjavo o razvojni politiki Evropske unije (12) Evropski svet je zatem decembra 2005 sprejel strategijo za Afriko, Svet pa sklepe o strategiji za Karibe (10. aprila 2006) in za Pacifik (17. julija 2006).

(13)

Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o Upravljanju v evropskem soglasju o razvojni politiki: Usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti, v katerih poudarja, da bi bilo treba v zvezi z dodelitvijo motivacijskega deleža iz pobude za upravljanje opraviti temeljito razpravo med državami članicami in Komisijo ter poudarja potrebo, da Komisija v svoje delo vključi pristojne organe Sveta –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Splošni okvir za programiranje in izvajanje

1. Poglavitni in osnovni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja.

2. Geografsko sodelovanje z državami in regijami AKP v okviru 10. ERS temelji na osnovnih načelih in vrednotah, ki se odražajo v splošnih določbah Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, ter ob upoštevanju razvojnih ciljev in strategij sodelovanja, določenih v Naslovu XX Pogodbe.

Skupna izjava o razvojni politiki z dne 22. decembra 2005, „Evropsko soglasje“, tvori splošni okvir za usmerjanje programiranja in izvajanja 10. ERS, vključno z načeli iz Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005.

3. Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči zajema tudi načela lastništva, prilagajanja, usklajevanja, v rezultate usmerjenega upravljanja pomoči in vzajemne odgovornosti, ki veljajo tako za partnerske države in regije kot tudi za donatorje.

S temi načeli se za partnerske države in regije ustvarijo pogoji, v katerih bi lahko učinkovito izvajale svoje razvojne politike in strategije ter ki bi omogočili pristop glede na posamezno državo ali regijo in pristop, ki ga vodita država ali regija, vključno z obsežnimi posvetovanji z interesnimi skupinami ter ob vse večjem usklajevanju z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi cilji in strategijami, zlasti za zmanjševanje revščine. Za to je potrebno učinkovito usklajevanje donatorjev na podlagi prizadevanj po dopolnjevanju, neizključujočem pristopu in pospeševanju pobud na ravni donatorjev, usklajenih in izhajajočih iz obstoječih analiz, procesov in strategij ter postopkov in institucij, lastnih posameznim državam ali regijam.

4. Brez poseganja v potrebo po zagotavljanju kontinuitete sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj se ukrepi, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1257/96 in so upravičeni do financiranja v skladu z njo, načeloma ne financirajo v okviru te uredbe.

NASLOV II

PROGRAMIRANJE

Člen 2

Postopek programiranja

1. Postopek programiranja za pomoč državam in regijam AKP, ki jo upravlja Komisija na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, se izvaja v skladu s členi 1 do 14 Priloge IV k navedenemu sporazumu in v skladu s splošnimi načeli iz člena 1 te uredbe.

2. V tej uredbi programiranje med drugim pomeni:

(a)	pripravo in razvoj strategij podpiranja držav (v nadaljnjem besedilu „strateški dokumenti držav“) in strategij podpiranja regij (v nadaljnjem besedilu „strateški dokumenti regij“);

(b)	jasno navedbo Skupnosti okvirnih programskih dodeljenih finančnih sredstev, do katerih so upravičene države in regije v šestletnem obdobju 10. ERS;

(c)	pripravo in sprejetje večletnega okvirnega programa za izvajanje strateških dokumentov držav in strateških dokumentov regij;

(d)	postopek pregleda, ki zajema strateške dokumente držav in strateške dokumente regij, večletne okvirne programe in obseg sredstev, ki se jim dodelijo.

3. Programiranje na ravni držav in regij se izvaja usklajeno. V tej uredbi usklajevanje med drugim pomeni:

(a)

zadevna partnerska država ali regija ima v kar največji možni meri vodilno vlogo pri programiranju pomoči Skupnosti. Razen v primerih iz odstavka 5 se programe načrtuje skupaj z zadevno partnersko državo ali regijo in se jih vedno bolj usklajuje s strategijo partnerske države ali regije za zmanjšanje revščine ali s tej ustreznimi strategijami; v skupni proces se po potrebi vključijo druge interesne skupine, skupaj s parlamenti, lokalnimi organi in predstavniki nedržavnih akterjev, ki se postopku programiranja priključijo tako zgodaj, kot je to primerno;

(b)

Komisija pri pripravi in oblikovanju strateških dokumentov usklajeno sodeluje z državami članicami, ki imajo lokalna predstavništva, in z EIB v zvezi z zadevami, ki se navezujejo na njena strokovna področja ter delovanje, vključno glede Sklada za spodbujanje naložb. Usklajevanje bo odprto tudi za države članice, ki nimajo stalnega predstavništva v zadevni državi ali regiji;

(c)

Komisija in države članice, ki imajo lokalna predstavništva, si v mejah možnega in ustreznega prizadevajo za skupno programiranje, vključno s skupno strategijo odziva. Pri skupnem programiranju bodo lahko prek prožnih mehanizmov sodelovale tudi države članice, ki nimajo stalnega predstavništva v zadevni državi ali regiji;

(d)

Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji in razvojnimi bankami, ter spodbujajo boljše usklajevanje politik, postopkov, dopolnjevanje in delitev dela, s čimer se pospešuje izboljševanje učinkov politik in programiranja. Usklajevanje med donatorji se v kar največji meri odvija prek obstoječih mehanizmov za usklajevanje med donatorji in z nadgradnjo obstoječih postopkov usklajevanja v zadevni partnerski državi ali regiji. Zadevna partnerska država ali regija bi morala v kar največji možni meri imeti vodilno vlogo pri usklajevanju pomoči Skupnosti z drugimi donatorji; kadar oblikovanje skupnih strategij že poteka, bi moralo biti skupno programiranje še vedno odprto tudi drugim donatorjem in bi moralo dopolnjevati, krepiti in, kjer je to mogoče, biti del teh obstoječih procesov.

4. Poleg strateških dokumentov držav in strateških dokumentov regij se skupaj z Odborom veleposlanikov AKP-ES pripravijo in oblikujejo tudi strateški dokument za sodelovanje znotraj držav AKP ter s tem povezani večletni okvirni programi na podlagi meril, določenih za politični okvir sodelovanja znotraj držav AKP v skladu z načeli dopolnjevanja in geografskega obsega iz člena 12 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

5. V izjemnih primerih iz člena 3(4) in člena 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, kadar države nimajo dostopa do običajnih programskih sredstev in/ali je nacionalnemu odredbodajalcu preprečeno, da bi opravljal svoje dolžnosti, Skupnost predvidi posebne določbe, kakor je navedeno v členu 4(7) te uredbe.

6. Programiranje je zasnovano tako, da se v kar največji meri izpolnijo merila OECD/DAC za uradno razvojno pomoč (v nadaljnjem besedilu „ODA“).

7. Pri programiranju se v partnerskih državah in regijah, kadar je to primerno, zagotavlja evropsko razpoznavnost.

Člen 3

Dodeljevanje sredstev

1. Na začetku postopka programiranja Komisija na podlagi potreb in meril uspešnosti, opredeljenih v členih 3, 9 in 12 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, v mejah iz člena 2 Notranjega sporazuma določi večletno okvirno dodelitev sredstev, na kateri temelji postopek programiranja, za vsako državo in regijo AKP ter za sodelovanje znotraj držav AKP. Ta merila so standardna, objektivna in pregledna.

2. V zvezi z nacionalno okvirno dodelitvijo subvencij sredstva zajemajo programski znesek, vključno s spodbujevalnim obrokom, dodeljenim na podlagi meril, povezanih z upravljanjem in v skladu z načeli o upravljanju, ki jih je 16. oktobra 2006 sprejel Svet, in dodelitev za nepredvidene potrebe, kakor so navedene v členu 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

3. Odbor ERS iz člena 11 poda v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) mnenje o metodi za uporabo splošnih meril za dodelitev sredstev, ki jo predloži Komisija.

Konsolidirane dodelitve za pomoč državam in regijam so skladne z zneski iz člena 2 Notranjega sporazuma. Vključijo se v strateške dokumente držav in regij ter večletne okvirne programe, Komisija pa jih sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) določi tudi sredstva, ki so rezervirana za posebne podporne programe, ter sprejme ukrepe iz člena 4(7).

Člen 4

Strateški dokumenti držav in regij ter večletno programiranje

1. Strateški dokumenti držav in regij se pripravijo na podlagi splošnih načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz členov 1 in 2, ob upoštevanju skupnega okvira za državne strateške dokumente in načel za skupno večletno programiranje, kakor jih je sprejel Svet 11. aprila 2006.

2. Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji ter načeli Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Strateški dokument ne zajema le razvojnega sodelovanja, financiranega iz ERS, temveč upošteva tudi vse druge instrumente Skupnosti, ki vplivajo na partnersko državo ali regijo, z namenom zagotoviti skladnost usmeritev z drugimi področji zunanjega ukrepanja Skupnosti, vključno, in kjer je to ustrezno, z EIB.

3. Razen v primerih iz člena 2(5) se večletni okvirni programi pripravijo na podlagi ustreznih strateških dokumentov in so predmet sporazuma z zadevno državo ali regijo. Poudarek je na skupnih ocenah potreb in uspešnosti ter sektorski analizi, pa tudi na prednostih nalogah. V okviru člena 11(3) in v primerih, ko Komisija sodeluje v postopku skupnega programiranja, se večletni okvirni program, kadar je to primerno, vključi v dokument, ki se pripravi skupaj z drugimi sodelujočimi donatorji. Večletni okvirni programi vključujejo:

(a)	prednostna področja, ki so bila izbrana za financiranje Skupnosti, splošne cilje, ciljne upravičence, splošne zaveze politik in pričakovani učinek;

(b)

okvirna finančna sredstva, dodeljena v celoti in po prednostnih področjih. Dodelitve po prednostnih področjih se lahko navedejo v obliki omejenega razpona, kadar je to primerno. Pomoč Skupnosti se osredotoči na omejeno število prednostnih področij in, če je to primerno, na splošno proračunsko podporo ter zagotovi usklajenost z dejavnostmi, ki jih financira zadevna država ali regija AKP, ter dopolnjevanje in povezanost z dejavnostmi, ki jih financirajo države članice in drugi donatorji;

(c)

posebne cilje in v primeru splošne proračunske podpore zaveze področne politike po prednostnih področjih ter najprimernejše ukrepe in dejavnosti za izpolnjevanje teh splošnih in posameznih ciljev. Okvirni program prav tako opisuje pričakovani učinek in opredeljuje rezultate ter kvantitativne in kvalitativne kazalce uspešnosti in časovni razpored izvajanja, vključno za prevzete obveznosti in izplačila sredstev, ter pričakovanih rezultatov. Kazalci se v kar največji možni meri uskladijo s sistemom partnerske države ali regije za spremljanje in na njem tudi temeljijo;

(d)

sredstva, rezervirana za programe in projekte zunaj prednostnih področij, ter po možnosti splošne predloge takšnih dejavnosti in okvirna sredstva, ki jih je treba nameniti vsaki posamezni dejavnosti. Vključujejo lahko prednostne naloge in posebna sredstva za krepitev sodelovanja z najbolj oddaljenimi regijami Skupnosti, ČDO ali sosednjimi partnerskimi državami in regijami, kakor so navedene v členu 9 te uredbe, ter pogoje in načine opredeljevanja in usklajevanja izbora navedenih projektov skupnega interesa;

(e)	vrsto nedržavnih udeležencev, ki so upravičeni do financiranja, in po možnosti sredstva, ki se dodelijo, ter vrsto dejavnosti, ki so deležne podpore.

Sredstva so lahko usmerjena na različne načine, ki so dopolnilni glede na način, ki bo kar najbolj primeren glede na vsako posamezno državo. Proračunska podpora se uporabi v skladu z merili upravičenosti iz člena 61(2) Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

4. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi upoštevajo ukrepe in programe, ki so upravičeni do financiranja iz ERS ali instrumentov Skupnosti, ter se poskušajo izogniti njihovemu podvajanju. Posebna skrb se nameni medsebojnemu vplivanju med strategijami podpiranja držav, regij in sodelovanja znotraj držav AKP ter usklajenosti z instrumenti Skupnosti, zlasti z Uredbo (ES) št. 1905/2006, Uredbo (ES) št. 1889/2006 in Uredbo (ES) št. 1257/96, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih po Uredbi (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (13). Večletne strategije prilagajanja za države, podpisnice Protokola o sladkorju, ki so predvidene v instrumentu za razvojno sodelovanje, se vključijo v strateške dokumente držav.

5. Strateški dokument iz odstavka 4, vključno s pripadajočim večletnim okvirnim programom, sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Komisija strateške dokumente iz odstavka 1 istočasno kot državam članicam v Odboru ERS posreduje v vednost tudi Skupni parlamentarni skupščini, pri čemer pa v celoti upošteva postopke sprejemanja odločitev v skladu z naslovom IV te uredbe.

6. Strateški dokumenti, vključno z večletnimi okvirnimi programi, se nato sprejmejo na podlagi skupnega dogovora med Komisijo in zadevno državo ali regijo AKP ter so po sprejetju zavezujoči tako za Skupnost kot za zadevno državo ali regijo. Države, ki niso podpisale strateškega dokumenta, so še naprej upravičene do financiranja iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

7. Določbe iz člena 2(5) te uredbe se lahko izvedejo v obliki posebnih podpornih programov, ki nadomeščajo nacionalni strateški dokument v primerih iz člena 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, kadar je nacionalnemu odredbodajalcu partnerske države preprečeno, da bi opravljal svoje dolžnosti, ali pa se lahko izvedejo v obliki ukrepov, ki se financirajo iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)b Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES v primerih iz člena 3(4) navedene priloge, če partnerska država nima dostopa do običajnih programskih sredstev iz člena 3(2)a navedene priloge. Ti posebni podporni programi in ukrepi, ki se financirajo iz dodelitve za nepredvidene potrebe, so skladni s prejšnjimi odstavki in upoštevajo posebne okoliščine iz člena 5(4)(c) te uredbe. Sprejme jih Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe.

