13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/1

(1)

Uredba (ES) št. 41/2007 (2) določa za leto 2007 ribolovne možnosti in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

Skupnost je od 14. novembra 1997 pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (3).

(3)

Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) je na letnem srečanju leta 2006 sprejela Priporočilo 2006[05] za vzpostavitev načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju.

(4)

V skladu z Uredbo (ES) št. 41/2007 so se začasno določile ribolovne možnosti in s tem povezani pogoje za modroplavutega tuna, do sprejetja sporazuma o končnem deležu tega staleža v skladu s Konvencijo ICCAT.

(5)

Za obnovo staleža obnovitveni načrt ICCAT zagotavlja postopno zmanjšanje ravni celotnega dovoljenega ulova (TAC) od leta 2007 do 2010, omejitev ribolova na nekaterih območjih in v časovnih obdobjih, novo minimalno velikost za modroplavutega tuna, ukrepe v zvezi s športnimi in rekreacijskimi ribolovnimi aktivnostmi ter nadzorne ukrepe in izvajanje Programa skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora in ICCAT, da se zagotovi učinkovitost načrta za obnovo.

Da se zagotovi ohranitev modroplavutega tuna, je treba izvajati posebne ukrepe od leta 2007 do sprejetja uredbe Sveta o izvajanju večletnih ukrepov za obnovo staleža modroplavutega tuna.

(6)

Ker so plovila Skupnosti začela ribolov modroplavutega tuna februarja 2007, je bilo treba uporabljati upravljalne in nadzorne ukrepe za ta ribolov od februarja 2007, kot je določila ICCAT, in ne od 13. junija 2007, kot je navedeno v Priporočilu 2006[05] ICCAT, da se zagotovi skladnost z načrtom za obnovo staleža modroplavutega tuna.

(7)

Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, se bodo samo za namene njihovega financiranja šteli za načrt za obnovo staleža v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(8)

Uredbo (ES) št. 41/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Vstavi se naslednje poglavje:

„POGLAVJE Xa

POSEBNI UKREPI V ZVEZI Z MODROPLAVUTIM TUNOM V VZHODNEM ATLANTIKU IN SREDOZEMLJU

ODDELEK 1

Upravljalni ukrepi

Člen 80a

Področje uporabe

To poglavje določa splošna pravila Skupnosti za uporabo posebnih ukrepov v zvezi z modroplavutim tunom (Thunnus thynnus), ki ga je priporočila Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT). Uporablja se za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju.

Člen 80b

Opredelitve pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 80c

Kvote

1.   Vsaka država članica lahko dodeli kvoto za modroplavutega tuna svojim ribiškim plovilom in pastem, pooblaščenim za aktivni ribolov modroplavutega tuna.

2.   Zasebni trgovinski dogovori med državljani države članice ali države pogodbenice v zvezi z uporabo ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo te države članice, za ribolov v okviru kvote za tune države pogodbenice, se sklenejo le s pooblastilom zadevne države članice, ki obvesti Komisijo.

Člen 80d

Skupne ribolovne dejavnosti

1.   Vse skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna, ki vključujejo plovila, ki plovejo pod zastavo ene ali več držav članic, se dovolijo samo s soglasjem države članice ali držav članic zastave.

2.   Ob času zaprositve za pooblastilo vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od ribiškega plovila, ki sodeluje v skupni ribolovni dejavnosti, dobi podrobne informacije v zvezi s trajanjem skupne ribolovne dejavnosti, identiteto zadevnih udeležencev in ključ za dodelitev med plovili za zadevne ulove.

3.   Vsaka država članica pošlje Komisiji informacije iz odstavka 2. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu ICCAT.

ODDELEK 2

Tehnični ukrepi

Člen 80e

Zaprta ribolovna sezona

Z odstopanjem od določbe iz člena 6 Uredbe (ES) št. 520/2007 (4):

Člen 80f

Uporaba letal

Z odstopanjem od določbe iz člena 6 Uredbe (ES) št. 520/2007 se pri iskanju modroplavutega tuna na območju Konvencije prepove uporaba letal ali helikopterjev.

Člen 80g

Minimalna velikost

1.   Z odstopanjem od člena 8 in Priloge IV Uredbe (ES) št. 520/2007 je minimalna teža oziroma velikost modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju 30 kg ali 115 cm ter se začne uporabljati najpozneje 30. junija 2007.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v člen 80i je minimalna teža oziroma velikost modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) 8 kg ali 75 cm ter se začne uporabljati najpozneje 30. junija 2007 na naslednje načine ulovljenega modroplavutega tuna:

3.   Dodatni posebni pogoji za modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku s plovili za prevoz vabe, plovili, ki lovijo s panulo, in plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami, so določeni v delu I Priloge XVIa.

Člen 80h

Načrt vzorčenja modroplavutega tuna

1.   Z odstopanjem od določb iz člena 11 Uredbe (ES) št. 520/2007 vsaka država članica pripravi program vzorčenja za ocenitev količine ujetega modroplavutega tuna po velikosti.

2.   Vzorčenje po velikosti v kletkah se izvede na vzorcu 100 primerkov na 100 ton živih rib ali vzorcu 10 % skupnega števila rib v kletki. Vzorec velikosti na podlagi dolžine ali teže se vzame med nabiranjem v ribogojnici in med mrtvimi ribami med prevozom v skladu z metodo ICCAT za sporočanje podatkov v okviru naloge II.

3.   Dodatne metode in vzorčenje se razvijejo za ribe, gojene več kot eno leto.

4.   Vzorčenje se izvede med naključnim nabiranjem in zajema vse kletke. Podatki za vzorčenje, izvedeno prejšnje leto, se sporočijo ICCAT do 31. maja 2008.

Člen 80i

Prilov

1.   Za največ 8-odstotni prilov modroplavutega tuna, ki tehta manj kot 30 kg in ne manj kot 10 kg, so pooblaščena vsa ribiška plovila, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna ali ne.

2.   Odstotek iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega prilova na število rib pri posameznem iztovarjanju skupnega ulova modroplavutega tuna teh plovil ali na podlagi ekvivalenta teže v odstotkih.

3.   Prilov je treba odšteti od kvote države članice zastave. Zavržek mrtvih rib iz prilova se prepove in odbije od kvote države članice zastave.

4.   Člen 80n in člen 80p(3) se uporabljata za iztovarjanja prilova modroplavutega tuna.

Člen 80j

Rekreacijski ribolov

1.   V okviru rekreacijskega ribolova se prepove ulov, zadržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje več kot enega modroplavutega tuna pri vsakem ribolovnem potovanju.

2.   Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, se prepove, razen za dobrodelne namene.

3.   Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu pri rekreacijskem ribolovu in jih pošlje Komisiji. Komisija te informacije posreduje Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko.

4.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega živega, zlasti nedorasle organizme, v okviru rekreacijskega ribolova.

Člen 80k

Športni ribolov

1.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za ureditev športnega ribolova, zlasti s pooblastili za ribolov.

2.   Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri športnem ribolovu, se prepove, razen za dobrodelne namene.

3.   Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu pri športnem ribolovu in jih pošlje Komisiji. Komisija te informacije posreduje Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko.

4.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega živega, zlasti nedorasle organizme, v okviru športnega ribolova.

ODDELEK 3

Nadzorni ukrepi

Člen 80l

Evidenca plovil, pooblaščenih za aktivni ribolov modroplavutega tuna

1.   Vsaka država članica do 14. junija 2007 v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam vseh ribiških plovil, ki plovejo pod njeno zastavo in so pooblaščena za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju z izdajo posebnega dovoljenja za ribolov.

2.   Komisija pred 15. junijem 2007 pošlje te informacije izvršilnemu sekretariatu ICCAT, da se lahko ta plovila uvrstijo na seznam plovil ICCAT, pooblaščenih za ribolov modroplavutega tuna.

3.   Ribiška plovila Skupnosti, ki jih zadeva ta člen in niso na seznamu ICCAT, ne smejo izvajati ribolova, zadržanja na krovu, pretovarjanja, prevoza ali iztovarjanja modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

4.   Člen 8a(2), (4), (6), (7) in (8) Uredbe (ES) št. 1936/2001 se uporablja smiselno.

Člen 80m

Evidenca pasti za tune, pooblaščene za ribolov modroplavutega tuna

1.   Vsaka država članica do 14. junija 2007 v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti za tune, pooblaščene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, z izdajo posebnega dovoljenja za ribolov. Seznam vključuje ime pasti in registrsko številko.

2.   Komisija pošlje seznam izvršilnemu sekretariatu ICCAT pred 15. junijem 2007, da se lahko te pasti za tune uvrstijo na seznam plovil ICCAT, pooblaščenih za ribolov modroplavutega tuna.

3.   S pastmi za tune Skupnosti, ki niso na seznamu ICCAT, se ne sme izvajati ribolova, zadržanja, pretovarjanja ali iztovarjanja modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

4.   Člen 8a(2), (4), (6), (7) in (8) Uredbe (ES) št. 1936/2001 se uporablja smiselno.

Člen 80n

Določena pristanišča

1.   Prepove se iztovarjanje na kopno in/ali pretovarjanje s plovil iz člena 80l kakršne koli količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na kraju, ki ni pristanišče, ki ga določijo države pogodbenice in države članice.

2.   Države članice določijo kraj za iztovarjanje ali kraj blizu obale (določena pristanišča), kjer je iztovarjanje in pretovarjanje modroplavutega tuna dovoljeno.

3.   Države članice pošljejo Komisiji seznam določenih pristanišč najpozneje do 14. junija 2007. Komisija pošlje to informacijo izvršilnemu sekretariatu ICCAT pred 15. junijem 2007. Katere koli nadaljnje spremembe seznama se sporočijo Komisiji in posredujejo izvršilnemu sekretariatu ICCAT vsaj 15 dni pred začetkom veljavnosti spremembe.