Člen 5

Pregledi

1. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi ter tudi posebni podporni programi in ukrepi iz člena 4(7) te uredbe se predložijo v letne preglede, preglede na sredi in ob koncu obdobja ter po potrebi v priložnostne preglede. Te preglede na lokalni ravni izvajata Komisija in zadevna partnerska država ali regija v skladu s členom 5 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, pripravljajo pa se na podlagi splošnih načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz členov 1 in 2. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi so lahko tudi predmet priložnostnih pregledov med letnimi pregledi ter pregledi na sredi in ob koncu obdobja v skladu s členom 3(5) Priloge IV Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

2. Pregledi na sredi in ob koncu obdobja so sestavni del postopka programiranja. Z njimi se ocenita strateški dokument, vključno z večletnimi strategijami prilagajanja za države podpisnice protokola o sladkorju ter vsemi drugimi programi, ki se financirajo iz instrumentov Skupnosti iz člena 4(4), in večletni okvirni program glede na trenutne potrebe in uspešnost. Pregled v največji možni meri vključuje oceno učinka razvojnega sodelovanja Skupnosti v zvezi s splošnim ciljem zmanjševanja revščine iz člena 1(1), s cilji, dodeljenimi sredstvi in kazalci, določenimi v strateških dokumentih, in oceno izpolnjevanja načel za učinkovitost pomoči iz členov 1 in 2 ter možnosti za pospeševanje teh načel. Po zaključku pregleda na sredi in ob koncu obdobja:

(a)

se lahko strateški dokumenti in večletni okvirni programi prilagodijo, če pregledi kažejo na posebne težave ali nezadosten napredek pri doseganju ciljev in predvidenih rezultatov, ali glede na spremenjene okoliščine, vključno zaradi potekajočih usklajevalnih procesov, na primer delitve dela med Komisijo in državami članicami in po možnosti drugimi donatorji;

(b)	se lahko nacionalne in regionalne večletne okvirne dodelitve sredstev povečajo ali zmanjšajo glede na trenutne potrebe in uspešnost.

3. Letni pregledi se izvajajo v skladu s členom 5(4) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V primeru novih ali posebnih potreb, opredeljenih v členih 3(5) in 9(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, na primer potreb, ki izhajajo iz razmer po krizi, ali v primeru izredne uspešnosti, kadar so za večletno okvirno dodelitev sredstev obveznosti prevzete v celoti in se lahko dodatna sredstva absorbirajo na podlagi učinkovitih politik zmanjševanja revščine in dobrega finančnega poslovodenja, se lahko po zaključku letnega pregleda večletna okvirna dodelitev sredstev poveča.

Splošni rezultati letnih pregledov se predložijo Odboru ERS za izmenjavo mnenj v skladu s členom 11(4) te uredbe.

4. Priložnostni pregledi se lahko izvedejo na prošnjo zadevne države AKP ali Komisije v primeru novih ali posebnih potreb oziroma izredne uspešnosti, kakor je opisano v odstavku 3 tega člena, ali v primeru izrednih okoliščin iz členov 72 in 73 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES glede humanitarne in nujne pomoči. Komisija upošteva prošnje držav članic za priložnostne preglede. Pojav nenadnih in nepredvidljivih hudih humanitarnih, gospodarskih in socialnih težav izredne narave, ki so posledica naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, pokonfliktnih razmer, groženj za demokracijo, vladavino prava, človekove pravice ali temeljne svoboščine, ali pa izrednih okoliščin znotraj države ali regije s primerljivimi posledicami, se lahko šteje za primer, v katerem je upravičeno izvesti priložnostni pregled.

(a)

Po zaključku priložnostnega pregleda se lahko predlagajo posebni ukrepi iz člena 8 te uredbe. Po potrebi se lahko dodelitev iz večletnega okvirnega programa ali posebnega akcijskega programa poveča v mejah razpoložljivih sredstev iz člena 2 Notranjega sporazuma. Kadar strateški dokument ni bil podpisan, se lahko posebna podpora financira iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

(b)	Sprejeti sklepi morajo biti skladni in povezani z drugimi instrumenti Skupnosti, vključno z instrumentom za humanitarno pomoč iz člena 4(4), in jih morajo dopolnjevati.

(c)

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne razmere ali razmere po krizi ali pa so zaradi njih prizadete, se pri večletnem programiranju nameni poseben poudarek pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja; v programih za države in regije, ki jih pogosto prizadenejo naravne nesreče, se zagotovi pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje.

5. Pri novih potrebah, kakor so opredeljene v skupni deklaraciji VI o členu 12(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES v zvezi s sodelovanjem znotraj držav AKP, se lahko povečanje programske dodelitve sredstev za sodelovanje znotraj držav AKP financira iz rezerve, namenjene za sodelovanje znotraj držav AKP, v celotnih mejah iz člena 2(b) Notranjega sporazuma.

6. Vse spremembe strateških dokumentov in/ali dodelitve sredstev, ki so posledica pregleda iz odstavkov 1 do 4, sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Dopolnila k strateškim dokumentom, vključno z večletnimi okvirnimi programi, in k posebnim podpornim programom se nato sprejmejo na podlagi skupnega dogovora med Komisijo in zadevno državo ali regijo AKP ter so po sprejetju zavezujoča tako za Skupnost kot za zadevno državo ali regijo.

NASLOV III

IZVAJANJE

Člen 6

Splošni okvir za izvajanje

Izvajanje pomoči za države in regije AKP, ki jo upravlja Komisija na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, poteka v skladu s Prilogo IV k navedenemu sporazumu in Finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma ter v skladu z načeloma lastništva in učinkovitosti pomoči iz člena 1.

Člen 7

Letni akcijski programi

1. Komisija na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 4 sprejme letne akcijske programe.

Izjemoma lahko Komisija, na primer kadar letni akcijski program še ni bil sprejet, na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov sprejme ukrepe, ki niso predvideni v letnem akcijskem programu, in sicer na podlagi istih pravil in postopkov.

2. Letne akcijske programe pripravlja Komisija skupaj s partnersko državo ali regijo, ob vključitvi držav članic, ki imajo lokalna predstavništva, in ob usklajevanju z drugimi donatorji, kadar je to primerno, zlasti v primerih skupnega programiranja, in z EIB. V letnih akcijskih programih se oriše splošni okvir ter oceni pomoč Skupnosti ter pridobljene izkušnje, vključno glede proračunske podpore, na podlagi zlasti letnih pregledov iz člena 5(3). V njih se opredelijo zastavljeni cilji, področja ukrepanja, skupni znesek načrtovanega financiranja in okvirni zneski, dodeljeni za posamezne ukrepe. V njih se vključijo podrobni opisni listi za vsak predvideni ukrep, ki zajemajo analizo posebnega sektorja, opis ukrepov, ki jih je treba financirati, glavne interesne skupine, pričakovane rezultate, ki temeljijo na kvantitativnih in kvalitativnih kazalcih, postopke upravljanja, okvirni časovni razpored izvajanja in, v primeru proračunske podpore, merila za izplačilo, vključno z možnimi spremenljivimi obroki. Cilji morajo biti jasno opredeljeni, merljivi, uresničljivi, časovno zamejeni in v kar največji možni meri usklajeni s cilji in merili partnerske države ali regije. V njih se navede, kako upoštevajo sedanje ali načrtovane dejavnosti EIB.

3. Letne akcijske programe sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe. Vsaka država članica lahko zahteva, da se projekt ali program umakne iz letnega akcijskega programa. Če to zahtevo podpre manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje, kakor je določeno v členu 8(3) v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe sprejme letni akcijski program brez zadevnega projekta ali programa. Če želi Komisija v skladu z mnenji držav članic v Odboru ERS umaknjeni projekt ali program nadaljevati, ga kasneje ponovno predloži Odboru ERS ločeno od letnega akcijskega programa, kakor je predvideno v drugem pododstavku odstavka 1 tega člena, in sicer v obliki predloga za financiranje, ki ga Komisija nato sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe.

4. Spremembe letnih akcijskih programov ali ukrepi, ki v letnih akcijskih programih niso predvideni, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Če spremembe letnih akcijskih programov ali ukrepov, ki v letnih akcijskih programih niso predvideni, ne presegajo 20 % zneska prvotnih projektov, programov ali skupnih, njim dodeljenih sredstev, a pri tem ne znašajo več kot 10 milijonov EUR, Komisija sprejme takšne spremembe pod pogojem, da ne vplivajo na prvotne cilje, opredeljene v sklepu Komisije. Komisija obvesti Odbor ERS o takšnih spremembah v enem mesecu.

5. Komisija sprejme posebne akcijske programe za odhodke za podporo, ki so navedeni v členu 6(2) Notranjega sporazuma in niso zajeti z večletnimi okvirnimi programi, in sicer v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe. Vse spremembe v akcijskih programih za odhodke za podporo se sprejmejo v skladu s členom 4 tega člena.

6. Komisija redno obvešča države članice, ki imajo predstavništvo v državi ali regiji, druge zainteresirane države članice in, kadar je to primerno, EIB o izvajanju projektov in programov Skupnosti. Po drugi strani pa posamezne države članice in EIB prav tako redno obveščajo Komisijo na ravni države ali regije o dejavnostih sodelovanja, ki jih izvajajo ali načrtujejo v vsaki posamezni državi ali regiji.

7. V skladu s členom 11(4) te uredbe lahko vsaka država članica kadar koli zahteva, da se na dnevni red Odbora ERS vključi izmenjava mnenj o vprašanjih izvajanja posameznega projekta ali programa, ki ga upravlja Komisija. Takšna izmenjava mnenj lahko vključuje način, na katerega Komisija uporablja merila za izplačilo proračunske podpore iz odstavka 2 tega člena.

Člen 8

Sprejetje posebnih ukrepov

1. V primerih iz člena 5(4) lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih, in sicer v skladu s členom 2(5).

2. V posebnih ukrepih se opredelijo zastavljeni cilji, področja ukrepanja, ciljni upravičenci, pričakovani rezultati, postopki upravljanja in skupni znesek financiranja. V njih je zajet opis dejavnosti, ki se bodo financirale, okvirni zneski, dodeljeni posameznim dejavnostim, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Vključujejo opredelitev vrste kazalcev uspešnosti, ki jih bo treba spremljati pri izvajanju posebnih ukrepov. Pri teh kazalcih se upoštevajo sistemi partnerske države ali regije za spremljanje, kjer je to ustrezno.

3. Komisija sprejme takšne posebne ukrepe v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3), če njihovi stroški presegajo vrednost 10 milijonov EUR. Komisija glede posebnih ukrepov v vrednosti pod 10 milijonov EUR obvesti Odbor ERS v enem mesecu od njihovega sprejetja. V skladu s členom 11(4) lahko vsaka država članica kadar koli zahteva, da se na dnevni red Odbora ERS vključi izmenjava mnenj o teh ukrepih. Takšna izmenjava mnenj lahko vodi do oblikovanja priporočil, ki jih Komisija upošteva.

4. Sprememb posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporejanje sredstev znotraj predvidenega proračuna ali pa povečanje oziroma zmanjšanje višine proračuna za manj kot 20 % prvotnega proračuna, a ne več kot za 10 milijonov EUR, ni treba sprejeti v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3), če takšne spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, navedene v sklepu Komisije. Kakršne koli tovrstne tehnične prilagoditve je treba sporočiti državam članicam v enem mesecu.

5. Posebni ukrepi so predmet letne izmenjave mnenj v okviru Odbora ERS na podlagi poročila, ki ga pripravi Komisija.

Člen 9

Sofinanciranje in dodatni prispevki držav članic

1. Sofinanciranje pomeni, da se projekt ali program financira iz različnih virov:

(a)	v primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih delov, pri čemer vsakega financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje, tako da je končno uporabo financiranja vedno mogoče prepoznati;

(b)	v primeru skupnega sofinanciranja si celotni strošek projekta ali programa razdelijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, in sredstva se združijo tako, da ni več mogoče prepoznati vira financiranja za posamezno dejavnost, prevzeto v okviru projekta ali programa.

2. Če je Komisija udeležena v skupnem sofinanciranju, se izvedbene rešitve, ki urejajo takšna sredstva, kadar je to primerno vključno s potrebo po skupnih ocenah in kritjem morebitnih upravnih stroškov, ki jih ima organ, odgovoren za upravljanje združenih sredstev, določijo v sporazumu o financiranju v skladu s pravili in postopki, ki se podrobno opredelijo v Finančni uredbi iz člena 10(2) Notranjega sporazuma.

Če Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu:

(a)	držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)	drugih držav donatork ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)	mednarodnih organizacij, vključno z regionalnimi organizacijami, ter zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov;

z namenom izvajanja skupnih ukrepov, se takšna sredstva obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma in se kot takšni vključijo v letne akcijske programe. Zagotovi se vidnost prispevkov držav članic.

Če Komisija zaupa organom iz prejšnjega pododstavka sredstva za financiranje nalog javnega organa in zlasti nalog izvajanja ERS, se takšno sofinanciranje upošteva in ustrezno utemelji v letnih akcijskih programih, zagotovi pa se tudi vidnost prispevka ERS.

3. Če je EIB določena za upravljavca skupnega sofinanciranja, se izvedbene rešitve, ki urejajo takšna sredstva, vključno, in kadar je to primerno, s kritjem upravnih stroškov, ki jih ima EIB, pripravijo v skladu s statutom in notranjimi predpisi EIB.

4. Države članice lahko na lastno pobudo Komisiji ali EIB nakažejo tudi prostovoljne prispevke v skladu s členom 1(9) Notranjega sporazuma, s čimer pripomorejo k doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES ločeno od skupnega sofinanciranja. Takšni prispevki ne vplivajo na celotno dodelitev sredstev iz 10. ERS, namen pa se določi le v ustrezno utemeljenih okoliščinah, na primer kot odziv na izredne okoliščine iz člena 5(4). Dodatna sredstva se vključijo v postopek programiranja in pregleda ter v letne akcijske programe iz te uredbe, upoštevajo pa lastništvo partnerske države ali regije. Prostovoljni prispevki, zaupani Komisiji, se v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma obravnavajo kot namenski prejemki. Obravnavajo se na enak način kot redni prispevki držav članic iz člena 1(2) Notranjega sporazuma, razen določb členov 6 in 7 Notranjega sporazuma, za katere se lahko določijo posebne rešitve v dvostranskem sporazumu o prispevkih.

5. Države članice, ki Komisiji ali EIB zaupajo dodatne prostovoljne prispevke za podporo pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES o teh prispevkih predhodno obvestijo Svet in Odbor ERS. Kakršno koli določitev namena je treba ustrezno utemeljiti, Komisija pa sprejme kakršne koli iz tega izhajajoče spremembe letnih akcijskih programov ali strateških dokumentov v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3).

Člen 10

Udeležba tretje države ali regije

Za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija odloči, da so države v razvoju, ki niso države AKP, in organi regionalnega povezovanja, v katerih so udeležene članice AKP ter spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje, upravičeni do pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006, Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (14), da so ČDO upravičeni do pomoči Skupnosti v skladu s Sklepom 2001/822/ES, najbolj oddaljene regije Skupnosti pa so upravičene do sredstev iz člena 1(2)(a)(i) Notranjega sporazuma, če je zadevni projekt ali program regionalne ali čezmejne narave ter je v skladu s členom 6 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. To financiranje se lahko predvidi v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih ter posebnih ukrepih iz člena 8 te uredbe. Navedene določbe se vključijo v letne akcijske programe.

NASLOV IV

POSTOPKI ODLOČANJA

Člen 11

Odgovornosti Odbora ERS

1. Odbor ERS, ustanovljen v skladu s členom 8 Notranjega sporazuma, v skladu s postopkom upravljanja iz odstavka 3 poda mnenje o bistvenih vprašanjih razvojnega sodelovanja na ravni držav in regij ter znotraj držav AKP, financiranega iz 10. ERS in drugih sredstev Skupnosti iz člena 4(3).

2. Naloge Odbora ERS zajemajo odgovornosti iz naslovov II in III te uredbe:

(a)	načrtovanje pomoči Skupnosti iz 10. ERS in pregledi programiranja, ki se osredotočijo zlasti na državne in regionalne strategije ter strategije znotraj držav AKP; ter

(b)	spremljanje izvajanja pomoči Skupnosti, ki zajema med drugim učinek pomoči na zmanjšanje revščine, sektorske vidike, medsektorska vprašanja, potek usklajevanja z državami članicami in drugimi donatorji na kraju samem ter napredek v zvezi z načeli učinkovitosti pomoči iz člena 1.

3. Če je Odbor ERS naprošen, da poda mnenje, mu predstavnik Komisije v roku, določenem v Sklepu Sveta o poslovniku Odbora ERS iz člena 8(5) Notranjega sporazuma, predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor ERS poda svoje mnenje v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve in ni daljši od 30 dni. EIB sodeluje v izmenjavi mnenj. Mnenje se sprejme s kvalificirano večino iz člena 8(3) Notranjega sporazuma na osnovi glasov držav članic, ponderiranih na način iz člena 8(2) Notranjega sporazuma.

Potem ko je Odbor ERS podal mnenje, Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ERS, Komisija o njih nemudoma obvesti Svet. V takšnem primeru Komisija odloži začetek uporabe ukrepov za obdobje, ki načeloma ni daljše od 30 dni od datuma takšnega obvestila, a se v izrednih okoliščinah lahko podaljša do 30 dni. Svet lahko v tem obdobju z enako kvalificirano večino kot Odbor ERS sprejme drugačen sklep.

4. Odbor ERS izmenja mnenja o splošnih sklepih letnih pregledov in letnega poročila iz člena 14(3). Vsaka država članica lahko zahteva tudi izmenjavo mnenj o ocenah iz člena 15(3).

Vsaka država članica lahko kadar koli zahteva od Komisije, da Odboru ERS priskrbi informacije in izmenja mnenja o vprašanjih, povezanih z nalogami iz odstavka 2.

Takšne izmenjave mnenj lahko vodijo do oblikovanja priporočil držav članic, ki jih Komisija upošteva.

5. Na podlagi zaključkov pregledov, ki jih pripravi Komisija, Odbor ERS preuči tudi usklajenost in dopolnjevanje pomoči Skupnosti in pomoči držav članic ter, kadar je to primerno, pomoči drugih donatorjev v skladu s členi 1 in 2.

Člen 12

Mirovna pomoč za Afriko

V skladu s sklepi Sveta z dne 11. aprila 2006, da se mirovna pomoč za Afriko v znesku 300 milijonov EUR za triletno obdobje financira iz 10. ERS, se v okvirnem programu za sodelovanje znotraj držav AKP določijo sredstva za mirovno pomoč za Afriko. Uporabljajo se naslednji posebni postopki upravljanja:

(a)

na prošnjo Afriške unije, ki jo podpre Odbor veleposlanikov AKP-ES, Komisija pripravi akcijski program, ki zajema obdobje 2008-2010. V tem akcijskem programu se med drugim opredelijo zastavljeni cilji, obseg in narava možnih ukrepov, izvedbene rešitve in dogovorjena oblika referenčnih dokumentov in zahtev ter poročanja. V prilogi akcijskega programa se opišejo posebni postopki odločanja za vsak možni ukrep glede na njegovo naravo, obseg in nujnost;

(b)

o tem akcijskem programu, vključno s prilogo iz točke (a), in vseh njegovih spremembah razpravljajo ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta in Politični in vojaški odbor, odobri pa jih COREPER s kvalificirano večino, kakor je določeno v členu 8(3) Notranjega sporazuma, še preden jih sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe;

(c)	akcijski program, z izjemo priloge iz točke (a), je osnova za sporazum o financiranju, ki ga skleneta Komisija in Afriška unija;

(d)

vsako ukrepanje, ki se izvede na podlagi sporazuma o financiranju, mora predhodno odobriti Politični in varnostni odbor; ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta so obveščene ali se z njimi posvetuje pravočasno pred predložitvijo tega ukrepanja Političnemu in varnostnemu odboru v skladu s posebnimi postopki odločanja iz točke (a), da se poleg vojaške in varnostne razsežnosti upoštevajo tudi razvojni vidiki načrtovanih ukrepov. Pri tem se posebna pozornost nameni dejavnostim, ki se štejejo za ODA;

(e)	Komisija pripravi vsako leto na prošnjo Sveta ali Odbora ERS poročilo o dejavnosti v zvezi s porabo sredstev, ki ga predloži v vednost Svetu in Odboru ERS; v poročilu se loči med odobritvami za prevzem obveznosti in izplačili, namenjenimi ODA, in tistimi, ki niso namenjeni ODA;

(f)	v letu 2010 se izvede vrednotenje, da bi se pregledali postopki za mirovno pomoč za Afriko in tudi možnosti alternativnih virov financiranja v prihodnosti, vključno s financiranjem v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Člen 13

Odbor SSN

1. Odbor SSN, ustanovljen pod pokroviteljstvom EIB, v skladu s členom 9 Notranjega sporazuma sestavljajo predstavniki držav članic in predstavnik Komisije. Vsaka vlada imenuje enega predstavnika in enega namestnika. Komisija na enak način imenuje svojega predstavnika. Zaradi ohranjanja kontinuitete izvolijo člani Odbora SSN iz svoje srede predsednika Odbora SSN za obdobje dveh let. EIB zagotovi Odboru tajniške in podporne storitve. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora SSN, ki so jih imenovale države članice, ali njihovi namestniki.

Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora SSN na podlagi predloga, ki ga pripravi EIB po posvetovanju s Komisijo.

Odbor SSN odloča s kvalificirano večino. Glasovi se ponderirajo, kakor je določeno v členu 8 Notranjega sporazuma.

Odbor SSN se sestane najmanj štirikrat letno. Dodatni sestanki se lahko skličejo na zahtevo EIB ali članov Odbora, kakor je določeno v poslovniku. Poleg tega lahko Odbor SSN poda mnenje s pisnim postopkom pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

2. Odbor SSN odobri:

(a)	smernice za izvajanje Sklada za spodbujanje naložb, okvir za oceno njegovega učinka na razvoj in predloge za njihovo revizijo;

(b)	naložbene strategije in poslovne načrte Sklada za spodbujanje naložb, vključno s kazalci uspešnosti, na podlagi ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in splošnih načel razvojne politike Skupnosti;

(c)	letna poročila Sklada za spodbujanje naložb;

(d)	vse dokumente splošne politike, vključno s poročili o vrednotenju, v zvezi s Skladom za spodbujanje naložb.

3. Poleg tega Odbor SSN poda mnenje o:

(a)

predlogih za odobritev subvencioniranja obresti v skladu s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V takšnih primerih Odbor SNN poda tudi mnenje o uporabi teh subvencioniranih obresti. Zaradi racionalizacije odobritvenega postopka za manjše transakcije lahko Odbor SNN izrazi pozitivno mnenje o predlogih EIB za globalno dodelitev subvencioniranih obresti, ki jih EIB nato brez dodatnega mnenja Odbora SNN in/ali Komisije nadalje dodeli posameznim projektom v skladu z merili, določenimi v globalni dodelitvi, vključno z najvišjim zneskom subvencioniranih obresti, ki se sme nadalje dodeliti posameznemu projektu;

(b)	predlogih za naložbo SSN v vsak projekt, v zvezi s katerim je Komisija izrazila negativno mnenje;

(c)	drugih predlogih v zvezi s Skladom za spodbujanje naložb na osnovi splošnih načel, opredeljenih v operativnih smernicah.

Poleg tega lahko upravljavski organi EIB občasno zahtevajo, da Odbor SSN predloži mnenje o vseh predlogih za financiranje ali nekaterih kategorijah predlogov za financiranje.

4. Odgovornost EIB je, da Odboru SSN pravočasno predloži vse zadeve, za katere se zahteva njegova odobritev ali mnenje, kakor določajo odstavki 1, 2 in 3. Vse predloge, ki se Odboru predložijo v mnenje, je treba pripraviti v skladu z ustreznimi merili in načeli, opredeljenimi v operativnih smernicah.

5. EIB tesno sodeluje s Komisijo in, kadar je to primerno, usklajuje svoje dejavnosti z drugimi donatorji. Pri tem zlasti velja naslednje:

(a)

EIB pripravi ali revidira skupaj s Komisijo smernice za izvajanje Sklada za spodbujanje naložb iz odstavka 2(a). EIB je odgovorna za spoštovanje smernic in zagotovi, da projekti, ki jih podpira, spoštujejo mednarodne socialne in okoljske standarde ter da so skladni s cilji iz Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in s splošnimi smernicami razvojne politike Skupnosti ter z ustreznimi strategijami države ali regije za sodelovanje;

(b)	EIB predhodno zaprosi Komisijo za mnenje o naložbenih strategijah, poslovnih načrtih in dokumentih splošne politike;

(c)

EIB obvesti Komisijo o projektih, ki jih upravlja v skladu s členom 14(2), in v fazi ocenjevanja projekta zaprosi Komisijo za mnenje glede skladnosti projektov z ustrezno strategijo sodelovanja države ali strategijo sodelovanja regije ali, odvisno od primera, s splošnimi cilji Sklada za spodbujanje naložb;

(d)

z izjemo subvencioniranih obresti, ki so zajete v globalni dodelitvi iz odstavka 3(a), EIB v fazi ocenjevanja projekta zaprosi Komisijo tudi za soglasje v zvezi z vsemi predlogi, ki se predložijo Odboru SSN za subvencioniranje obresti, kar zadeva njihovo skladnost s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES ter z merili, opredeljenimi v operativnih smernicah Sklada za spodbujanje naložb.

Če Komisija v dveh tednih po prejemu predloga ne sporoči svojega negativnega mnenja o takšnem predlogu, se šteje, da je dala pozitivno mnenje ali da se s predlogom strinja. Komisija lahko v zvezi z mnenji o projektih finančnega ali javnega sektorja in odobritvijo subvencioniranja obrestne mere zahteva, da se ji končni predlog projekta predloži v mnenje ali odobritev dva tedna, preden se pošlje Odboru SSN.

6. EIB ne izvaja ukrepov iz odstavka 2, če Odbor SSN ne da pozitivnega mnenja.

Potem ko Odbor SSN poda pozitivno mnenje, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki. Zlasti se lahko odloči, da s predlogom ne nadaljuje. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o primerih, v katerih se je odločila, da ne nadaljuje postopka v zvezi s predlogom.

V zvezi s posojili iz svojih lastnih sredstev in naložbami SSN, za katere ni potrebno mnenje Odbora SSN, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki, v primeru Sklada za spodbujanje naložb pa v skladu s smernicami in naložbenimi strategijami, ki jih odobri Odbor SSN.