Člen 80o

Pretovarjanje

1.   Z odstopanjem od člena 11 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se prepove pretovarjanje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju na morju, razen za velika plovila za ribolov tuna s parangali, ki delujejo v skladu s Priporočilom 2005[06] ICCAT o vzpostavitvi programa za pretovarjanje za velika plovila za ribolov tuna s parangali, kakor je bilo spremenjeno.

2.   Poveljnik prejemnega plovila (plovilo za ulov ali plovilo za predelavo) ali njegov zastopnik najmanj 48 ur pred predvidenim časom prihoda v katero koli pristanišče obvesti pristojne organe države članice, katero pristanišče želi uporabiti, o:

3.   Ribiška plovila za ulov niso pooblaščena za pretovarjanje, razen če jih je predhodno pooblastila država zastave.

4.   Poveljnik plovila za ulov pred začetkom pretovarjanja obvesti državo zastave o:

5.   Pristojni organ države članice pristanišča, v katerem se izvaja pretovarjanje, pregleda prejemno plovilo pri prihodu ter preveri tovor in dokumentacijo v zvezi s pretovarjanjem.

6.   Pristojni organ države članice pristanišča, v katerem se izvaja pretovarjanje, v 48 urah po koncu pretovarjanja pošlje evidenco v zvezi s pretovarjanjem organu države zastave plovila za ulov.

7.   Poveljniki plovil Skupnosti iz člena 80l izpolnijo in pošljejo deklaracijo o pretovarjanju ICCAT pristojnim organom države članice, pod katero zastavo plujejo plovila. Deklaracija se pošlje najpozneje 15 dni po datumu pretovarjanja v pristanišču v skladu z obliko iz dela III Priloge XVIa.

Člen 80p

Zahteve evidentiranja

1.   V skladu s členom 6 in členom 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik ribiškega plovila Skupnosti, navedeni v členu 80l, v ladijski dnevnik po potrebi zabeleži informacije iz dela II Priloge XVIa.

2.   Poveljnik plovila Skupnosti iz člena 80l, ki sodeluje v skupnih ribolovnih dejavnostih, v ladijski dnevnik zabeleži dodatne informacije:

3.   Kadar plovilo za ulov, ki sodeluje v skupni ribolovni dejavnosti, prijavi količino modroplavutega tuna, ki ga je ulovil s svojim ribiškim orodjem, poveljnik plovila za vsak ulov navede plovilo ali plovila, s katerimi se je izvedel ulov, in državo ali države zastave, v katere kvoto se ta ulov všteje.

4.   Z odstopanjem od določbe iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 2847/93 poveljnik plovila Skupnosti iz člena 80l te uredbe ali njihovi zastopniki najmanj 4 ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče obvestijo pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali države pogodbenice, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, o:

5.   V primeru iztovarjanja v določenem pristanišču države članice, ki ni država članica zastave, pristojni organ te države članice v 48 urah po koncu iztovarjanja pošlje evidenco iztovarjanja organu države zastave.

Člen 80q

Nadzor v pristanišču ali ribogojnici

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se na vseh plovilih v evidenci ICCAT, ki imajo pooblastilo za ribolov modroplavutega tuna in ki vplujejo v določeno pristanišče za iztovarjanje in/ali pretovarjanje modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, izvrši nadzor v pristanišču.

2.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za nadzor postopka reje v mrežasti kletki v ribogojnicah ali ribogojnicah za pitanje, ki so v njihovi pristojnosti.

3.   Če so ribogojnice ali ribogojnice za pitanje na odprtem morju, se smiselno uporabljajo določbe iz odstavka 2 za države članice, v katerih imajo sedež fizične ali pravne osebe, odgovorne za ribogojnico ali ribogojnico za pitanje.

Člen 80r

Poročila o ulovu

1.   Poveljnik ribiškega plovila za ulov iz člena 80l pošlje pristojnim organom države članice zastave ‚poročilo o ulovu‘, v katerem so navedene količine modroplavutega tuna ulovljene na njihovih plovilih, vključno z ničelnim ulovom.

2.   Poročilo se prvič pošlje najpozneje v desetih dneh od vstopa v vzhodni Atlantik in Sredozemsko morje ali od začetka ribolovnega potovanja. V primeru skupnih ribolovnih dejavnosti poveljnik plovila za ulov za vsak ulov navede, za katero plovilo ali za katera plovila se ulov všteje v kvoto držav(e) zastave.

3.   Od dneva začetka veljavnosti te uredbe poveljnik ribiškega plovila pošlje poročilo o količinah modroplavutega tuna, vključno z ničelnim ulovom, vsakih 5 dni.

4.   Ko država članica prejme poročilo o ulovu, ga pošlje Komisiji, in to v elektronski obliki ali kako drugače. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu ICCAT.

5.   Države članice sporočijo Komisiji v elektronski obliki pred petnajstim dnem vsakega meseca količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki jih je v prejšnjem mesecu iztovorilo, pretovorilo, ulovilo v pasti ali dalo v mrežasto kletko plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo.

Člen 80s

Navzkrižno preverjanje

1.   Države članice tudi z uporabo podatkov VMS (sistem za spremljanje plovil) preverijo predložitev ladijskih dnevnikov in pomembnih informacij, evidentiranih v ladijskih dnevnikih plovil, v dokumentih o prenosu/pretovarjanju in dokumentih o ulovu.

2.   Države članice izvajajo upravna navzkrižna preverjanja vseh iztovarjanj, vseh pretovarjanj ali reje v mrežasti kletki med količino rib po vrstah, zabeleženo v ladijskem dnevniku, ali količino rib po vrstah, zabeleženo v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, zabeleženo v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o reji v mrežasti kletki ali katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot je račun in/ali potrdilo o prodaji.

Člen 80t

Postopek reje v mrežasti kletki

1.   Država članica, ki je pristojna za območje, na katerem je ribogojnica ali ribogojnica za pitanje za modroplavutega tuna, v enem tednu po koncu reje v mrežasti kletki predloži državi članici ali državi pogodbenici, katere plovila so lovila tuna, in Komisiji poročilo o reji v mrežasti kletki, ki ga potrdi opazovalec. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu ICCAT. To poročilo vsebuje informacije iz deklaracije o reji v mrežasti kletki iz člena 4b Uredbe (ES) št. 1936/2001.

2.   Če so ribogojnice ali ribogojnice za pitanje na odprtem morju, se smiselno uporablja odstavek 1 za države članice, v katerih imajo sedež fizične ali pravne osebe, odgovorne za ribogojnice ali ribogojnice za pitanje.

3.   Pristojni organ države članice, pristojne za ribogojnico ali ribogojnico za pitanje, pred vsakim prenosom obvesti državo članico ali državo pogodbenico zastave ribiškega plovila o prenosu količine rib, ki jih ulovijo ribiška plovila pod njeno zastavo, v mrežasto kletko.

Država članica zastave ribiškega plovila pozove pristojni organ države članice, pristojne za ribogojnico ali ribogojnico za pitanje, da zaseže ulov in izpusti ribe v morje, če na podlagi teh informacij meni, da:

4.   Poveljnik ribiškega plovila Skupnosti izpolni deklaracijo o prenosu ICCAT v obliki iz dela III Priloge XVIa in jo pošlje državi članici zastave ali državi pogodbenici zastave najpozneje 15 dni po datumu prenosa na vlačilec ali v mrežasto kletko. Deklaracija o prenosu spremlja prenesene ribe med prevozom v mrežaste kletke.

Člen 80u

Postopek ribolova s pastmi

1.   Ulov pri ribolovu s pastmi se evidentira po koncu vsake ribolovne dejavnosti s pastmi za tune, evidenca o ulovu pa se pošlje pristojnemu organu države članice, kjer je past, v elektronski obliki ali kako drugače v 48 urah po koncu vsake ribolovne aktivnosti.

2.   Ko država članica prejme evidenco o ulovu, jo pošlje Komisiji, in to v elektronski obliki. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu ICCAT.

Člen 80v

Program opazovanja

1.   Vsaka država članica zagotovi opazovanje na svojih ribiških plovilih, ki so daljša od 15 m, za najmanj:

Naloge opazovalca so zlasti:

Opazovalec opravlja tudi znanstveno delo, kot je zbiranje podatkov naloge II, ki jih je opredelil ICCAT, kadar to zahteva ICCAT na podlagi navodil Stalnega odbora ICCAT za raziskave in statistiko.

2.   Vsaka država članica, ki je pristojna za območje, na katerem je ribogojnica ali ribogojnica za pitanje za modroplavutega tuna, zagotovi, da je opazovalec navzoč med vsemi prenosi modroplavutega tuna v mrežaste kletke in vsemi nabiranji rib v ribogojnicah.

Naloge opazovalca so zlasti:

Člen 80w

Financiranje

Posebni ukrepi za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju se bodo samo za namene njihovega financiranja šteli za načrt za obnovo staleža v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 in bodo upravičeni po členu 21(a)(i) Uredbe (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (5).

Člen 80x

Tržni ukrepi

1.   Trgovina Skupnosti, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz ter pretovarjanje modroplavutega tuna iz vzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja, ki ga ne spremlja točna, popolna in potrjena dokumentacija v skladu s tem poglavjem, so prepovedani.

2.   Trgovina Skupnosti, uvoz, iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz ter pretovarjanje modroplavutega tuna iz vzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja, ki ga ulovijo ribiške ladje pod zastavo države, ki nima določene kvote, omejitve ulova ali dodeljenega ribolovnega napora za modroplavutega tuna iz vzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja v skladu s pogoji ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT ali kadar so izčrpane ribolovne možnosti države zastave, so prepovedani.