Ne glede na negativno mnenje Odbora SSN o predlogu za odobritev subvencioniranja obresti lahko EIB nadaljuje postopek v zvezi z zadevnim posojilom brez ugodnosti subvencioniranja obresti. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje.

EIB se lahko, ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v operativnih smernicah, in pod pogojem, da bistveni cilj zadevnega posojila ali naložbe SSN ostane nespremenjen, odloči, da spremeni pogoje posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb, za katere je Odbor SSN dal pozitivno mnenje v skladu z odstavkom 2, ali katerega koli posojila, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje glede subvencioniranja obresti. EIB se zlasti lahko odloči, da poveča znesek posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb do 20 %.

Takšno povečanje lahko v zvezi s projekti, ki so upravičeni do subvencioniranja obresti iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, privede do sorazmernega povečanja vrednosti subvencioniranih obresti. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje. Če se zahteva povečanje vrednosti subvencije za projekte iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, mora Odbor SSN podati mnenje, preden EIB nadalje ukrepa.

7. EIB upravlja naložbe Sklada za spodbujanje naložb in vsa sredstva navedenega sklada za spodbujanje naložb v skladu s cilji Sporazuma. Zlasti lahko sodeluje v upravnih in nadzornih organih pravnih oseb, pri katerih se vlagajo sredstva Sklada za spodbujanje naložb, in lahko v skladu z operativnimi smernicami spodbija, uveljavlja in spreminja pravice, ki jih ima iz naslova Sklada za spodbujanje naložb.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Zahteve za spremljanje in poročanje v zvezi z napredkom pri izvajanju pomoči ERS

1. Komisija in EIB, vsaka v mejah svojih pristojnosti, spremljata, kako prejemniki porabljajo pomoč ERS.

2. EIB periodično obvešča Komisijo o izvajanju projektov in programov, financiranih iz sredstev 10. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki, določenimi v operativnih smernicah Sklada za spodbujanje naložb.

3. Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju 10. ERS, in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je to mogoče, najpomembnejših dosežkih, rezultatih in učinkih pomoči. To poročilo se pošlje tudi Odboru ERS za izmenjavo mnenj, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Poročilo vsebuje informacije v zvezi s predhodnim letom, in sicer o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, udeležbi partnerjev in usklajenosti z njimi, vključno z izvajanjem v okviru prenosa sodelovanja, kakor je opredeljeno v Finančni uredbi iz člena 10(2) Notranjega sporazuma, ter stopnji realizacije proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih po državah, regijah ter področjih sodelovanja.

V poročilu se ocenijo rezultati pomoči v zvezi z izkoreninjenjem revščine, pri čemer se v največji možni meri uporabljajo posebni in merljivi kazalci vloge pomoči pri izpolnjevanju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Takšni kazalci se uskladijo s sistemi partnerske države ali regije za spremljanje in s kazalci, ki jih donatorji in partnerska država ali regija skupaj uporabljajo za spremljanje njihove razvojne strategije.

Posebna pozornost se nameni napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

V poročilih se prikaže tudi napredek pri izvajanju načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz člena 1 te uredbe, zajamejo pa se spremljevalni ukrepi iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

4. EIB priskrbi Odboru SSN informacije glede napredka pri doseganju ciljev Sklada za spodbujanje naložb. Na podlagi člena 6b Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES se izvede skupni pregled splošne uspešnosti Sklada za spodbujanje naložb na sredi in ob koncu obdobja trajanja 10. ERS. Pregled na sredi obdobja izvedejo neodvisni zunanji strokovnjaki v sodelovanju z EIB, na razpolago pa je tudi Odboru SNN.

5. Komisija leta 2010 Svetu predloži predlog za pregled splošne uspešnosti, ki naj bi se izvedel skupaj z državami AKP na podlagi odstavka 7 Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V tem pregledu se ocenijo finančna uspešnost in zlasti stopnja realizacije proračunskih obveznosti in izplačil, pa tudi kvantitativna in kvalitativna uspešnost ter zlasti rezultati in učinki, izmerjeni v smislu napredka pri doseganju ciljev novega tisočletja. V pregledu se raziščejo tudi možnosti, kako okrepiti usklajevanje prihodnje podpore Skupnosti, namenjene AKP, z obstoječimi strategijami države ali regije, programiranjem in proračunskimi cikli ter nadaljnje usklajevanje med donatorji; v zvezi s tem se podajo tudi priporočila.

Člen 15

Vrednotenje

1. Komisija in EIB redno vrednotita rezultate izvajanja geografskih in tematskih politik ter programov, sektorskih politik in učinkovitosti programiranja za izkoreninjenje revščine, po potrebi s pomočjo neodvisnih zunanjih vrednotenj, da ugotovita, ali so bili cilji doseženi, in da se jima omogoči oblikovati priporočila za izboljšanje dejavnosti v prihodnosti. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju skladnosti razvojne politike Skupnosti in napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

2. Ta vrednotenja se opravijo skupaj s partnersko državo ali regijo in v usklajevanju z državami članicami, ki so lokalno zastopane. Druge zainteresirane države članice in, kadar je to primerno, tudi drugi donatorji so vključeni v vrednotenja. Komisija si pri skupnem vrednotenju prizadeva za izvedbo priporočil glede učinkovitosti pomoči.

3. Komisija pošlje poročila o vrednotenju držav in regij v vednost Svetu, Odboru ERS in EIB. V skladu s členom 11(4) lahko države članice kadar koli zahtevajo obravnavo posameznih vrednotenj v Odboru ERS. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev, usklajevanju donatorjev in učinkovitosti pomoči.

4. Komisija vključi zadevne zainteresirane strani, vključno z nedržavnimi udeleženci, v fazo vrednotenja zagotovljene pomoči Skupnosti.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se v istem obdobju kot Notranji sporazum.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. maja 2007

Za Svet

Predsednik

F.-W. STEINMEIER

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2) UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3) UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(4) UL L 247, 9.9.2006, str. 22.

(5) UL L 314, 30.11.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).

(6) UL L 348, 21.12.2002, str. 82.

(7) UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8) UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(9) UL L 368, 29.12.2006, str. 1.

(10) UL L 156, 18.6.2005, str. 19.

(11) UL L 247, 9.9.2006, str. 30.

(12) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(13) UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

(14) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

13.6.2007

Uradni list Evropske unije

L 152/14

SKLEP SVETA 2007/384/SZVP

z dne 14. maja 2007

o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena)

(kodificirana različica)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 13(3) in člena 28(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep Sveta 2004/197/SZVP z dne 23. februarja 2004 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (1), je bil večkrat (2) bistveno spremenjen. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeni sklep kodificirati.

(2)

Evropski svet, ki se je 10. in 11. decembra 1999 sestal v Helsinkih, je zlasti sklenil, da morajo države članice, ki prostovoljno sodelujejo v operacijah pod vodstvom EU, do konca 2003 v 60 dneh biti sposobne razviti in najmanj eno leto vzdrževati vojaške sile v številu od 50 000 do 60 000 oseb ter biti sposobne opraviti celoto nalog iz Petersberga.

(3)	Svet je 17. junija 2002 odobril Dokument 10155/02 o financiranju operacij kriznega upravljanja pod vodstvom EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena.

(4)	Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja 2003 potrdil potrebo po zmogljivosti za hitro posredovanje, zlasti za humanitarne in reševalne naloge.

(5)	Evropski svet, ki se je 19. in 20. junija sestal v Solunu, je pozdravil zaključke s sestanka Sveta z dne 19. maja 2003, ki so še posebej potrdili potrebo Evropske unije po zmogljivosti za hitro ukrepanje.

(6)

Svet je 22. septembra 2003 sklenil, da mora Evropska unija pridobiti sposobnost fleksibilnega upravljanja financiranja skupnih stroškov vojaških operacij ne glede na njihov obseg, kompleksnost ali nujnost, zlasti z ustanovitvijo stalnega finančnega mehanizma do 1. marca 2004, ki bo zadolžen za financiranje skupnih stroškov vseh prihodnjih vojaških operacij Unije.

(7)	Vojaški odbor EU je v svojem poročilu z dne 3. marca 2004 podrobno opredelil koncept hitrega vojaškega odzivanja EU. Nadalje je 14. junija 2004 opredelil koncept bojnih skupin EU.

(8)	Evropski svet je 17. junija 2004 potrdil poročilo o EVOP, v katerem je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati dejavnosti v zvezi z zmožnostjo hitrega odzivanja EU za dosego začetne operativne zmogljivosti v začetku leta 2005.

(9)

Glede na tak razvoj dogodkov je treba izboljšati začetno financiranje vojaških operacij EU, zlasti kar zadeva operacije hitrega odzivanja. Nova shema začetnega financiranja je torej namenjena predvsem za operacije hitrega odzivanja; v posebnih okoliščinah se lahko vnaprej plačan prispevek uporabi za začetno financiranje redne operacije, predvsem kadar gre za operacijo, pri kateri skupni ukrep za ukrepanje in sklep o začetku operacije loči zelo kratko obdobje.

(10)	Svet na podlagi posameznega primera odloči, ali ima neka operacija vojaški ali obrambni pomen v smislu člena 28(3) Pogodbe.

(11)	Pogodba o Evropski uniji v členu 28(3) določa, da države članice, katerih predstavniki so v Svetu podali formalno izjavo v skladu s členom 23(1), drugi pododstavek, niso zavezane prispevati k financiranju zadevne operacije, ki je vojaškega ali obrambnega pomena.

(12)	V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo, in ne sodeluje pri financiranju mehanizma –

SKLENIL:

Člen 1

Opredelitve

Za namene tega sklepa:

(a)	„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije z izjemo Danske;

(b)	„države plačnice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju zadevne vojaške operacije v skladu s členom 28(3) Pogodbe o Evropski uniji in tretje države, ki prispevajo k financiranju skupnih stroškov omenjene operacije v skladu s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Evropsko unijo;

(c)	„operacije“ pomeni operacije EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena;

(d)	„vojaški podporni ukrepi“ pomenijo operacije EU ali dele takih operacij, o katerih z namenom podpore tretjim državam ali tretjim organizacijam odloča Svet, in so vojaškega ali obrambnega pomena, vendar niso pod pristojnostjo poveljstva EU.

POGLAVJE 1

MEHANIZEM

Člen 2

Ustanovitev mehanizma

1. Ustanovi se mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij.

2. Ime tega mehanizma je Athena.

3. Athena deluje v imenu sodelujočih držav članic ali, v primeru posebnih operacij, v imenu držav plačnic, kakor so določene v členu 1.

Člen 3

Pravna in poslovna sposobnost

Za upravno vodenje financiranja operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, ima Athena potrebno pravno in poslovno sposobnost zlasti za imetje bančnega računa, za pridobivanje, posedovanje ali odsvojitev lastnine, za sklepanje pogodb in upravnih sporazumov ter za nastopanje kot stranka v sodnih postopkih. Athena nima pridobitnih ciljev.

Člen 4

Usklajevanje s tretjimi stranmi

Athena v obsegu, ki je potreben za doseganje njenih ciljev, in v skladu s cilji in politikami Evropske unije svoje dejavnosti usklajuje z državami članicami, institucijami Skupnosti in mednarodnimi organizacijami.

POGLAVJE 2

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Člen 5

Upravni organi in osebje

1. Atheno pod nadzorom Posebnega odbora vodijo:

(a)	upravitelj;

(b)	poveljnik posamezne operacije v zvezi z zadevno operacijo, ki ji poveljuje (v nadaljnjem besedilu „poveljnik operacije“);

(c)	računovodja.

2. Athena v največjem možnem obsegu uporablja obstoječe upravne strukture Evropske unije. Athena uporablja potrebno osebje, ki ga dajo na voljo institucije EU ali dodelijo države članice.

3. Generalni sekretar Sveta lahko na podlagi predloga ene od sodelujočih držav članic upravitelju ali računovodji da na voljo člane osebja, ki so potrebni za izvajanje njunih nalog.

4. Organi in člani osebja Athene delujejo na podlagi operativnih potreb.

Člen 6

Posebni odbor

1. Ustanovi se Posebni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake sodelujoče države članice (Posebni odbor). Komisija je navzoča na sestankih Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.

2. Athena se upravlja pod nadzorom Posebnega odbora.

3. Kadar Posebni odbor razpravlja o financiranju skupnih stroškov zadevne operacije:

(a)	Posebni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države plačnice;

(b)	predstavniki tretjih držav plačnic sodelujejo pri delu Posebnega odbora. Ti pri glasovanju ne sodelujejo in pri njem niso navzoči;

(c)	poveljnik operacije ali njegov predstavnik sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.

4. Sestanke Posebnega odbora sklicuje in jim predseduje predsedstvo Sveta Evropske unije. Upravitelj zagotovi tajniška opravila v zvezi z delom Posebnega odbora. Sestavi zapisnik razprav Odbora. Pri glasovanju ne sodeluje.

5. Računovodja po potrebi sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.

6. Na zahtevo države članice, upravitelja ali poveljnika operacije predsedstvo najpozneje v 15 dneh skliče sestanek Posebnega odbora.

7. Upravitelj ustrezno obvesti Posebni odbor o vseh zahtevkih ali sporih, naslovljenih na Atheno.

8. Posebni odbor odloča soglasno z glasovi svojih članov ob upoštevanju določb iz členov 1 in 3 o njegovi sestavi. Njegove odločitve so zavezujoče.