3.   Trgovina Skupnosti, uvoz, iztovarjanje, predelava, izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali gojenje, ki ne izpolnjujejo Priporočila 2006 [07] ICCAT o gojenju modroplavutega tuna, so prepovedani.

Člen 80y

Pretvorbeni faktorji

Pretvorbeni faktorji, ki jih sprejme Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko, se uporabljajo za izračun ekvivalentne zaokrožene mase predelanega modroplavutega tuna.

Člen 80z

Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT

1.   Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT, ki ga je sprejela ICCAT na četrtem rednem zasedanju (Madrid, november 1975), se uporablja v Skupnosti. Besedilo tega programa je v delu IV Priloge XVIa.

2.   Države članice, katerih ribiška plovila imajo pooblastilo za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, določijo inšpektorje za izvajanje inšpekcijskih pregledov na morju.

3.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, lahko programu nameni inšpektorje Skupnosti.

4.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Skupnost. Za ta namen lahko, skupaj z zadevnimi državami članicami, oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Skupnosti omogočili izpolniti obveznosti iz glavnega programa. Države članice, katerih plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za lažje izvajanje teh programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in conami, kjer se ti uporabljajo.

5.   Države članice sporočijo Komisiji do 14. junija 2007 imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih bodo namenile za izvajanje glavnega programa v naslednjem letu. S temi informacijami Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje predhodni načrt za sodelovanje Skupnosti v tem programu za leto 2007, ki ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.“

2.

Priloga I D se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

3.

Besedilo v Prilogi II k tej uredbi se vstavi kot Priloga XVIa.

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/17

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/19

(1)

Člen 29(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se za obdobje tržnih let 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 ter za ustrezno dobavo rafinerijam Skupnosti začasno ustavi uporaba uvoznih dajatev za dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav, navedenih v Prilogi VI k navedeni uredbi.

(2)

Navedena dopolnilna količina se mora izračunati v skladu s členom 19 Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) na podlagi izčrpne predhodne bilance preskrbe Skupnosti za surovi sladkor.

(3)

Za tržno leto 2006/2007 je iz bilance razvidna potreba po uvozu dopolnilne količine surovega sladkorja za prečiščevanje 334 025 ton enakovredne količine belega sladkorja, da bi se lahko zadovoljile potrebe pri preskrbi rafinerij Skupnosti. Ta dopolnilna količina vključuje oceno zahtevkov za uvozna dovoljenja v zadnjih mesecih tržnega leta 2006/2007 v zvezi z uvozom iz člena 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1100/2006 z dne 17. julija 2006 o podrobnih pravilih za odprtje in upravljanje tarifnih kvot za surovi trsni sladkor za prečiščevanje s poreklom iz najmanj razvitih držav za tržna leta 2006/07, 2007/08 in 2008/09 ter o podrobnih pravilih za uvoz proizvodov iz tarifne številke 1701 s poreklom iz najmanj razvitih držav (3).

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1249/2006 z dne 18. avgusta 2006 o določitvi dopolnilnih količin surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za preskrbo rafinerij v obdobju od 1. julija 2006 do 30. septembra 2007 (4) in Uredba Komisije (ES) št. 92/2007 z dne 30. januarja 2007 o določitvi dopolnilne količine surovega trsnega sladkorja s poreklom iz držav AKP in Indije za dobavo rafinerijam za tržno leto 2006/2007 (5) sta že določili dopolnilni količini 82 500 ton in 120 000 ton. Zato je primerno, da se za tržno leto 2006/2007 določi končna količina dopolnilnega sladkorja 131 525 ton.

(5)

Ustrezna dobava rafinerijam se lahko zagotovi le, če se spoštujejo tradicionalni sporazumi o izvozu med državami upravičenkami. Zato je potrebna porazdelitev med države upravičenke ali skupino držav upravičenk. Za Indijo je odprta količina 6 000 ton, tako da znaša skupna količina za tržno leto 2006/2007 za Indijo 22 000 ton, kar je gospodarsko izvedljiva odpravna količina. Preostale količine je treba določiti za države AKP, ki so se skupno zavezale, da bodo med sabo izvajale postopke za dodeljevanje količin za zagotovitev ustrezne dobave rafinerijam.

(6)

Pred uvozom tega dopolnilnega sladkorja se morajo rafinerije glede dobave in odprave dogovoriti z državami upravičenkami in trgovino. Da se jim omogoči, da bodo lahko pravočasno vložile zahtevke za uvozna dovoljenja, je primerno, da začne ta uredba veljati na dan objave.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

(a)

125 525 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz držav iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 318/2006, razen Indije;

(b)

6 000 ton, izraženih kot beli sladkor, s poreklom iz Indije.

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/21

(1)

Namen Uredbe (ES) št. 2160/2003 je zagotoviti sprejetje ustreznih in učinkovitih ukrepov za odkrivanje in nadzor salmonele ter drugih povzročiteljev zoonoz v vseh ustreznih fazah proizvodnje, predelave in distribucije, zlasti na ravni primarne proizvodnje, da se zmanjša njihova razširjenost in tveganje za javno zdravje.

(2)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je treba vzpostaviti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonele, pomembnih za javno zdravje, pri pitovnih piščancih na ravni primarne proizvodnje. Tako zmanjšanje je pomembno zaradi strogih ukrepov, ki jih je v skladu z navedeno uredbo z dne 12. decembra treba uporabiti za sveže meso okuženih jat pitovnih piščancev. Zlasti sveže perutninsko meso, vključno z mesom pitovnih piščancev, se ne sme dajati v promet za prehrano ljudi, razen če v 25 gramih takega mesa ni salmonele.

(3)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je cilj Skupnosti uvesti numerično izražen najvišji odstotek epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, in/ali najnižji odstotek zmanjšanja števila epidemioloških enot, ki ostanejo pozitivne, najdaljši rok, v katerem mora biti cilj dosežen, in opredelitev shem testiranja, potrebnih za preverjanje doseganja cilja. Kadar je ustrezno, je treba vključiti tudi opredelitev serotipov, pomembnih za javno zdravje.

(4)

Za določitev cilja Skupnosti so bili zbrani primerljivi podatki o razširjenosti zadevnih serotipov salmonele v jatah pitovnih piščancev v državah članicah v skladu z Odločbo Komisije 2005/636/ES (2) o temeljni raziskavi razširjenosti salmonele v jatah pitovnih piščancev.

(5)

Uredba (ES) št. 2160/2003 določa, da je v prehodnem obdobju treh let cilj Skupnosti za pitovne piščance zajeti le Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium. Drugi serotipi, pomembni za javno zdravje, se lahko obravnavajo po navedenem obdobju.

(6)

Da bi se preveril napredek pri doseganju cilja Skupnosti, je treba v tej uredbi določiti ponovno vzorčenje jat pitovnih piščancev.

(7)

V skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2160/2003 je bil opravljen posvet z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) o vzpostavitvi cilja Skupnosti za pitovne piščance. Zlasti delovna skupina EFSA o podatkovni zbirki za zoonoze je 28. marca 2007 sprejela Poročilo o analizi temeljne raziskave o razširjenosti salmonele v jatah pitovnih piščancev vrste Gallus gallus v EU, 2005–2006, Del A: Ocene razširjenosti salmonele (3).

(8)

Uredbo Komisije (ES) št. 1091/2005 z dne 12. julija 2005 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele (4) je nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne 1. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (5). Zaradi jasnosti je primerno, da se Uredba (ES) št. 1091/2005 razveljavi.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/26

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 1112/2002 (2) in (ES) št. 2229/2004 (3) določata podrobna pravila za izvajanje četrte faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in vključujeta seznam aktivnih snovi, zajetih v tej fazi.

(2)

Očitno je, da nekatere aktivne snovi s seznama, določenega v Uredbi (ES) št. 2229/2004, do zdaj še niso bile dane v promet kot fitofarmacevtska sredstva, kot je opredeljeno v Direktivi 91/414/EGS, in zaradi tega ne bi smele biti vključene v zadevni seznam. Zadevne aktivne snovi je treba črtati s tega seznama.

(3)

Uredbo (ES) št. 2229/2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/28

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 2015/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2007 in 2008 (3) določa kvote za leti 2007 in 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, izčrpala kvoto za leto 2007 za ulov staležev iz navedene priloge.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/30

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, izčrpala kvoto za leto 2007 za ulov staležev iz navedene priloge.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na zadevni stalež, njegovo shranjevanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/32

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Po odstopu g. CEREXHEJA se je sprostilo mesto nadomestnega člana v Odboru Regij –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/33

(1)

Nemčija je z dopisom z dne 22. avgusta 2005, evidentiranim 26. avgusta 2005, Komisijo obvestila o svojem namenu, da bo ladjedelnici Volkswerft Stralsund dodelila regionalno pomoč za naložbe. Komisija je z dopisom z dne 13. septembra 2005 zaprosila za informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 14. oktobra 2005, evidentiranim 17. oktobra 2005. Komisija je z dopisom z dne 18. novembra 2005 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija predložila z dopisom z dne 19. decembra 2005, evidentiranim 20. decembra 2005.

(2)

Komisija je 22. februarja 2006 sprožila formalni postopek preiskave glede te domnevne državne pomoči. Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede te pomoči. Upravičenka, ladjedelnica Volkswerft Stralsund, je z dopisom z dne 10. maja 2006, evidentiranim 11. maja 2006, predložila pripombe. Združenje za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo (Verband für Schiffbau und Meerestechnik) in dansko združenje za pomorsko gospodarstvo (Danske Maritime) sta predložili pripombe z dopisom z dne 11. maja 2006, evidentiranim istega dne.

(3)

Te pripombe so bile nemškim organom predložene z dopisoma z dne 12. in 19. maja 2006. Nemčija je na te pripombe odgovorila z dopisom z dne 2. junija 2006, ki je bil evidentiran istega dne.

(4)

Odgovor Nemčije na sprožitev formalnega postopka preiskave je bil posredovan v dopisu z dne 7. aprila 2006, evidentiranim istega dne. Komisija je z dopisom z dne 26. julija 2006 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 22. avgusta 2006, evidentiranim 23. avgusta 2006.

(5)

Upravičenka do pomoči je ladjedelnica Volkswerft Stralsund GmbH (v nadaljnjem besedilu „VWS“), ki ima sedež v deželi Mecklenburg-Vorpommern (Nemčija), na območju, ki prejema pomoč v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES. VWS pripada danski skupini AP Möller in je del skupine ladjedelnic, ki jih upravlja podjetje Odense Steel Shipyard Ltd. VWS je veliko podjetje in ne malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (3).

(6)

Dejavnosti ladjedelnice so načrtovanje in gradnja morskih ladij ter popravilo in predelava ladij. VWS v glavnem izdeluje srednje velike kontejnerske ladje, vendar tudi potniške ladje, trajekte in posebne ladje, kot so plavajoči bagri, ladje za polaganje kablov, ladje za postavljanje plavajočih naftnih ploščadi ter ladje za nadzor onesnaževanja morja. Ladjedelnica izdeluje ladje, dolge do 260 metrov.

(7)

Prefabrikacija posameznih komponent do velikosti sestavnih elementov poteka v posebnih proizvodnih linijah. Po vnaprejšnjem konzerviranju in barvanju sledi končna montaža v hali za izdelovanje ladij, v kateri je možna gradnja ladijskih trupov, dolgih do 300 metrov. Splovitev ladij poteka s pomočjo ladijskega dvigala, dolgega 230 metrov. To dvigalo omejuje proizvodni program ladjedelnice VWS na gradnjo ladij, dolgih do 260 metrov.

(8)

Ladjedelnica VWS namerava posodobiti svojo proizvodnjo, jo racionalizirati in se prilagoditi spremembam mednarodnega povpraševanja, da bi na svetovnem trgu ostala konkurenčna. VWS izhaja iz tega, da se bodo ugodni tržni pogoji za trgovske ladje ohranili še nekaj let ter da bo povpraševanje v vedno večji meri usmerjeno k ladjam razreda panamax, ki jih VWS trenutno ne more izdelovati po konkurenčnih cenah. Ladje panamax so največje ladje, ki lahko plujejo skozi Panamski prekop, tj. ladje z največjo dolžino 300 metrov in največjo širino 32,2 metra.

(9)

VWS zato trenutno izvaja naložbeni projekt, da bi omogočila povečanje produktivnosti ladjedelnice in učinkovito izdelavo večjih ladij razreda panamax. Naložbeni projekt bo ladjedelnici VWS omogočil, da bo konkurirala v tržnem segmentu ladij panamax in s tem povečala prodajni potencial ladjedelnice. VWS meni, da bo to prispevalo k enakomernejši obremenjenosti obstoječih proizvodnih obratov in tako zmanjšalo proizvodne stroške na ladjo, pri čemer se bo produktivnost ladjedelnice povečala.

(10)

Naložbe zadevajo na eni strani predelavo jekla (proizvodnja panelov in gradnja sestavnih elementov, konzervacija), da se omogoči izdelava in predelava večjih jeklenih konstrukcij (sestavnih elementov), in na drugi strani podaljšanje ladijskega dvigala za 40 metrov, kar bi omogočilo dvigovanje večjih ladij.

(11)

Na področju proizvodnje panelov in gradnje sestavnih elementov naj bi v obstoječi hali vzpostavili novo proizvodno linijo za panele in delne sestavne elemente za večje vrste ladij. Poleg tega naj bi na splaviščni napravi postavili štiri dodatne operativne površine za izdelovanje večjih sestavnih elementov. Na področju konzervacije zadevajo naložbe povečanje dveh od štirih obstoječih kabin z obrati za konzervacijo, ki bi lahko sprejele večje sestavne elemente. Zmožnost izdelovanja in predelovanja večjih jeklenih konstrukcij je z gospodarskega in tehničnega vidika za gradnjo večjih ladij nujna, saj bi bila končna montaža večjih ladij iz manjših sestavnih elementov bi bila neučinkovita. S podaljšanjem ladijskega dvigala se bo povečala zmogljivost hale za izdelovanje ladij.

(12)

Po zaključku naložbenega načrta se bo produktivnost VWS v skladu z informacijami, ki jih je predložila Nemčija, povečala z okoli […] (4) ton jekla na 1 000 delovnih ur v letu 2005 na […] ton jekla na 1 000 delovnih ur. Zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT (bruto registrskih tonah) se s tem naložbenim projektom ne bo povečala, proizvodnja srednjih kontejnerskih ladij pa se bo preusmerila v gradnjo velikih kontejnerskih ladij. Zmogljivost predelave jekla v ladjedelnici se bo glede na naložbeni načrt povečala s 56 000 ton v letu 2005 na 64 000 ton letno.

(13)

Projekt se je začel v začetku leta 2005 in zaključil 28. februarja 2006. Ustvaril je 207 novih neposrednih delovnih mest.

(14)

Naložbeni projekt zahteva zmanjšanje vertikalne integracije ladjedelnice. Delež zunanjega izvajanja naj bi se povečal s 17 % produktivnih ur v letu 2005 na 28 % do konca leta 2007. Pričakovati je, da bo zaradi povečanega zunanjega izvajanja v regiji Stralsund ustvarjenih 400 novih delovnih mest.

(15)

Skupni stroški projekta znašajo 18 669 000 EUR in so tako enaki upravičenim stroškom. Ti stroški se lahko razdelijo na naslednji način:

(16)

Nemčija namerava dodeliti državno pomoč v višini 4 200 500 EUR, kar ustreza 22,5 % upravičenih stroškov, ki znašajo 18 669 000 EUR. Pomoč se dodeli na podlagi dveh odobrenih shem regionalnih pomoči (5). Znesek dodeljene pomoči je bil določen pred začetkom naložbenega projekta.

(17)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave, ker je imela pomisleke glede združljivosti pomoči s skupnim trgom. Komisija je imela pomisleke, ali lahko naložbe v proizvodnjo panelov in gradnjo sestavnih elementov presegajo same naložbe za izboljšanje produktivnosti obstoječega obrata. Komisija je tudi dvomila, ali naložbe v obrate za konzervacijo in podaljšanje ladijskega dvigala pomenijo upravičene naložbe, ker ni videti, da bi bil njihov cilj povečanje produktivnosti teh obratov.

(18)

Poleg tega je imela Komisija pomisleke, ali bi naložbe ladjedelnice VWS lahko povečale zmogljivosti ladjedelnice, ki ne bi bile združljive z Okvirom za državno pomoč ladjedelništvu (6) in skupnim trgom.

(19)

Komisija je prejela pripombe upravičenke, nemškega Združenja za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo ter danskega združenja za pomorsko gospodarstvo.

(20)

VWS v svojih pripombah poudarja, da je cilj naložbenega projekta povečanje produktivnosti in zmogljivosti obstoječih obratov. Poleg tega povečanje zmogljivosti ladjedelnice ni cilj naložbenega projekta in izvedba projekta niti nima takšnega učinka. Naložbeni projekt je namreč predpogoj za inovacijo proizvodov, za katero si VWS prizadeva, in za vstop na tržni segment ladij panamax. VWS meni, da je trg za ladje z nosilnostjo med 2 500 in 4 999 TEU (7) optimalen tržni segment za ladjedelnico, ker ima ta segment največji prodajni potencial po svetu, konkurenčni pritisk v Evropi pa je nizek.

(21)

Poleg tega VWS poudarja, da je bila ladjedelnica v času, ko je bila v predelavi med letoma 1993 in 1998, že mišljena kot ladjedelnica, usmerjena v gradnjo ladij panamax, kar je razvidno iz ustrezne velikosti hale za izdelovanje ladij. Vendar pa v času predelave ladjedelnice ni bilo mogoče predvideti, da se bo povpraševanje na svetovnem trgu preusmerilo k ladjam panamax. Ker je Bremer Vulkan – takratni lastnik VWS – že imel ladjedelnico, ki bi lahko izdelovala ladje panamax, je bila v konceptu podjetja Bremer Vulkan za ladjedelnico VWS predvidena gradnja manjših vrst ladij, ladijsko dvigalo, dolgo 230 metrov, pa se je tako štelo za zadostno.

(22)

VWS navaja, da se je položaj na trgu za VWS v zadnjih letih spremenil na podlagi različnih dejavnikov. Bremer Vulkan ne obstaja več. Zaradi nezadostnega povpraševanja po prvotni ponudbi VWS se je ladjedelnica osredotočila na kontejnerske ladje z do 3 000 TEU ter na velike specializirane oskrbovalne „offshore“ ladje. Po ladjah za prevoz razsutega tovora, ribiških ladjah, trajektih, potniških ladjah in tankerjih, ki so bili del prvotne ponudbe ladjedelnice VWS, ni več povpraševanja in se zato ne izdelujejo več. VWS poleg tega pojasnjuje, da trg za manjše kontejnerske ladje zaznamuje močan konkurenčni pritisk v Nemčiji in delno na Poljskem, medtem ko večje kontejnerske ladje razreda panamax izdeluje le malo evropskih ladjedelnic. VWS navaja, da tehnična oprema VWS, zlasti hala za izdelovanje ladij, že omogoča gradnjo ladij panamax.