9. Posebni odbor odobri vse proračune ob upoštevanju zadevnih referenčnih zneskov in na splošno izvaja pristojnosti, predvidene v členih 20, 21, 22, 23, 26, 27, 29, 31, 33, 34, 38, 39, 40 in 41.

10. Upravitelj, poveljnik operacije in računovodja poročajo Posebnemu odboru, kakor je predvideno v tem sklepu.

11. Besedilo aktov, ki jih odobri Posebni odbor v skladu s členi 20, 21, 22, 23, 24, 26, 29, 31, 33, 34, 39, 40 in 41 podpišeta predsednik Posebnega odbora, in sicer v času njihove odobritve, in upravitelj.

Člen 7

Upravitelj

1. Generalni sekretar Sveta potem, ko je obvestil Posebni odbor, imenuje upravitelja in vsaj enega namestnika upravitelja za obdobje treh let.

2. Upravitelj svoje delovne naloge opravlja v imenu Athene.

3. Upravitelj:

(a)	oblikuje in Posebnemu odboru predloži vse osnutke proračunov. Odhodkovni del za posamezno operacijo se v vsakem osnutku proračuna oblikuje na podlagi predloga poveljnika operacije;

(b)	sprejme proračune po njihovi odobritvi s strani Posebnega odbora;

(c)	je pooblaščena oseba za prihodke, za skupne stroške, nastale v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, in za skupne operativne stroške, ki nastanejo izven aktivne faze izvajanja operacije;

(d)	v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, ki se nanašajo na financiranje skupnih stroškov vojaških operacij Evropske unije.

4. Upravitelj zagotavlja spoštovanje pravil, določenih s tem sklepom, in uresničevanje odločitev Posebnega odbora.

5. Upravitelj je pooblaščen za sprejetje vsakršnih ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih prek Athene. O tem poroča Posebnemu odboru.

6. Upravitelj usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na vojaške operacije Unije. V zvezi z omenjenimi zadevami predstavlja točko za stike z nacionalnimi upravami in, po potrebi, z mednarodnimi organizacijami.

7. Upravitelj je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 8

Poveljnik operacije

1. Poveljnik operacije svoje naloge v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, opravlja v imenu Athene.

2. Za operacijo, ki ji poveljuje, poveljnik:

(a)	upravitelju pošlje svoje predloge osnutkov proračunov za rubriko „odhodki – skupni operativni stroški“;

(b)

kot pooblaščena oseba izvršuje proračunska sredstva, ki se nanašajo na skupne operativne stroške; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, vključno s predfinanciranjem; pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu Athene; v imenu Athene odpre bančni račun za operacijo, ki jo vodi.

3. Poveljnik operacije je pooblaščen za sprejetje kakršnih koli ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih prek Athene, za operacijo, ki jo vodi. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

Člen 9

Računovodja

1. Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo in vsaj enega namestnika računovodje za obdobje dveh let.

2. Računovodja svoje delovne naloge opravlja v imenu Athene.

3. Računovodja je odgovoren za:

(a)	pravilno izvrševanje plačil, prejem prihodkov in za vračila zneskov ugotovljenih terjatev;

(b)	vsakoletno pripravo zaključnega računa Athene in, po zaključku vsake operacije, zaključnega računa za operacijo;

(c)	podporo upravitelju, ko ta Posebnemu odboru v odobritev predloži letni zaključni račun ali zaključni račun za posamezno operacijo;

(d)	vodenje računov Athene;

(e)	določitev računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta;

(f)	določitev in potrditev računovodskih sistemov za prihodke in, po potrebi, potrditev sistemov, ki jih določi pooblaščena oseba in so namenjeni sporočanju ali utemeljevanju računovodskih podatkov;

(g)	vodenje dokazne dokumentacije;

(h)	vodenje blagajne, skupaj z upraviteljem.

4. Upravitelj in poveljnik operacije računovodji dajeta na voljo vse podatke, potrebne za pripravo računov, ki predstavljajo natančni izkaz finančnih sredstev Athene, in za izvrševanje proračuna, ki ga upravlja Athena. Oba jamčita za zanesljivost podatkov.

5. Računovodja je odgovoren Posebnemu odboru.

Člen 10

Splošne določbe, ki veljajo za upravitelja, računovodjo in za člane osebja Athene

1. Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani so nezdružljive.

2. Namestnik upravitelja deluje pod nadzorom upravitelja. Namestnik računovodje deluje pod nadzorom računovodje.

3. Namestnik upravitelja nadomešča upravitelja, kadar je odsoten ali zadržan. Namestnik računovodje nadomešča računovodjo, kadar je odsoten ali zadržan.

4. Pri opravljanju svojih nalog v imenu Athene se uradniki in drugi uslužbenci Evropskih skupnosti ravnajo po predpisih in pravilih, ki veljajo zanje.

5. Za člane osebja, ki ga Atheni dodelijo države članice, veljajo ista pravila, kakor tista, ki so določena v sklepu Sveta o pravilih, ki veljajo za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake, in določbe, za katere so se sporazumele njihove nacionalne uprave z institucijami Skupnosti ali z Atheno.

6. Še pred njihovim imenovanjem morajo člani osebja Athene prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do stopnje „Secret UE“ ali enakovredno potrdilo ene od držav članic.

7. Upravitelj se lahko pogaja ali sklepa dogovore z državami članicami ali z institucijami Skupnosti z namenom vnaprej določiti tiste člane osebja, ki bi bili v primeru potrebe Atheni lahko takoj na voljo.

POGLAVJE 3

UPRAVNI DOGOVORI Z DRŽAVAMI ČLANICAMI, INSTITUCIJAMI EU, TRETJIMI DRŽAVAMI IN MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI

Člen 11

Upravni dogovori z državami članicami ali institucijami EU

1. O upravnih dogovorih lahko potekajo pogajanja z državami članicami ali z institucijami EU, da bi tako pospešili javna naročila za operacije pod najbolj ekonomičnimi pogoji. Ti dogovori potekajo v obliki izmenjave pisem med Atheno, ki jo zastopa poveljnik operacije ali v primeru, da poveljnika operacije ni, upravitelj, in pristojnimi upravnimi organi zadevnih držav članic ali institucij EU.

2. Preden se takšen dogovor podpiše, se posvetuje s Posebnim odborom.

Člen 12

Upravni dogovori s tretjo državo ali mednarodno organizacijo

1. Upravni dogovor se lahko izpogaja s tretjo državo ali z mednarodno organizacijo, da se tako pospeši javna naročila na območju operacij pod najbolj ekonomičnimi pogoji, pri čemer se upoštevajo operativne ovire. Ti dogovori potekajo v obliki izmenjave pisem med Atheno, ki jo zastopa poveljnik operacije ali v primeru, da poveljnika operacije ni, upravitelj, in pristojnimi upravnimi organi zadevne tretje države ali mednarodne organizacije.

2. Preden se takšen dogovor podpiše, se predloži Posebnemu odboru v odobritev.

Člen 13

Stalni in ad hoc upravni dogovori o modalitetah v zvezi s plačili prispevkov tretjih držav

1. V okviru sporazumov, sklenjenih med EU in tretjimi državami, ki jih Svet določi kot potencialne plačnike prispevkov za operacije EU ali kot plačnike prispevkov za posebne operacije EU, upravitelj z omenjenimi tretjimi državami s pogajanji sklene stalne ali ad hoc upravne dogovore. Ti dogovori imajo obliko izmenjave pisem med Atheno in pristojnimi upravnimi službami zadevnih tretjih držav in določajo modalitete, potrebne za poenostavitev hitrih plačil prispevkov k vsem prihodnjim vojaškim operacijam EU.

2. Do sklenitve sporazumov, navedenih v odstavku 1, upravitelj lahko sprejme potrebne ukrepe za lažje izvrševanje plačil s strani tretjih držav plačnic.

3. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor o predvidenih dogovorih, še preden jih podpiše v imenu Athene.

4. Kadar Evropska unija začne z izvajanjem vojaške operacije, upravitelj glede zneskov plačil, ki jih določi Svet, izvrši dogovore s tretjimi državami, ki prispevajo plačila za omenjeno operacijo.

POGLAVJE 4

BANČNI RAČUNI

Člen 14

Odprtje in namen

1. Upravitelj odpre enega ali več bančnih računov v imenu Athene.

2. Bančni računi se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici.

3. Države plačnice svoje prispevke nakažejo na omenjene račune. Ti računi se uporabljajo za plačevanje stroškov, ki jih upravlja Athena in za izplačevanje potrebnih predujmov poveljniku operacije v okviru izvrševanja odhodkov, ki se nanašajo na skupne stroške vojaške operacije. Nobenega od bančnih računov se ne sme prekoračiti.

Člen 15

Upravljanje sredstev

1. Za vsako izplačilo z računa Athene je potreben skupni podpis upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani.

2. Sredstva, ki jih upravlja Athena, vključno s sredstvi, namenjenimi poveljniku operacije, se položijo izključno v eurih na tekoči ali kratkoročni bančni račun pri prvorazredni finančni instituciji.

POGLAVJE 5

SKUPNI STROŠKI

Člen 16

Opredelitev skupnih stroškov in obdobja upravičenosti izplačil

1. Skupni stroški, navedeni v Prilogi I, gredo v breme Athene ne glede na čas njihovega nastanka. Če so vpisani v proračunski člen, ki predstavlja operacijo, na katero se najbolj navezujejo, se upoštevajo kot operativni stroški te operacije. V nasprotnem primeru se upoštevajo kot skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali v njihovem nadaljevanju.

2. Poleg tega Athena krije skupne operativne stroške, navedene v Prilogi II, v obdobju od odobritve koncepta kriznega upravljanja za operacijo do imenovanja poveljnika operacije. V posebnih okoliščinah in po posvetovanju s Političnim in varnostnim odborom lahko Posebni odbor spremeni obdobje, v katerem te stroške krije Athena.

3. Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko štab operacije zaključi svoje aktivnosti, Athena iz naslova operativnih skupnih stroškov pokriva:

(a)	skupne stroške, navedene v prilogi III-A;

(b)	skupne stroške, navedene v prilogi III-B, če tako sklene Svet.

4. Med aktivno fazo vojaškega podpornega ukrepa Athena iz naslova operativnih skupnih stroškov pokriva skupne stroške, kakor jih opredeli Svet za vsak primer posebej s sklicevanjem na Prilogo III.

5. Operativni skupni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno dokončanje, kakor so navedeni v Prilogi IV.

Operacija je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev operacije, izročeni svojemu namenu, in ko je oblikovan zaključni račun operacije.

6. Odhodki, nastali zaradi pokritja stroškov, ki bi se v vsakem primeru – ne glede na izvedbo operacije – šteli v breme ene ali več držav plačnic, institucije Skupnosti ali mednarodne organizacije, se ne morejo upoštevati kot skupni stroški.

7. Posebni odbor lahko za posamične primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin določeni povečani stroški, ki niso našteti v Prilogi III-B, štejejo za skupne stroške določene operacije v času njene aktivne faze.

8. Države članice prek upravitelja Svet in Posebni odbor obvestijo o dogovorih o delitvi stroškov, pri katerih sodelujejo v okviru operacije Evropske unije.

Člen 17

Vaje

1. Skupni stroški za vaje Evropske unije se financirajo prek Athene v skladu s pravili in postopki, ki so podobni tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse sodelujoče države članice.

2. Omenjene skupne stroške za vaje sestavljajo najprej povečani stroški za premestljive ali fiksne štabe in, drugič, povečani stroški, ki nastanejo zaradi uporabe Natovih skupnih sredstev in zmogljivosti s strani EU, ko so dana na voljo za potrebe vaje.

3. Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov v zvezi s:

(a)	pridobivanjem osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo;

(b)	načrtovalno in pripravljalno fazo vaj;

(c)	prevozom, vojašnicami in nastanitvijo vojaških sil.

Člen 18

Referenčni znesek

V vseh skupnih ukrepih, s katerimi Svet odloči, da bo Unija izvedla vojaško operacijo in vse skupne ukrepe ali odločitve, s katerimi se Svet odloči za podaljšanje operacije Unije, se predvidi referenčni znesek za pokrivanje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj ob pomoči zlasti vojaškega osebja Unije in poveljnika operacije, če je slednji na položaju opravljanja svoje funkcije, oceni znesek, ki je predvidoma potreben za pokritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj omenjeni znesek prek predsedstva predlaga telesom Sveta, ki so pristojna za preučitev osnutka skupnega ukrepa ali sklepa.

POGLAVJE 6

PRORAČUN

Člen 19

Proračunska načela

1. Proračun, sestavljen v eurih, je akt, ki za vsako proračunsko leto določi in odobri vse prihodke in odhodke, ki jih upravlja Athena.

2. Vsi odhodki so povezani s specifično operacijo, razen, če je to potrebno, za stroške, navedene v Prilogi I.

3. Sredstva, vpisana v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.

4. Proračunski prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.

5. Vsi prihodki in odhodki se lahko izvršijo le tako, da se uvrstijo v postavko proračuna, in le do višine tam vpisanih sredstev.

Člen 20

Določitev in sprejetje letnega proračuna

1. Upravitelj vsako leto s pomočjo vseh poveljnikov operacij za oddelek „skupni operativni stroški“ oblikuje osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto. Upravitelj predloži osnutek proračuna Posebnemu odboru najpozneje do 31. oktobra.

2. Osnutek vsebuje:

(a)	proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih stroškov, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku;

(b)	proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje operativnih skupnih stroškov za tekoče operacije ali za načrtovane operacije, vključno, po potrebi, s sredstvi, namenjenimi za vračilo skupnih stroškov, ki so bili predfinancirani s strani neke države ali tretje strani;

(c)	predvidene prihodke, potrebne za pokritje odhodkov.