(23)

Za učinkovito gradnjo ladij panamax pa so vendar potrebne tehnične spremembe v ladjedelnici. Ladjedelnica VWS je do sedaj gradila ladje, velike med 2 100 in 3 000 TEU in dolge od 197 do 237 metrov. Te ladje so bile izdelane iz 95 do 111 jeklenih sestavnih elementov, dolgih do 16 metrov. Velikost teh sestavnih elementov je omejena na prostor, ki je na voljo v delavnicah in obratih za konzervacijo. Ladje panamax so dolge 295 metrov. Te ladje bi morale biti brez spreminjanja tehničnih obratov izdelane iz 170 sestavnih elementov na ladjo, kar bi pri nespremenjeni velikosti sestavnih elementov povečalo predelavo med 60 in 70 %. Ker pa je tržna cena teh ladij višja samo za 20 do 23 %, mora VWS za učinkovito gradnjo teh ladij povečati svojo produktivnost. Zato so naložbe v povečanje dveh obstoječih kabin z obrati za konzervacijo ter v proizvodnjo panelov in gradnjo sestavnih elementov neizogibne, da bi se omogočila izdelava in predelava sestavnih elementov, dolgih do 32 metrov.

(24)

VWS poudarja, da je splovitev ladij panamax že mogoča z obstoječim ladijskim dvigalom, dolgim 230 metrov. Del ladje, ki presega dolžino ladijskega dvigala, bi moral potem npr. podpirati plavajoči žerjav. Vendar takšen postopek skriva različna tveganja in zahteva višje stroške.

(25)

Glede zmogljivosti ladjedelnice VWS navaja, da skupna zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT, ne bo povečana. VWS je leta 2005 izdelala šest kontejnerskih ladij, velikih 2 500 TEU, kar ustreza 110 000 CGT. Pri tem je bilo v 1,725 milijona delovnih ur predelanih 56 000 ton jekla. Po zaključku naložbenega projekta bo lahko ladjedelnica v letih 2006 in 2007 izdelala sedem ladij panamax ter pri tem porabila 64 000 ton jekla in 1,9 milijona delovnih ur letno. To ustreza 108 000 CGT v letih 2006 in 2007. Pri nespremenjenem CGT bodo delovne ure in predelana količina jekla večja za 14 %.

(26)

VWS poudarja, da so bile pogodbe za gradnjo ladij panamax sklenjene leta 2003, ko se je povpraševanje od manjših ladij preusmerilo k večjim ladjam razreda panamax, in da bi ta preusmeritev povpraševanja resno ogrozila ohranitev ladjedelnice, če bi ladjedelnica še naprej izdelovala le manjše ladje. Preiskava poteka gradnje ladij v ladjedelnici je pokazala, da je z zadevno naložbo možna gradnja večjih ladij s produktivnostjo, ki bi bila konkurenčna.

(27)

V tržnem segmentu za ladje, velikosti med 2 500 in 4 000 TEU (22 000 do 50 000 CGT), tj. v prihodnjem segmentu VWS, so dejavne zgolj naslednje ladjedelnice: nemška ladjedelnica Aker TW (HDW in Schichau Seebeck) ter poljski ladjedelnici v Gdynia in Stettin.

(28)

Evropske ladjedelnice imajo v tem segmentu drugi največji tržni delež, ki znaša 26,3 %, takoj za Korejo z 39,1-odstotnim in pred Kitajsko s 24,8-odstotnim tržnim deležem. Koreja in Kitajska sta tudi v tem segmentu najmočnejša konkurenta in bosta v prihodnje določala konkurenčne pogoje. Če ladjedelnica VWS ne bi vstopila na trg za ladje panamax, bi bila še naprej dejavna na trgu za ladje feeder, ki ga zaznamuje močna konkurenca znotraj Evrope, ter bi se sama izključila iz hitro rastočega trga za ladje panamax. Ladjedelnica VWS je predložila podatke, ki dokazujejo preusmeritev trga k večjim ladjam in nadpovprečno rast pri ladjah, velikosti med 2 500 in 5 000 TEU.

(29)

Nemško Združenje za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu „Združenje“) meni, da Okvir za državno pomoč ladjedelništvu ne more biti podlaga za pomisleke Komisije glede morebitnega povečanja zmogljivosti. Pomisleki tudi niso utemeljeni s trenutnim položajem na trgu, zlasti pa načrtovana pomoč ne povzroča izkrivljanja konkurence.

(30)

Združenje meni, da se je usmeritev politike EU na področju državnih pomoči za ladjedelništvo v zadnjih letih spremenila. Okvir za državno pomoč ladjedelništvu ne navaja določb, ki bi prepovedovale dodelitev pomoči za naložbe za povečanje zmogljivosti. Združenje meni, da takšne določbe niso več smotrne. Združenje tudi poudarja, da so se sektorske ureditve v Okviru za državno pomoč ladjedelništvu včasih čim bolj opuščale. Vprašanje zmogljivosti pa je omenjeno zgolj v povezavi s pomočjo za zaprtje. Druge vrste pomoči, kot je pomoč za prestrukturiranje, spadajo med splošne predpise za državne pomoči.

(31)

Združenje tudi navaja, da je ozka razlaga predpisov v nasprotju s pobudo „LeaderSHIP 2015“, ki je del izvajanja Lizbonske strategije. Konkurenčnost in produktivnost evropskega gospodarstva je treba povečati z naložbami v raziskave, razvoj in inovacije, zato so nujne tudi naložbe v sodobne proizvodne naprave. Če državne pomoči za naložbe ne bi bile povezane s povečanjem zmogljivosti, bi bilo to v nasprotju s ciljem pobude „LeaderSHIP 2015“, zlasti s ciljem, da se zagotovi in utrdi položaj določenih tržnih segmentov. Eden od teh tržnih segmentov je trg za majhne in srednje kontejnerske ladje, na katerem ima Evropa v primerjavi s Korejo in Kitajsko še vedno zelo dober tržni položaj.

(32)

Združenje meni, da načrtovane naložbe ne izkrivljajo konkurence. Trenutno ni presežnih zmogljivosti, saj je svetovni ladjedelniški trg v razcvetu. Povpraševanje je še vedno ugodno, čeprav je v letih 2008 in 2009 pričakovati rahel upad. Z nenehno rastočo svetovno trgovino raste tudi pomorski promet. To še zlasti velja za prevoz industrijskega blaga s kontejnerskimi ladjami. Povpraševanje po teh vrstah ladij zato še naprej raste.

(33)

Načrtovane naložbe bodo ladjedelnici VWS omogočile izdelovanje kontejnerskih ladij do 5 000 TEU. Do sedaj je ladjedelnica VWS lahko izdelovala ladje z nosilnostjo do 3 000 TEU. Trg za kontejnerske ladje do 3 000 TEU zaznamuje močna konkurenca, saj se te ladje izdelujejo v več nemških ladjedelnicah, pa tudi v drugih evropskih ladjedelnicah, zlasti v poljskih ladjedelnicah v Gdynia in Stettin. Največja konkurenta vendarle ostajata Koreja in Kitajska.

(34)

Za trg za ladje z nosilnostjo nad 3 000 TEU je značilna drugačna struktura. Nekatere nemške in poljske ladjedelnice so sicer tehnično opremljene za gradnjo teh ladij, vendar se ta vrsta ladij skorajda izključno izdeluje v Koreji in na Kitajskem.

(35)

Združenje pozitivno ocenjuje potencial rasti tržnega segmenta za ladje nad 3 000 TEU in se pri tem opira na stalno rast segmenta za kontejnerske ladje razreda panamax v zadnjih letih. Združenje poudarja, da naložbe ladjedelnice VWS ne izkrivljajo konkurence znotraj Evrope, saj se ta vrsta ladij trenutno izdeluje izključno v Koreji in na Kitajskem. Poudariti je treba tudi, da bo Kitajska še naprej povečevala svoje zmogljivosti pri gradnji ladij in s tem tržni delež, kar ponazarja, da gre za konkurenco na svetovni in ne na evropski ravni. Omejitev naložb evropskih ladjedelnic bi tako koristila samo konkurentom v Koreji in na Kitajskem.

(36)

Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo navaja, da zadevna pomoč ne more povzročiti izkrivljanja, ker vrste ladij, ki jih je in jih bo v prihodnje gradila ladjedelnica VWS, ne kažejo na prekrivanje s proizvodnim programom danskih ladjedelnic. Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo poleg tega navaja, da je cilj načrtovane državne pomoči povečanje konkurenčnosti ladjedelnice VWS na trgu za večje kontejnerske ladje. Konkurenti v tem novem tržnem segmentu bodo verjetno v prvi vrsti prihajali iz neevropskih tretjih držav. Zaznati je mogoče tudi splošno preusmeritev povpraševanja k večjim ladjam.

(37)

Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo tudi poudarja, da je ladjedelniška industrija v neevropskih državah močno subvencionirana. Evropska ladjedelniška industrija mora izvesti znatne naložbe, da bi lahko prenesla naraščajoči konkurenčni pritisk.

(38)

V svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave Nemčija navaja, da točka 26 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu ne vsebuje določb v zvezi z zmogljivostjo. Točka 26 zlasti ne določa, da je pomoč za naložbe za projekte, pri katerih se s povečanjem produktivnosti poveča zmogljivost, nedopustna. Nemčija tudi poudarja, da je povečanje produktivnosti ladjedelniške industrije eden glavnih ciljev politike Skupnosti v tem sektorju. Tako omenja pobudo „LeaderSHIP 2015“, katere cilj je izboljšanje konkurenčnosti evropskih ladjedelnic in odpravljanje pomanjkljivosti, do katerih prihaja v evropski ladjedelniški industriji zaradi subvencioniranja ladjedelništva v Aziji. Nemčija meni, da se ta cilj lahko doseže le z večjo produktivnostjo.

(39)

Nemčija tudi meni, da iz točke 3 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu ni mogoče sklepati, da je treba pri ugotavljanju združljivosti s skupnim trgom upoštevati učinke naložbenega projekta na zmogljivost. Nemčija prav tako meni, da ladjedelniškega sektorja danes ne določajo več značilnosti iz točke 3 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu, ampak predvsem visoka raven naročil, visoke cene in premajhna zmogljivost.

(40)

Nemčija poudarja, da je tržni delež evropske ladjedelniške industrije v zadnjih desetletjih upadel ter da so Japonska, Koreja in Kitajska svoje deleže povečale s pomočjo državnih subvencij. To subvencioniranje je navedeno v točki 3(c) Okvira za državno pomoč ladjedelništvu kot eden od sektorskih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Evropske ladjedelnice si morajo zato zelo prizadevati za večjo produktivnost.

(41)

Po navedbah Nemčije vsako povečanje produktivnosti samodejno poveča produktivnost obrata. Povečanje produktivnosti v smislu Okvira za državno pomoč ladjedelništvu zato ne more pomeniti, da se proizvede enaka količina z manjšo porabo. Nemčija tudi poudarja, da je namen regionalnih pomoči regionalni razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Posledica povečanja produktivnosti v tem smislu ne sme biti zmanjšanje števila delovnih mest.

(42)

Glede na položaj na trgu Nemčija navaja, da tovorni promet narašča in da je na področju kontejnerskih ladij opaziti nagibanje k večjim ladjam. Že zdaj obstajajo ladje z nosilnostjo 5 000 TEU, najnovejše napovedi pa omenjajo tudi ladje z nosilnostjo 8 000 TEU. Ker bi tako velike ladje lahko priplule le v redka pristanišča, bodo še vedno potrebne manjše ladje za nadaljnji razvoz tovora, tj. ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS. Zato preusmeritev k večjim ladjam nima negativnega vpliva na povpraševanje po manjših ladjah, kakršne izdeluje ladjedelnica VWS.

(43)

Nemčija zagotavlja izčrpne podatke o naložbenem projektu ladjedelnice VWS, o zmogljivosti predelave jekla, obsegu vloženega dela in produktivnosti ladjedelnice pred izvedbo projekta in po njegovem zaključku. Nemčija opozarja, da so naložbe potrebne za ohranitev konkurenčnosti ladjedelnice in za zagotavljanje 1 200 obstoječih delovnih mest.

(44)

Glede morebitnega povečanja zmogljivosti ladjedelnice kot posledice naložb Nemčija poudarja, da naložbe ne zadevajo področij, ki veljajo za tehnična ozka grla ladjedelnice. Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave pojasnila, da ta tehnična ozka grla določajo zmogljivost ladjedelnice. Nemčija zato navaja, da se glede na merila Komisije zmogljivost ladjedelnice ne bi spremenila.

(45)

Nemčija nadalje opozarja, da dodelitev pomoči za naložbe ne vpliva na člen 87(1) Pogodbe ES in se sklicuje na načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ker nosi ladjedelnica VWS 77,5 % stroškov sama in tako tvega, se lahko domneva, da naložbe ustrezajo merilom tržnega gospodarstva.

(46)

Po navedbah Nemčije ta pomoč za naložbe ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na člen 87(1), saj predstavlja ladjedelništvo svetovni trg in ga izkrivljajo že subvencije azijskih ladjedelnic. Poleg tega evropske ladjedelnice v veliki meri obratujejo s polno zmogljivostjo, v prihodnjih letih pa je pričakovati znaten potencial rasti. Prav tako je treba pri oceni konkurenčnih razmer upoštevati izključno konkurente, ki so dejavni v enakem tržnem segmentu, tj. pri izdelavi ladij panamax. Knjige naročil teh konkurentov so za naslednja leta polne, njihove zmogljivosti pa izkoriščene.

(47)

Glede prihodnjega razvoja trga in morebitnih prihodnjih presežnih zmogljivosti, navedenih v odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Nemčija tudi poudarja majhno zanesljivost napovedi in navaja, da Komisija ni predložila nobenih dokazil za pričakovani razvoj trgov. Dejstvo, da bi v prihodnosti morebiti prišlo do presežnih zmogljivosti, ne more pomeniti, da bodo trenutno že načrtovane pomoči izkrivljale konkurenco v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Zaradi enakega razloga ne bo prizadeta tudi trgovina med državami članicami.

(48)

Nazadnje, glede združljivosti s členom 87(3) Pogodbe ES, Nemčija opozarja, da je pomoč v skladu z evropsko gospodarsko politiko, katere cilj je izboljšanje razmer in konkurenčnosti evropske ladjedelniške industrije, ki jo prav tako določa pobuda „LeaderSHIP 2015“.

(49)

Nemčija glede pripomb zainteresiranih strank navaja, da podpirajo oceno Nemčije, zato je načrtovana pomoč združljiva s skupnim trgom.

(50)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. Glede na veljavno sodno prakso Sodišča in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti je merilo vpliva na trgovino izpolnjeno, če se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki vključuje trgovino med državami članicami.

(51)

Podporo dodeli dežela Mecklenburg-Vorpommern in se zato pripiše državi. Ladjedelnici VWS prinaša prednost, ki je ta na trgu ne bi dosegla.

(52)

VWS gradi morske ladje. Ker se ti proizvodi prodajajo v širšem smislu, ukrep lahko izkrivi konkurenco in prizadene trgovino med državami članicami. Utemeljitve Nemčije v zvezi s tem niso prepričljive. Glede na veljavno sodno prakso pomoč, ki krepi položaj podjetja v nasprotju z njegovimi konkurenti v trgovini znotraj Skupnosti, nakazuje, da je ta pomoč vplivala na trgovino med državami članicami (8).

(53)

Glede utemeljitve Nemčije, da morebitne prihodnje presežne zmogljivosti ni mogoče dokazati in da posledično ni mogoče dokazati izkrivljanja konkurence v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba omeniti, da določen ukrep izpolnjuje pogoje za uporabo člena 87(1) Pogodbe ES, če obstaja nevarnost, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami (9).

(54)

Glede utemeljitve Združenja, da zadevni ukrep ne izkrivlja evropske konkurence, ker se ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS, skoraj izključno izdelujejo v Koreji in na Kitajskem, Komisija poudarja, da se kontejnerske ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS, ne morejo upoštevati kot ločen trg, ampak da te kontejnerske ladje konkurirajo z drugimi kontejnerskimi ladjami, ki jih izdelujejo evropske ladjedelnice.

(55)

Zato podpora pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe EU in jo je treba temu ustrezno oceniti.

(56)

Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES predvideva odstopanja od splošne prepovedi pomoči iz člena 87(1).

(57)

Za ocenjevanje pomoči v ladjedelništvu je Komisija izdala Okvir za državno pomoč ladjedelništvu. V skladu s tem okvirom izraz „ladjedelništvo“ pomeni gradnjo morskih trgovskih plovil na lastni pogon v Skupnosti. Poslovna dejavnost ladjedelnice VWS spada v okvir te opredelitve, zato je treba zadevno pomoč oceniti v smislu Okvira za državno pomoč ladjedelništvu. Komisija nima nobenih dokazov o tem, da VWS ne izdeluje tudi ribiških ladij za Skupnost. V skladu s Smernicami za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (10) se pomoč ne dodeljuje ladjedelnicam za izdelovanje ribiških ladij Skupnosti.

(58)

Točka 26 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu določa, da „se regionalna pomoč gradnji, popravilu ali predelavi ladij lahko šteje za združljivo s skupnim trgom samo, … [če je] odobrena za investicije v nadgradnjo ali posodobitev obstoječih ladjedelnic, ki niso v zvezi s finančnim prestrukturiranjem zadevnih ladjedelnic, z namenom izboljšati produktivnost obstoječih instalacij“.

(59)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 22,5 % oziroma zgornje meje, ki se uporablja za regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, pri čemer se upošteva nižja vrednost. Poleg tega je treba pomoč omejiti na upravičene izdatke v skladu z opredelitvijo v veljavnih Smernicah o državni regionalni pomoči.

(60)

Izvedba naložbenega projekta bo ladjedelnici VWS omogočila učinkovito gradnjo ladij panamax. Po podatkih upravičenke bi lahko z obstoječimi obrati ladjedelnice že gradila ladje panamax, ki so daljše od ladij, ki jih je ladjedelnica izdelovala do sedaj. Vendar bi se te ladje izdelovale iz 170 sestavnih elementov, dolgih do 16 metrov, pri čemer bi bil ta postopek nedonosen in nekonkurenčen. Za dvigovanje teh ladij bi bilo potrebno plavajoče dvigalo, ki bi podpiralo del ladje, ki presega trenutno dolžino ladijskega dvigala. To bi bilo gospodarsko nedonosno, možnost nesreč pa bi bila večja.

(61)

Po zaključku naložbenega projekta bo ladjedelnica lahko gradila ladje panamax iz 110 sestavnih elementov, dolgih do 32 metrov. Za izdelovanje večjih sestavnih elementov so potrebne naložbe v novo proizvodno linijo za panele in dele sestavnih elementov ter v postavitev štirih dodatnih operativnih površin za izdelovanje sestavnih elementov. Povečanje kabin z obrati za konzervacijo bo ladjedelnici omogočilo obdelavo teh večjih sestavnih elementov. Naložbeni projekt bo tako racionaliziral proizvodni proces ladjedelnice VWS.

(62)

Naložbe v podaljšanje ladijskega dvigala bodo dolžino dvigala prilagodile dolžini ladij, ki se bodo dvigovale. Uporaba plavajočega dvigala tako ne bo potrebna. Podaljšanje ladijskega dvigala tako poenostavlja dvigovanje ladij panamax.