3. Proračunska sredstva se razvrstijo po naslovih in poglavjih, ki odhodke povzemajo glede na vrsto ali namen in se po potrebi razčlenijo še po členih. Osnutek proračuna vsebuje podrobne opombe po poglavjih ali členih. Vsaka operacija je predmet posebnega naslova. Eden od posebnih naslovov tvori splošni del proračuna in vsebuje skupne stroške, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku.

4. Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasna proračunska sredstva“. Ta proračunska sredstva se vpišejo v omenjeno poglavje, če zaradi utemeljenih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih proračunskih sredstev ali glede zmožnosti izvrševanja vpisanih proračunskih sredstev.

5. Proračunske prihodke sestavljajo:

(a)	prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice kot plačnice in po potrebi tretje države plačnice;

(b)	razni prihodki, razčlenjeni po naslovih, ki vsebujejo aktivne obresti, prihodke iz prodaje in proračunski donos za preteklo proračunsko leto, potem ko ga je določil Posebni odbor.

6. Posebni odbor osnutek proračuna odobri najpozneje do 31. decembra. Upravitelj sprejme odobreni proračun in o tem obvesti sodelujoče države in države plačnice.

Člen 21

Rebalansi proračuna

1. V primeru neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščin, zlasti če pride do začetka izvajanja operacije v teku proračunskega leta, upravitelj predlaga osnutek rebalansa proračuna. Če osnutek rebalansa proračuna znatno presega referenčni znesek za zadevno operacijo, Posebni odbor lahko Svet zaprosi za njegovo odobritev.

2. Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter notificira po istem postopku kot za letni proračun. Če je rebalans proračuna povezan z začetkom izvajanja vojaške operacije Unije, mora biti rebalansu priloženo natančno finančno poročilo o skupnih stroških, predvidenih za celotno operacijo. Posebni odbor o tem razpravlja glede na nujnost zadeve.

Člen 22

Prerazporeditev sredstev

1. Upravitelj lahko po potrebi na podlagi predloga poveljnika operacije prerazporedi proračunska sredstva. Upravitelj o svoji nameri obvesti Posebni odbor vsaj en teden vnaprej, kolikor to dopušča nujnost danega položaja. Predhodna odobritev s strani Posebnega odbora je potrebna, če:

(a)	se ob načrtovani prerazporeditvi sredstev spremeni višina celotnega zneska proračunskih sredstev, predvidenih za operacijo; ali

(b)	načrtovane prerazporeditve sredstev med poglavji v teku proračunskega leta presežejo 10 % proračunskih sredstev, vpisanih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev.

2. Poveljnik operacije lahko v treh mesecih, ki sledijo začetku izvajanja operacije – če presodi, da je to potrebno za pravilno vodenje operacije, prerazporedi proračunska sredstva, dodeljena zadevni operaciji, med členi in poglavji iz oddelka proračuna pod naslovom „skupni operativni stroški“. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.

Člen 23

Prenos proračunskih sredstev v naslednje proračunsko leto

1. Načeloma se proračunska sredstva, namenjena pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, za katera niso bile prevzete obveznosti, ob koncu proračunskega leta prekličejo.

2. Proračunska sredstva, namenjena pokrivanju stroškov skladiščenja materiala in opreme, s katerimi upravlja Athena, se enkrat lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto, če so bile za sredstva v ta namen prevzete obveznosti pred 31. decembrom v tekočem proračunskem letu. Sredstva, namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov, se lahko prenesejo naprej, če so potrebna za operacijo, ki ni bila v celoti zaključena.

3. Upravitelj predloge za prenos proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta Posebnemu odboru predloži do 15. februarja. Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.

Člen 24

Predvideno izvajanje

Ko se letni proračun odobri, se proračunska sredstva lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje.

POGLAVJE 7

PRISPEVKI IN VRAČILA

Člen 25

Določitev prispevkov

1. Proračunska sredstva za kritje skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ki se ne pokrivajo iz raznih prihodkov, se financirajo s plačili prispevkov sodelujočih držav članic.

2. Proračunska sredstva za pokrivanje skupnih operativnih stroškov zadevne operacije se krijejo iz plačil prispevkov držav članic in tretjih držav, ki prispevajo k operaciji.

3. Prispevki za zadevno operacijo, ki jih morajo plačati države članice plačnice, so enaki znesku sredstev, ki so vpisana v proračun in so namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov te operacije brez zneskov plačil prispevkov, ki so jih za isto operacijo v skladu s členom 13 dolžne plačati tretje države plačnice.

4. Razdelitev plačil prispevkov med državami članicami, od katerih se plačilo prispevkov zahteva, se določi po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kakor je določeno v členu 28(3) Pogodbe o Evropski uniji in v skladu s Sklepom Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu lastnih virov Evropskih skupnosti (3) ali v skladu s katerim koli drugim sklepom Sveta, ki ga nadomeščajo.

5. Podatki za izračun plačil prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastni viri BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu proračunu, ki ga sprejmeta Evropski skupnosti. Prispevek vsake države članice, ki ga je ta dolžna plačati, je sorazmeren deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v celotnem agregatu BND držav članic, od katerih se zahteva plačilo prispevka.

Člen 26

Načrt plačevanja prispevkov

1. Ko Svet sprejme referenčni znesek za vojaško operacijo Evropske unije, države članice plačnice svoje prispevke plačajo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi višje odstotne stopnje.

2. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev, da se plačilo dodatnih prispevkov zahteva še pred sprejetjem rebalansa proračuna za namene operacije. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva predloži v obravnavo pristojnim pripravljalnim telesom Sveta.

3. Ko se sredstva namenjena pokritju skupnih operativnih stroškov operacije vpišejo v proračun, države članice vplačajo preostale zneske prispevkov, ki jih za to operacijo dolgujejo v skladu s členom 25 po odštetju prispevkov, ki so od njih bili zahtevani za namene iste operacije v istem proračunskem letu. Vendar če se načrtuje, da bo operacija trajala dlje kot šest mesecev, se plačilo prispevkov izvrši v polletnih obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v dveh mesecih po začetku operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravitelja ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od teh določb.

4. Ko je sprejet referenčni znesek ali proračun, upravitelj s pismom posameznim nacionalnim upravnim telesom, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje ustrezne pozive za plačilo prispevkov.

5. Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v roku 30 dni po posredovanju zadevnega poziva za plačilo prispevkov.

6. Vsaka država plačnica je dolžna plačati bančne stroške, ki se nanašajo na plačilo njenega lastnega prispevka.

7. Upravitelj potrdi prejem prispevkov.

Člen 27

Začetno financiranje

1. V primeru operacije hitrega vojaškega odzivanja EU prispevke v višini referenčnega zneska plačajo države članice plačnice. Brez poseganja v člen 26(3) se plačila izvedejo, kakor je opredeljeno spodaj.

2. Za namen začetnega financiranja operacij hitrega vojaškega odzivanja EU sodelujoče države članice:

(a)	prispevek za Atheno plačajo vnaprej;

(b)	ali, če se Svet odloči izvesti operacijo hitrega vojaškega odzivanja EU, k financiranju katere prispevajo, svoje prispevke k skupnim stroškom te operacije v višini referenčnega zneska plačajo v roku petih dni po posredovanju poziva, razen če Svet ne odloči drugače.

3. Zaradi zgoraj navedenega namena Posebni odbor, sestavljen iz po enega predstavnika vseh držav članic, ki so se odločile plačati prispevek vnaprej (v nadaljevanju „države članice vnaprejšnje plačnice“), v proračunu pod posebnim naslovom določi začasna proračunska sredstva. Ta začasna proračunska sredstva se pokrijejo s prispevki, ki jih države članice vnaprejšnje plačnice plačajo v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva za plačilo teh prispevkov.

4. Brez poseganja v člen 26(3) plača država članica vnaprejšnja plačnica prispevke za operacijo hitrega odzivanja do višine prispevka, ki ga je prispevala k začasnim proračunskim sredstvom iz odstavka 3 tega člena, v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva. Poveljniku operacije se lahko da na voljo podoben znesek iz prispevkov, plačanih vnaprej.

5. Ne glede na člen 22 se vsa začasna proračunska sredstva iz odstavka 3 tega člena, ki se porabijo za operacijo, vrnejo v blagajno v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva.

6. Brez poseganja v odstavek 1 lahko vsaka država članica vnaprejšnja plačnica v posebnih okoliščinah upravitelja pooblasti, da z njenim vnaprej plačanim prispevkom pokrije njen prispevek k operaciji, v kateri sodeluje, ki pa ni operacija hitrega odzivanja. Vnaprej plačani prispevek bo zadevna država članica ponovno zagotovila v blagajno v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva.

7. Če se sredstva za operacijo, ki se ne šteje za operacijo hitrega odzivanja, potrebujejo pred prejemom zadostnih prispevkov za to operacijo, se lahko uporabijo prispevki, ki so jih vnaprej plačale države članice, ki prispevajo k financiranju te operacije, po odobritvi držav članic vnaprejšnjih plačnic, in sicer v višini 50 % njihovega zneska za kritje prispevkov za to operacijo. Vnaprej plačani prispevek bodo države članice vnaprejšnje plačnice ponovno zagotovile v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva.

8. Ne glede na člen 33(3) lahko poveljnik operacije prevzame obveznost za zneske, ki so mu bili dani na voljo, in izvrši plačila.

9. Vsaka država članica lahko prekliče svojo izbiro, če o tem obvesti upravitelja najmanj tri mesece vnaprej.

Člen 28

Vračilo predfinanciranja

1. Država članica, tretja država ali po potrebi mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za predfinanciranje dela skupnih stroškov neke operacije, od Athene lahko dobi povračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti, in ki ga posreduje upravitelju najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.

2. Zahtevku za povračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije in upravitelj.

3. Če se zahtevek za povračilo, ki ga sporoči država plačnica, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva za plačilo prispevkov, ki ga izda upravitelj.

4. Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva za plačilo prispevkov ali če odobreni zahtevek za povračilo presega višino pričakovanega prispevka, upravitelj izplača znesek povračila v roku 30 dni ob upoštevanju stanja razpoložljivosti denarnih sredstev Athene in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.

5. Povračilo se izplača v skladu s tem sklepom tudi če pride do preklica operacije.

Člen 29

Upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške, s strani Athene

1. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko odloči, da se upravno vodenje nekaterih odhodkov v zvezi z zadevno operacijo, zlasti na področju podpornih dejavnosti/preskrbe in pralnic, za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, prenese na Atheno.

2. Posebni odbor s svojim sklepom lahko pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki sodelujejo v operaciji, za pridobitev opisanih storitev. Posebni odbor lahko odobri predfinanciranje odhodkov držav članic iz proračuna Athene ali odloči, da Athena od držav članic lahko vnaprej prejme potrebna sredstva za izpolnitev sklenjenih pogodb.

3. Athena vodi knjigovodstvo za odhodke, ki gredo v breme posamezne države članice in katerih upravljanje je bilo preneseno nanjo. Državam članicam mesečno pošilja izkaze o odhodkih v njihovo breme, ki jih same ali člani njihovega osebja naredijo v preteklem mesecu in jih pozove k plačilu sredstev za pokritje omenjenih izdatkov. Države članice zahtevana sredstva Atheni plačajo v roku 30 dni po posredovanju poziva za plačilo sredstev.

Člen 30

Zamudne obresti

1. Če država ne izpolni svojih finančnih obveznosti, se po analogiji uporabijo pravila Skupnosti za zamudne obresti, določena s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4) glede plačila prispevkov v proračun Skupnosti.

2. Če zamuda pri plačilu ni daljša od desetih dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od desetih dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.

POGLAVJE 8

IZVRŠEVANJE ODHODKOV

Člen 31

Načela

1. Proračunska sredstva Athene se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja, to je v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.

2. Pooblaščene osebe so odgovorne za izvrševanje prihodkov ali odhodkov Athene v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja, da bi tako zagotovile spoštovanje zahtev glede zakonitosti in pravilnosti. Pooblaščene osebe prevzemajo proračunske in pravne obveznosti, potrjujejo in odobravajo odhodke ter izvajajo dejavnosti pred omenjeno izvršitvijo proračunskih sredstev. Pooblaščena oseba lahko svoje funkcije prenese s sklepom, ki določa:

(a)	uslužbence na ravni, ki je primerna za tak prenos;

(b)	obseg prenesenih pooblastil; in

(c)	obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej.

3. Zagotovi se izvrševanje proračunskih sredstev v skladu z načelom razmejitve dolžnosti pooblaščene osebe in računovodje. Funkciji pooblaščene osebe in računovodje sta nezdružljivi. Za vsa plačila iz sredstev, ki jih upravlja Athena, se zahteva skupni podpis pooblaščene osebe in računovodje.

4. Brez poseganja v ta sklep velja, da v primerih, ko se izplačevanje skupnih odhodkov zaupa državi članici, instituciji Skupnosti ali po potrebi mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija uporablja pravila, ki veljajo v zvezi z izplačevanjem njenih lastnih odhodkov. Če upravitelj neposredno izvršuje odhodke, se pri tem ravna po pravilih, ki veljajo za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropskih skupnosti pod rubriko „Svet.“

5. Vendar upravitelj predsedstvu lahko posreduje elemente za predlog Svetu ali Posebnemu odboru o pravilih za izvrševanje splošnih odhodkov.

6. Posebni odbor lahko odobri pravila za izvrševanje skupnih odhodkov, ki odstopajo od odstavka 4.

Člen 32

Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku

Upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni stroški, nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku.

Člen 33

Operativni skupni stroški

1. Poveljnik operacije opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo operativni skupni stroški operacije, ki ji poveljuje. Vendar upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo operativni skupni stroški, nastali v fazi priprav na določeno operacijo, ki jih Athena neposredno izplača, ali ki so povezani z zadevno operacijo po zaključku njene aktivne faze.

2. Zneske, potrebne za izvrševanje odhodkov zadevne operacije, upravitelj z bančnega računa Athene nakaže poveljniku operacije na njegovo zahtevo na bančni račun, odprt v imenu Athene, ki ga je sporočil poveljnik operacije.

3. Z odstopanjem od člena 19(5) sprejetje referenčnega zneska upravitelju in poveljniku operacije, vsakemu na svojem področju pristojnosti, omogoči pravico do angažiranja in plačevanja izdatkov za zadevno operacijo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi višje odstotne stopnje. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev o dodatnem angažiranju in izplačilu sredstev za izdatke. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva prek predsedstva posreduje pristojnim pripravljalnim telesom Sveta. To odstopanje se preneha uporabljati z datumom sprejetja proračuna za zadevno operacijo.

4. V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj in poveljnik operacije ali njegov zastopnik vsakih štirinajst dni poročata Posebnemu odboru, vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja, poveljnika operacije ali države članice lahko izda smernice za izvrševanje odhodkov v omenjenem obdobju.

5. Z odstopanjem od člena 19(5) v primerih neposredne življenjske nevarnosti za člane osebja, ki so udeleženi v vojaški operaciji Evropske unije, poveljnik zadevne operacije za rešitev življenj omenjenih članov osebja lahko izplača potrebne izdatke, čeprav se prekoračijo sredstva, določena v proračunu. O tem nemudoma obvesti upravitelja in Posebni odbor. V takem primeru upravitelj v navezi s poveljnikom operacije predlaga prenose sredstev, ki so potrebna za financiranje omenjenih nepredvidenih izdatkov. Če s prenosi sredstev ni mogoče zagotoviti zadostne višine sredstev za omenjene izdatke, upravitelj predlaga rebalans proračuna.

POGLAVJE 9

KONČNI NAMEN SKUPAJ FINANCIRANE OPREME IN INFRASTRUKTURE

Člen 34

1. Za dokončanje operacije, ki ji poveljuje, poveljnik operacije stori vse potrebno, da se za opremo in infrastrukturo, ki sta pridobljeni iz skupnih sredstev za namene zadevne operacije, poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

2. Upravitelj upravlja opremo in infrastrukturo, ki preostaneta po koncu aktivne faze operacije, s ciljem, da po potrebi zanju poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.

3. Stopnjo amortizacije za opremo, infrastrukturo in druga sredstva Posebni odbor potrdi, kakor hitro je mogoče.

4. Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Posebni odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:

(a)	v primeru infrastrukture, da se ta proda ali prek Athene prenese v državo gostiteljico, državo članico ali tretji strani;

(b)	v primeru opreme, da se ta prek Athene proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali da se uskladišči in jo vzdržuje Athena, država članica ali tretja stran.

5. Oprema in infrastruktura se prodata državi plačnici, državi gostiteljici ali tretji strani po tržni vrednosti ali, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po ceni z upoštevanjem ustrezne stopnje amortizacije.

6. Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti v okviru Sveta, držav plačnic ali NATA, glede na potrebe.

7. Če se sprejme odločitev, da Athena zadrži opremo, pridobljeno za neko operacijo, države članice plačnice od drugih sodelujočih držav članic lahko zahtevajo finančno kompenzacijo. Posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih držav članic, na podlagi predloga upravitelja sprejme ustrezne odločitve.

POGLAVJE 10

RAČUNOVODSTVO IN POPIS INVENTARJA

Člen 35

Načela

Če se za izvrševanje skupnih odhodkov zadolži država članica, institucija Skupnosti ali, po potrebi, mednarodna organizacija, zadevna država, institucija ali mednarodna organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za vodenje računov njenih lastnih odhodkov in njenega lastnega inventarja.

Člen 36

Računovodstvo operativnih skupnih stroškov

Poveljnik operacije vodi račune o prenosih sredstev, prejetih od Athene, o odhodkih sredstev, ki jih je angažiral, in o opravljenih plačilih ter popis inventarja premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Athene in uporabljenega za namene operacije, ki ji poveljuje.

Člen 37

Konsolidirana bilanca

1. Računovodja vodi račune o zahtevanih plačilih prispevkov in o izvršenih prenosih sredstev. Poleg tega sestavlja obračune za skupne stroške, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku in za operativne odhodke, ki se izvršijo v okviru neposredne odgovornosti upravitelja.

2. Računovodja izdela konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov Athene. Vsak poveljnik operacije mu pošlje računovodsko evidenco odhodkov, ki jih je angažiral, ter izvršenih plačil, kakor tudi predfinanciranja, ki ga je odobril za pokrivanje operativnih skupnih stroškov operacije, kateri poveljuje.

POGLAVJE 11

REVIZIJSKI PREGLED IN PREDLOŽITEV RAČUNOV

Člen 38

Redna poročila Posebnemu odboru

Upravitelj Posebnemu odboru vsake tri mesece predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov za obdobje preteklih treh mesecev in za obdobje od začetka proračunskega leta dalje. V ta namen vsak poveljnik operacije upravitelju pravočasno predloži poročilo o odhodkih, ki se nanašajo na operativne skupne stroške operacije, ki ji poveljuje.

Člen 39

Revizijski pregled računov

1. Če se za izvrševanje odhodkov Athene določi država članica, institucija Skupnosti ali mednarodna organizacija, omenjena država, institucija ali organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za revizijske preglede računov njenih lastnih odhodkov.

2. Vendar upravitelj ali osebe, ki jih slednji imenuje, lahko kadar koli opravijo revizijski pregled skupnih izdatkov Athene, ki so nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ali operativnih skupnih stroškov neke operacije. Poleg tega, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko kadar koli imenuje zunanje revizorje, za katere določi delovne naloge in pogoje zaposlitve.

3. Za izvajanje zunanjih revizijskih pregledov se ustanovi šestčlanski revizijski kolegij. Posebni odbor vsako leto med kandidati, ki jih predlagajo države članice, s 1. januarjem naslednjega leta imenuje dva člana za triletno obdobje, ki se lahko enkrat podaljša. Posebni odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev. Kandidati morajo biti člani nacionalnega revizijskega organa države članice in zagotoviti primerna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Po potrebi morajo biti na voljo za izvajanje nalog v imenu Athene. Pri izvajanju teh nalog:

(a)	člani kolegija še naprej prejemajo plačo od svojega izvornega revizijskega organa in od Athene prejmejo zgolj povračilo stroškov za opravljanje svoje naloge v skladu s pravili, ki veljajo za uradnike Evropskih skupnosti enakovrednega razreda;

(b)	navodila lahko zahtevajo in prejemajo samo od Posebnega odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda;

(c)	o svoji nalogi poročajo samo Posebnemu odboru;

(d)

v finančnem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preverijo, da so bili odhodki, financirani ali predfinancirani s strani Athene, izvršeni v skladu z veljavno zakonodajo in načeli dobrega finančnega poslovanja, torej v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne.

V revizijskem kolegiju med člani vsako leto potekajo volitve za zamenjavo ali podaljšanje mandata predsednika. Sprejme pravila, ki veljajo za revizijski nadzor, ki ga njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizijski kolegij odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih njegovi člani sestavijo pred njihovo predložitvijo upravitelju in Posebnemu odboru.

4. Posebni odbor se na podlagi posameznih primerov in iz specifičnih razlogov lahko odloči za uporabo zunanjih revizijskih organov.

5. Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled odhodkov Athene, morajo pred začetkom opravljanja svoje naloge prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do ravni „secret UE“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali NATA. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in ščitile podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijskega pregleda v skladu s pravili, ki veljajo za omenjene informacije in podatke.

6. Upravitelj in osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled odhodkov Athene, imajo brez predhodne najave neomejen dostop do dokumentov in do vsebine vseh nosilcev podatkov v zvezi z omenjenimi odhodki in do prostorov, v katerih se taki dokumenti in nosilci podatkov hranijo. Upravitelj in te osebe lahko naredijo kopije. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju odhodkov Athene, upravitelju in osebam, odgovornim za revizijski pregled teh odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.

7. Stroški revizijskih pregledov, ki jih opravijo revizorji v imenu Athene, se upoštevajo kot skupni stroški in gredo v breme Athene.

Člen 40

Letna predložitev finančnih poročil

1. Vsi poveljniki operacij računovodji Athene do 31. marca po koncu finančnega leta ali v roku štirih mesecev po koncu operacije, ki ji poveljujejo – kar nastopi prej –, zagotovijo informacije, potrebne za zaključne račune skupnih stroškov, zaključne račune odhodkov, ki so bili predfinancirani in povrnjeni v skladu s členom 29, ter letno poročilo o dejavnostih.

2. Upravitelj ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij pripravi začasne zaključne račune in letno poročilo o dejavnostih, ki jih predloži Posebnemu odboru in revizijskemu kolegiju do 30. aprila po koncu finančnega leta.

3. Revizijski kolegij posebnemu odboru do 31. julija po koncu finančnega leta predloži letno revizijsko poročilo, upravitelj pa mu ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij predloži letne zaključne račune Athene. Posebni odbor do 30. septembra po koncu finančnega leta preuči zaključne račune ob upoštevanju revizijskega poročila kolegija, da bi upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izdal potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.

4. Vse račune in popis inventarja hrani računovodja in vsak poveljnik operacije, vsak na svoji ravni, za obdobje petih let od datuma, ko je bilo izdano ustrezno potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.

5. Posebni odbor odloči o vključitvi salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, za katerega so bili računi odobreni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od razmer, prek rebalansa proračuna.

6. Tisti del salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov sodelujočih držav članic.

7. Tisti del salda iz realizacije proračuna, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov dane operacije, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov držav članic, ki prispevajo sredstva za zadevno operacijo.

8. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov, dolgovanih Atheni, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam.

9. Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, upravitelju vsako leto do 31. marca prostovoljno predloži podatke, po potrebi preko poveljnika operacije, o povečanih stroških, ki so nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravitelj te podatke pripravi zato, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad povečanimi stroški operacije.

Člen 41

Predložitev finančnega poročila o operaciji

1. Ko se operacija konča, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko sprejme odločitev, da upravitelj ob pomoči računovodje in poveljnika operacije Posebnemu odboru predloži finančno poročilo in bilanco stanja zadevne operacije vsaj do datuma, na katerega se je slednja končala, in če je mogoče, do datuma, na katerega se dokončno zaključi. Rok, določen upravitelju, ne sme biti krajši od štirih mesecev od datuma, na katerega se je operacija končala.

2. Če v finančno poročilo in v bilanco stanja v določenem roku ni mogoče vključiti prihodkov in odhodkov, povezanih z dokončnim zaključkom zadevne operacije, potem se ti prihodki in odhodki prikažejo v letnem finančnem poročilu in v bilanci stanja Athene in jih Posebni odbor pregleda v okviru letne predložitve finančnih poročil.

3. Posebni odbor odobri finančno poročilo in bilanco stanja, ki sta mu bila predložena za zadevno operacijo. Upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izda potrdilo o izpolnitvi obveznosti za zadevno operacijo.

4. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov, dolgovanih Atheni, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam.

POGLAVJE 12

PRAVNA ODGOVORNOST

Člen 42

1. Pogoje, glede na katere se uravnavata disciplinska ali kazenska odgovornost poveljnika operacije, upravitelja in drugih članov osebja, ki jih dajo na voljo zlasti institucije Skupnosti ali države članice, v primeru napak in malomarnosti pri izvrševanju proračuna, urejajo kadrovski predpisi ali režim pravil, ki veljajo za njih. Poleg tega Athena proti omenjenim članom osebja lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države plačnice sproži civilnopravni postopek.

2. Država plačnica v nobenem primeru ne more klicati na odgovornost Evropskih skupnosti ali generalnega sekretarja Sveta zaradi tega, ker njihove naloge izvajajo upravitelj, računovodja ali njim dodeljeni člani osebja.

3. Za obveznost izpolnjevanja pogodb, ki se lahko pojavi v zvezi s pogodbami, sklenjenimi v okviru izvrševanja proračuna, so prek Athene odgovorne države plačnice. Ureja jo pravo, ki velja za zadevne pogodbe.

4. V primerih nepogodbene obveznosti vso škodo, ki jo povzroči operativni štab, štab vojaških sil (angl. force headquarters) in štab komponent (angl. component headquarters) krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali ki jo povzročijo člani njihovega osebja pri opravljanju svojih nalog, krijejo države plačnice prek Athene, v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic in kadrovskim pravilnikom za vojaške sile, ki veljajo na območju izvajanja operacij.

5. Države plačnice v nobenem primeru ne morejo klicati na odgovornost Evropskih skupnosti ali držav članic zaradi pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna ali zaradi škode, ki jo povzročijo enote in oddelki krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali člani njihovega osebja pri opravljanju svojih nalog.

Člen 43

Revizija

Ta sklep se vključno s prilogami revidira po vsaki operaciji, najmanj vsakih 18 mesecev. Prva revizija se opravi najpozneje pred koncem leta 2004. Pri revizijah s svojim prispevkom sodelujejo vodstveni organi Athene.

Člen 44

Razveljavitev

Sklep Sveta 2004/197/SZVP se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljen Sklep se razumejo kot sklicevanja na ta sklep in jih je treba brati v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge VI.