(63)

Komisija zato meni, da lahko prilagoditev proizvodnih obratov za učinkovito izdelovanje ladij panamax pomeni sanacijo ali posodabljanje obstoječe ladjedelnice.

(64)

Po izvedbi naložbenega načrta se bo produktivnost z 32,6 tone jekla na 1 000 delovnih ur v letu 2005 povečala na okoli 38,2 tone jekla na 1 000 delovnih ur. Naložbeni načrt tako povečuje produktivnost obstoječih obratov. Zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT, se ne bo spremenila (11). Zmogljivost pri predelavi jekla se je s 56 000 ton v letu 2005 povečala na 64 000 ton v letu 2006. Komisija meni, da je to povečanje zmogljivosti pri predelavi jekla stranski učinek povečanja produktivnosti in ni sorazmerno z doseženim povečanjem produktivnosti.

(65)

Zato Komisija sklepa, da ta naložbeni projekt na splošno izpolnjuje pogoje za naložbe v sanacijo in posodobitev obstoječih ladjedelnic, katerih cilj je povečanje produktivnosti obstoječih obratov. Komisija tudi navaja, da je pomoč omejena na podporo upravičenih stroškov v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči in da se upošteva veljavna zgornja meja 22,5 %.

(66)

Komisija ugotavlja, da je načrtovana regionalna pomoč za ladjedelnico VWS v skladu s pogoji za regionalno pomoč, določenimi v Okviru za državno pomoč ladjedelništvu. Pomoč zato izpolnjuje pogoje in je združljiva s skupnim trgom –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/41

(1)

Komisija je 16. avgusta 2006 prejela priglasitev koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij („Uredba o združitvah“), s katero podjetje P.H. Glatfelter Company („Glatfelter“, ZDA) z nakupom sredstev pridobi izključni nadzor nad podjetjem Lydney Business („Lydney Business“, Združeno kraljestvo), ki ga upravlja J.R. Crompton Ltd.

(2)

Obe podjetji, Glatfelter in Lydney, sta aktivni na področju proizvodnje v mokrem preganih papirjev za filtriranje čajev in kave. Tržna preiskava Komisije je pokazala, da bodo kljub visokim tržnim deležem na svetovnem trgu za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave priglasitelja ovirali številni konkurenti, zlasti britansko podjetje Purico, ki je pred nedavnim znatno povečalo proizvodne zmogljivosti na Kitajskem. Poleg tega bo konkurenca alternativnih materialov v mokrem preganem papirju za filtriranje čajev in kave omejila možnost priglasitelja za dvig cen. V Odločbi je zato ugotovljeno, da združitev ne bo bistveno ovirala konkurence.

(3)

Glatfelter je podjetje, dejavno na poslovnem področju proizvodnje „specialnih papirjev“ in „kompozitnih papirjev“, ki kotira na borzi v New Yorku. Posebni papirji vključujejo tudi tapete, poseben papir za tiskanje itd. Preko svojih podružnic podjetje Glatfelter proizvaja v mokrem pregane papirje za proizvodnjo čajnih vrečk, filtrov za kavo in filter tabletk za kavo ter druge specialne papirje.

(4)

Podjetje Lydney Business je del sredstev nekdanjega podjetja Crompton Ltd v insolvenčnem postopku sanacije (v nadaljnjem besedilu „Crompton“, Združeno kraljestvo). Crompton je proizvajal specialne papirje in v mokrem pregane papirje ter je bil vodilni dobavitelj za industrijo čajnih vrečk in kavnih filtrov. Podjetje Crompton je zajemalo tri proizvodne obrate s skupno šestimi papirnimi stroji s sitom z nagibom v Združenem kraljestvu: Lydney Mill s tremi papirnimi stroji s sitom z nagibom in dejavnostjo polipropilenskih vlaken, Simpson Clough Mill z dvema strojema s sitom z nagibom in Devon Valley Mill z enim strojem s sitom z nagibom.

(5)

Po tem, ko je podjetje Crompton 7. februarja 2006 dobilo upravo, ki jo je določilo sodišče (stečajni postopek v Združenem kraljestvu), so se imenovani upravljavci („upravljavci“) odločili, da bodo prodali sredstva podjetja Crompton. Zato so upravljavci izpeljali postopek javne prodaje. Po oceni številnih začetnih okvirnih ponudb so se po besedah priglasitelja upravljavci odločili, da povabijo Glatfelter in druga podjetja, naj predložijo končno ponudbo.

(6)

Glatfelter je 9. marca 2006 preko svojega hčerinskega podjetja Glatfelter Združeno kraljestvo kupil Venino sredstev proizvodnega obrata Crompton v Lydneyju, Gloucestershire, Združeno kraljestvo, vključno z vsemi opredmetenimi in neopredmetenimi sredstvi, ki so potrebna, da Lydney Business ostane delujoče podjetje. Vendar so bile nekatere pogodbe in funkcije zalednih služb, ki jih je prej zagotavljala uprava podjetja Crompton, izključene. Sredstva, ki so predmet transakcije, se skupno navajajo kot „Lydney Business“. Transakcija, ki zadeva nakup Lydney Business s strani podjetja Glatfelter se navaja kot „Lydney Transaction“.

(7)

Po priglasitvi Komisiji v skladu s členom 22 Uredbe o združitvah so upravljavci zaključili predpogodbo s podjetjem Glatfelter, ki se je nanašala na Simpson Clough Business. Nato so upravljavci junija 2006 podjetju Purico prodali Simpson Clough Business. Poleg tovarn Simpson Clough Mill in Devon Valley Mill vključuje Simpson Clough Business tudi sedež podjetja Crompton, pravice, ki izhajajo iz imena, določene pogodbe in prodajna hčerinska podjetja Cromptona ZDA.

(8)

Predmet te zadeve je papir, pregan v mokrem z eguter valjem. V mokrem pregani papir so tanki porozni listi, narejeni iz mešanice naravnih in/ali sintetičnih vlaken, ter se izdelujejo na posebnih papirnih strojih s sitom z nagibom. V mokrem pregani papir je papirju oziroma tkanini podoben material iz netkanih vlaken, ki se izdeluje s spremenjenim postopkom za izdelavo papirja.

(9)

Glede v mokrem preganega papirja se dejavnosti podjetij Glatfelter in Lydney Business prekrivajo v segmentu proizvodnje in prodaje v mokrem preganega papirja za filtriranje čajev in kave (čajne vrečke, filtri za kavo, filter tabletke za kavo). Do prekrivanja prihaja tudi na področju v mokrem preganega papirja za uporabo pri baterijah.

(10)

Priglasitelj je potrdil, da je zaradi različne uporabe (npr. filter za čaje in kavo, laminirani papirji, črevesa za klobase, obloge) nadomestljivost na strani povpraševanja med različnimi vrstami v mokrem preganega papirja omejena. Vendar je na podlagi visoke stopnje nadomestljivosti na strani ponudbe priglasitelj trg za v mokrem pregani papir opredelil kot upoštevni proizvodni trg.

(11)

Preiskava Komisije na trgu v mokrem preganega papirja za filtriranje čajev in kave je pokazala, da zaradi posebnosti proizvoda stranke ne uporabljajo v mokrem preganega papirja, namenjenega za druge uporabe kot za pakiranje čaja in/ali kave. Zato je zamenljivost na strani povpraševanja majhna, saj morajo v mokrem pregani papirji izpolnjevati zelo stroge zahteve, da se zagotovi skladnost s stroji, ki imajo spremenjeno namembnost, in specifičnimi zahtevami proizvoda za končno uporabo (npr. poroznost, debelina, prožnost, skladnost s predpisanimi standardi).

(12)

Glede zamenljivosti na strani ponudbe priglasitelj trdi, da prehod iz proizvodnje v mokrem preganega papirja za eno uporabo na proizvodnjo v mokrem preganega papirja za drugo uporabo običajno ne zahteva večje naložbe. Tega tržna preiskava Komisije ni potrdila. Nekateri papirni stroji s sitom z nagibom so do določene mere prilagodljivi glede njihove uporabe. Vendar je večina strojev s sitom z nagibom oblikovanih za posebno uporabo. Zato so ti stroji prirejeni za določeno vrsto v mokrem preganega papirja. Zato se lahko na splošno v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave proizvaja samo na tistih strojih s sitom z nagibom, ki so bili oblikovani v ta namen.

(13)

Celo na strojih s sitom z nagibom, na katerih je mogoče proizvajati v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave, vendar se trenutno ne uporabljajo v ta namen, bi bile potrebne znatne naložbe, da bi lahko proizvajali ta papir za filtriranje čajev in kave. Prilagoditev strojev s sitom z nagibom bi zahtevala tudi precej časa.

(14)

Vstop podjetja Greenfield bi zahteval še večjo naložbo in precej več časa. Poleg znatne naložbe za nov stroj s sitom z nagibom bi zahteval tudi vzpostavitev prodajne mreže, tehnične podpore in distribucijskega omrežja. Tržna preiskava tudi kaže, da je treba v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave v večini držav certificirati, preden se lahko trži in stranke morajo preizkusiti material na svojih strojih.

(15)

Odločba torej ugotavlja, da upoštevni proizvodni trg zajema v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave.