Člen 45

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 46

Objava

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 14. maja 2007

Za Svet

Predsednik

F.-W. STEINMEIER

(1) UL L 63, 28.2.2004, str. 68. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2007/91/SZVP (UL L 41, 13.2.2007, str. 11).

(2) Glej Prilogo V.

(3) UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

PRILOGA I

Skupni stroški v breme Athene ne glede na čas nastanka

V primerih, ko se naslednji skupni stroški ne navezujejo neposredno na neko posebno operacijo, Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se ustrezna proračunska sredstva dodeli splošnemu delu letnega proračuna. Ta sredstva se v največjem možnem obsegu vpišejo v proračunske člene, ki izkazujejo operacijo, na katero se najbolj navezujejo.

1.	Stroški službenih potovanj poveljnika operacije in njegovih članov osebja, ki nastanejo zaradi predložitve poročil v zvezi z operacijo Posebnemu odboru.

2.	Odškodnine za povrnitev škode in stroške, ki izhajajo iz zahtevkov in tožb, ki jih plača Athena.

3.	Stroški na podlagi sklepa o skladiščenju materiala za potrebe operacije, pridobljenega iz skupnih stroškov (če so ti stroški vpisani v splošni del proračuna, je potrebno označiti njihovo povezavo z določeno operacijo).

Splošni del letnega proračuna po potrebi zajema tudi sredstva za kritje naslednjih skupnih stroškov operacij, pri katerih k financiranju prispevajo sodelujoče države članice:

1.	bančni stroški;

2.	stroški revizijskega pregleda;

3.	skupni stroški, ki se nanašajo na pripravljalno fazo operacije, opredeljeni v Prilogi II.

PRILOGA II

Operativni skupni stroški v zvezi s pripravljalno fazo operacije, ki so v breme Athene

Povečani stroški prevoza in nastanitve, potrebni za raziskovalne misije in priprave (predvsem misije za ugotavljanje dejstev in izvidništvo) vojaških sil za posebne vojaške operacije Evropske unije.

Zdravstvene storitve: stroški nujnih zdravstvenih evakuacij (Medevac) oseb, ki sodelujejo v raziskovalnih misijah in pripravah s strani vojaških sil v zvezi s posebno vojaško operacijo Evropske unije, kadar zdravstvena oskrba na območju vojaške operacije ni mogoča.

PRILOGA III

III-A

Operativni skupni stroški, ki se nanašajo na aktivno fazo operacij in ki so vedno v breme Athene

Za vsako vojaško operacijo Unije Athena kot operativne skupne stroške pokriva stroške povečanja, ki se zahtevajo za operacijo, določeno v spodnjem besedilu.

Stroški povečanja za (premestljive ali stalne) štabe operacij ali vaj, ki jih vodi EU.

(a)	Štabi (HQ):

operativni štabi, štabi vojaških sil in štabi komponent;

(b)	operativni štab (OHQ):

nepremestljivi štab poveljnika operacije izven območja vojaškega delovanja, ki je odgovoren za vzpostavitev, začetek delovanja, vzdrževanje in vrnitev sil EU;

definicija skupnih stroškov, ki velja za OHQ zadevne operacije, velja tudi za Generalni sekretariat Sveta in za ATHENO, v kolikor slednja neposredno delujeta za zadevno operacijo;

(c)	štab vojaških sil (FHQ):

sedež sil EU, ki so razporejene na območju operacij;

(d)	štab komponent (CCHQ):

vojaški sedež poveljnika komponente EU, razporejenega za namene zadevne operacije (to je poveljnikov zračnih, kopenskih, pomorskih sil in poveljnikov, zadolženih za druge posebne funkcije, ki bi jih lahko bilo potrebno imenovati glede na značaj operacije);

(e)	stroški prevoza

prevoz na in iz območja operacij z namenom razporeditve, vzdrževanja in vrnitve FHQ in CCHQ; stroški prevoza, nastali s strani OHQ in potrebni za operacijo;

(f)

uprava:

dodatna pisarniška oprema in oprema za namestitev, pogodbene storitve in splošne storitve, stroški vzdrževanja zgradb;

(g)	najeto lokalno osebje:

civilno osebje, mednarodni svetovalci in najeto lokalno (domače in zdomsko) osebje, potrebno za vodenje operacije izven običajnih zahtev v zvezi z operacijo (vključno s plačilom nadurnih storitev);

(h)	komunikacije:

investicijski izdatki za nakup in uporabo dodatne komunikacijske in IT opreme in stroški za opravljene storitve (najem in vzdrževanje modemov, telefonskih vodov, satelitskih telefonov, kodiranih telefaksov, varovanih linij, internetnih dostopov, podatkovnih linij, omrežij na lokalnem območju);

(i)	prevozi/potovanja (brez stroškov za dnevna nadomestila) v okviru območja operacij HQ:

izdatki v zvezi s prevozi vozil in druga potovanja z drugimi sredstvi in tovorni stroški, vključno s stroški potovanj za nacionalne okrepitve in obiskovalce; povečani stroški za gorivo v primerjavi s stroški običajnih operacij; najem dodatnih vozil; stroški službenih poti med krajem izvajanja operacij in Brusljem in/ali kraji sestankov, ki jih organizira EU; stroški obveznega zavarovanja proti tretji osebi, ki jih nekatere države zahtevajo od mednarodnih organizacij, ki svoje operacije izvajajo na njihovem ozemlju;

(j)	vojašnice in namestitev/infrastruktura:

izdatki za pridobivanje, najem ali obnavljanje potrebnih objektov HQ na območju operacij (najemi zgradb, zaklonišč, šotorov), če je to potrebno;

(k)	obveščanje javnosti:

stroški v zvezi z informacijskimi kampanjami in obveščanjem medijev pri OHQ in FHQ v skladu z informacijsko strategijo, ki jo oblikuje operativni HQ;

(l)	reprezentanca in sprejemi:

stroški za reprezentanco; stroški na ravni HQ, potrebni za vodenje operacije.

Povečanje stroškov, nastalih pri podpori vojaškim silam kot celoti.

Spodaj določeni stroški so stroški, ki nastanejo po razporeditvi sil na kraj operacije:

(a)	dela za razporeditev/infrastrukturo:

izdatki, nujno potrebni, da sile kot celota izpolnijo svojo nalogo (splošna raba letališča, železnice, pristanišč, cest, vključno s kraji izkrcanja in zbirališča; preskrba z energijo in vodo, zaščita statičnih sil, objekti za skladiščenje, parkirni prostori; tehnična podpora);

(b)	identifikacijske oznake:

posebne identifikacijske oznake, osebne identifikacijske izkaznice „European Union“, priponke, medalje, zastavice v barvah Evropske unije ali druge identifikacijske oznake za vojaške sile ali HQ (z izjemo oblek, pokrival ali uniform);

(c)	zdravstvene storitve:

nujne zdravstvene evakuacije (Medevac).

Povečanje stroškov, nastalo zaradi uporabe skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, za potrebe operacije pod vodstvom EU.

Stroški Evropske unije v zvezi z uporabo posebnih dogovorov med EU in Natom za izvajanje ene od njenih vojaških operacij, ki se nanašajo na dajanje na razpolago, spremljanje in vrnitev ali odpoklic skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, danih na voljo za namene operacije pod vodstvom EU. Povračila Nata EU.

Povečanje stroškov, nastalo pri EU za blago, storitve ali gradnje, vključene na seznam skupnih stroškov in ki jih za operacijo pod vodstvom EU da na voljo država članica, institucija EU, tretja država ali mednarodna organizacija, v skladu s sporazumom iz členov 11 in 12. Povračila s strani države, institucije EU ali mednarodne organizacije na podlagi takšne ureditve.

III-B

Operativni skupni stroški v zvezi z aktivno fazo neke posebne operacije, ki so v breme Athene, če tako odloči Svet

Prevozni stroški:	prevoz na območje in z območja operacij zaradi razporeditve, podpore in vrnitve sil, potrebnih za izvedbo operacije;
vojašnice in namestitev/infrastruktura:	stroški za pridobivanje, najem ali obnovitev prostorov na območju operacij (najem zgradb, zaklonišča, šotori) glede na potrebe za namene operacije razporejenih vojaških sil;
poveljstvo mednarodnih sil:	mednarodno poveljstvo sil EU, razporejenih na področju operacije;
pridobivanje informacij:	pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), nadzor terena iz zraka (AGSR); zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki).

III-C

Skupni operativni stroški, ki jih Athena krije, kadar tako zahteva poveljnik operacije in odobri Posebni odbor

(a)	Neobhodno potrebna dodatna oprema: najem ali nakup med potekom operacije nepredvidene posebne opreme, ki je bistvenega pomena za izvedbo operacije, v kolikor se kupljena oprema ob zaključku naloge ne vrne v matično državo;

(b)	zdravstvene storitve: vloge enega, dveh ali treh objektov na območju operacije;

(c)	pridobivanje informacij: pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), nadzor terena iz zraka (AGSR); zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki);

(d)

druge zmogljivosti na območju operacije, ki so ključnega pomena: zmogljivosti na območju operacije (odstranjevanje min na območju operacije, v kolikor je to potrebno za operacijo; kemična, biološka, radiološka in jedrska zaščita (CBRN); objekti za skladiščenje in dobavo goriva; skladiščenje in uničenje orožja in streliva, zbranega na območju operacije), v skladu s Skupnim ukrepom.

PRILOGA IV

Operativni skupni stroški v zvezi z dokončnim zaključkom operacije, ki so v breme Athene

Stroški, nastali zaradi iskanja končnega namena opreme in infrastrukture, ki sta bili skupno financirani za potrebe operacije.

Stroški povečanja, povezani s pripravo obračuna operacije. Upravičeni skupni stroški se določijo v skladu s Prilogo III ob upoštevanju dejstva, da člani potrebnega osebja, ki pripravljajo obračun, pripadajo štabu zadevne operacije tudi potem, ko je ta prenehal s svojimi aktivnostmi.

PRILOGA V

Razveljavljen Sklep in njegove poznejše spremembe

Sklep Sveta 2004/197/SZVP	(UL L 63, 28.2.2004, str. 68)
Sklep Sveta 2004/925/SZVP	(UL L 395, 31.12.2004, str. 68)
Sklep Sveta 2005/68/SZVP	(UL L 27, 29.1.2005, str. 59)
Sklep Sveta 2007/91/SZVP	(UL L 41, 13.2.2007, str. 11)

PRILOGA VI

Primerjalna tabela

Sklep 2004/197/SZVP	Ta sklep
Členi 1 do 10	Členi 1 do 10
Člen 10a	Člen 11
Člen 10b	Člen 12
Člen 11	Člen 13
Člen 12	Člen 14
Člen 13	Člen 15
Člen 14(1) do (3)	Člen 16(1) do (3)
Člen 14(3a)	Člen 16(4)
Člen 14(4)	Člen 16(5)
Člen 14(5)	Člen 16(6)
Člen 14(6)	Člen 16(7)
Člen 14(7)	Člen 16(8)
Člen 15	Člen 17
Člen 16	Člen 18
Člen 17	Člen 19
Člen 18	Člen 20
Člen 19	Člen 21
Člen 20	Člen 22
Člen 21	Člen 23
Člen 22	Člen 24
Člen 23	Člen 25
Člen 24(2)	Člen 26(1)
Člen 24(3)	Člen 26(2)
Člen 24(4)	Člen 26(3)
Člen 24(5)	Člen 26(4)
Člen 24(6)	Člen 26(5)
Člen 24(7)	Člen 26(6)
Člen 24(8)	Člen 26(7)
Člen 25(1) do (6)	Člen 27(1) do (6)
Člen 25(9)	Člen 27(7)
Člen 25(7)	Člen 27(8)
Člen 25(8)	Člen 27(9)
Člen 26	Člen 28
Člen 27	Člen 29
Člen 28	Člen 30
Člen 29	Člen 31
Člen 30	Člen 32
Člen 31	Člen 33
Člen 32	Člen 34
Člen 33	Člen 35
Člen 34	Člen 36
Člen 35	Člen 37
Člen 36	Člen 38
Člen 37(1) in (2)	Člen 39(1) in (2)
Člen 37(4)	Člen 39(3)
Člen 37(5)	Člen 39(4)
Člen 37(6)	Člen 39(5)
Člen 37(7)	Člen 39(6)
Člen 37(8)	Člen 39(7)
Člen 38(1) in (2)	Člen 40(1) in (2)
Člen 38(2a)	Člen 40(3)
Člen 38(3)	Člen 40(4)
Člen 38(4)	Člen 40(5)
Člen 38(5)	Člen 40(6)
Člen 38(6)	Člen 40(7)
Člen 38(7)	Člen 40(8)
Člen 38(8)	Člen 40(9)
Člen 39	Člen 41
Člen 40	Člen 42
Člen 42	Člen 43
_	Člen 44
Člen 43, prvi stavek	Člen 45
Člen 43, drugi stavek	Člen 46
Priloga I, prvi odstavek, točka 2	Priloga I, prvi odstavek, točka 1
Priloga I, prvi odstavek, točka 3	Priloga I, prvi odstavek, točka 2
Priloga I, prvi odstavek, točka 5	Priloga I, prvi odstavek, točka 3
Priloga I, drugi odstavek	Priloga I, drugi odstavek
Priloge II do IV	Priloge II do IV
_	Priloga V
_	Priloga VI

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 152

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 13. junij 2007

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 617/2007 z dne 14. maja 2007 o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES	1

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Sklep Sveta 2007/384/SZVP z dne 14. maja 2007 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena) (kodificirana različica)	14