(16)

Na tržnem segmentu v mokrem preganih papirjev za laminirane papirje je preiskava Komisije pokazala, da obstaja določen delež nadomestljivosti na strani ponudbe. Ker se za v mokrem pregane papirje za laminirane papirje ne zahteva izpolnjevanje standarda za stik z živili, število strojev s sitom z nagibom, ki lahko proizvajajo v mokrem pregane papirje za laminirane papirje ni omejeno na stroje, ki se uporabljajo npr. za čajne ali kavne filtre ali črevesa za klobase. Na večini strojev, na katerih se proizvaja v mokrem pregani papir za čajne in kavne filtre, se lahko proizvaja tudi v mokrem pregani papir za laminirane papirje. Tržna preiskava kaže, da se v mokrem pregani papir za laminirane papirje poleg tega proizvaja na strojih, ki med drugim proizvajajo v mokrem pregane papirje za filtrirne vrečke za sesalce, lepilne trakove in črevesa za klobase.

(17)

Odločba ni podala natančne opredelitve proizvodnega trga, saj tudi na podlagi najožje označitve upoštevnega proizvodnega trga, namreč „v mokrem pregani papirji za laminirane papirje“, transakcija ne bo povzročila bistvenega oviranja konkurence.

(18)

Priglasitelji trdijo, da so upoštevni geografski trgi globalni.

(19)

Tržna preiskava Komisije je potrdila, da je geografski trg za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave globalen. Razlog za to so svetovni tržni vzorci in odsotnost nedopustnih transportnih stroškov. Poleg tega se je pojavil nov obrat (obrat ZPM) na Kitajskem, ki bi lahko omejil proizvajalce, ki večinoma proizvajajo v EGP. Dobavitelji za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave ter večina strank, ki so dejavni po vsem svetu, te ugotovitve podpirajo.

(20)

Odločba torej ugotavlja, da je upoštevni geografski trg za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave globalen.

(21)

Čeprav so stranke navedle, da v mokrem pregane papirje za laminirane papirje dobavljajo in obdelujejo v EGP, je tržna preiskava potrdila, da predpisi ne predstavljajo ovire za trgovanje na globalni ravni. Proizvajalci laminiranih papirjev običajno svoje proizvode dobavljajo po vsem svetu. Poleg tega nizki prevozni stroški kažejo v korist svetovnega trga. Pomanjkanje tehnične pomoči, tj. bojazen, ki so jo izrazile nekatere stranke, da bi opravičile svojo nenaklonjenost do uvoza, se lahko odpravi z lokalnimi prodajnimi mrežami in mrežami tehnične pomoči.

(22)

Odločba torej ugotavlja, da je upoštevni geografski trg za v mokrem pregane papirje za laminirane papirje globalen.

(23)

Na globalnem trgu za v mokrem pregane papirje za filtriranje kave in čaja je združeno podjetje imelo v letu 2005 tržni delež približno 60–70 % (Glatfelter 30–40 %, Lydney Business 20–30 %). Preden je podjetje Crompton prešlo v upravljanje, so bili na trgu aktivni trije glavni konkurenti (Glatfelter, Crompton in Ahlstrom). Po tem, ko bo izvedena priglašena transakcija, bodo na trgu prav tako trije dejanski tekmeci (Glatfelter, Purico in Ahlstrom). Purico bo poleg nakupa papirnic Simpson Clough in Devon Valley podjetja Crompton (skupaj z blagovno znamko Crompton) zagnal svoj nov obrat ZPM na Kitajskem in tako vstopil na trg za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave bolj ali manj istočasno s priglašeno transakcijo. Trenutno znaša delež podjetja Ahlstrom na globalnem trgu približno [10–30 %], delež podjetja Purico na globalnem trgu pa znaša približno [10–30 %].

(24)

Velik tržni delež in pomembna porast zmogljivosti subjekta po pridobitvi sta kazalca tržne moči. Vendar bodo zmogljivost stranke, da dvigne cene, omejevali številni konkurenti, zlasti Purico. Z nakupom obratov Simpson Clough in Devon Valley je podjetje Purico pridobilo položaj in prednosti uveljavljenega dobavitelja v očeh kupcev, tudi na svetovni ravni. Sredstva, ki jih je podjetje Purico kupilo od podjetja Crompton, skupaj z najnovejšim obratom ZPM na Kitajskem, bodo podjetju Purico zagotovila izredno ugoden položaj za učinkovito konkuriranje s svojo proizvodnjo ZPM v mokrem preganih papirjev za filtriranje čajev in kave. Kakor je potrdila tržna preiskava, ta stroj predstavlja pomemben konkurenčni pritisk na evropske proizvajalce, saj je trenutno zmožen proizvesti okrog 1–10 kt/leto proizvodov za isto industrijo kot Simpson Clough, ki je v mokrem pregani papir predvsem za filtriranje čajev in kave.

(25)

Poleg tega bi v primeru, da priglasitelj dvigne cene ali zmanjša proizvodnjo v mokrem preganega papirja za filtriranje čajev in kave, lahko podjetje Ahlstrom povečalo proizvodnjo. Če bi podjetje Glatfelter znatno povišalo ceno in bi se s tem verjetno povečala donosnost podjetju Ahlstrom za v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave, bi lahko podjetje Ahlstrom preusmerilo zmogljivosti ali bi lahko investiralo v povečanje zmogljivosti s prilagoditvijo namembnosti obstoječih strojev ali nakupom in prilagoditvijo namembnosti rabljenih strojev. Ahlstrom ima znanje in tehnologijo, da lahko spremeni namembnost takega stroja in ga upravlja. Ahlstrom ima tudi že distribucijsko in prodajno mrežo.

(26)

Poleg tega pa tudi drugi dobavitelji v mokrem preganega papirja, ki lahko proizvajajo v mokrem pregani papir za filtriranje čajev in kave, omejujejo podjetje Glatfelter. Trenutno nimajo vsi zmožnosti proizvajati dvoslojni v mokrem pregani papir in videti je tudi, da so bolj usmerjeni na manjše kupce, ki imajo nižje standarde kot večina velikih kupcev. Vendar ko bodo ti dobavitelji bolj razvili svoje v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave, bodo lahko poslovali tudi z večjimi strankami. Svoj obseg prodaje pa lahko povečajo tudi brez velikih strank in s tem odvzamejo delež prodaje drugim proizvajalcem kavnih in čajnih filtrov, ter tako onemogočijo, da bi lahko podjetje Glatfelter dvignilo svoje cene ali omejilo proizvodnjo.

(27)

Komisija je ugotovila, da nekaj konkurenčnega pritiska izvajajo tudi alternativni materiali v mokrem preganim papirjem za filtriranje čajev in kave (npr. preja in najlon). Medtem ko se zdaj še ne pričakuje, da bi ti alternativni materiali v pomembnem obsegu nadomestili v mokrem pregane papirje, se bo povpraševanje strank v prihodnosti verjetno usmerilo v alternativne materiale in tako še dodatno sprostilo dodatne zmogljivosti za v mokrem pregane papirje za filtriranje čajev in kave ter tako do neke mere omejilo zmožnost priglasitelja, da uveljavlja tržno moč in dviguje cene.

(28)

Odločba zato ugotavlja, da enostranski učinki niso verjetni, saj bodo stranko v njeni zmogljivosti dvigovanja cen omejili številni močni konkurenti in v določeni meri alternativni materiali. Glede na usklajene učinke Odločba tudi zaključuje, da po natančni obravnavi strukture trga in odzivov strank ter trenutnih in potencialnih konkurentov taki učinki niso verjetni.

(29)

Preiskava Komisija kaže, da tržni segment za laminirane papirje označuje nizko povpraševanje in visok potencial dobave s strani drugih proizvajalcev v mokrem preganih papirjev, koncentrirano povpraševanje in da bi bil predvideni tržni delež kombiniranega podjetja nizek. Na tej podlagi Komisija meni, da ni verjetno, da bi predlagana transakcija na trgu imela protikonkurenčen učinek.

(30)

Svetovalni odbor za koncentracije je 6. decembra 2006 podal pozitivno mnenje o osnutku odločbe in dal odobritev za sprejetje Odločbe.

(31)

V Odločbi se ugotavlja, da predlagana koncentracija ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica oblikovanja ali krepitve prevladujočega položaja. Zato razglaša koncentracijo združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP, v skladu s členom 2(2) in členom 8(1) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP. Zato se sklene, da Komisija na podlagi ustnega postopka: upošteva Mnenje Svetovalnega odbora z dne 6. decembra 2006; se seznani s končnim poročilom pooblaščenca za zaslišanje v tej zadevi; in sprejme priloženo odločbo v angleškem jeziku, ki je verodostojni jezik.

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/45

(1)

V skladu s členom 6(2) Direktive 91/414/EGS je Združeno kraljestvo marca 2001 prejelo zahtevek od družbe Makhteshim Agan Ltd. za vključitev aktivne snovi novaluron v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Odločba Komisije 2001/861/ES (2) je potrdila, da je dokumentacija popolna in da načeloma izpolnjuje zahteve po podatkih in informacijah iz Prilog II in III k navedeni direktivi.

(2)

Potrditev popolnosti dokumentacije je bila potrebna zato, da se omogoči podroben pregled snovi in da se državam članicam omogoči, da odobrijo začasne registracije za največ tri leta za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevno aktivno snov, ob skladnosti s pogoji iz člena 8(1) Direktive 91/414/EGS in zlasti pogojem v zvezi s podrobno oceno aktivne snovi in fitofarmacevtskega sredstva glede na zahteve, določene z navedeno direktivo.

(3)

Za to aktivno snov so bili ocenjeni vplivi na zdravje ljudi in na okolje v skladu z določbami člena 6(2) in (4) Direktive 91/414/EGS za rabe, ki jih je predlagal vlagatelj. Država članica poročevalka je Komisiji 19. septembra 2005 predložila osnutek poročila o oceni.

(4)

Po predložitvi osnutka ocene poročila države članice poročevalke je bilo ugotovljeno, da je treba od vlagateljev zahtevati nadaljnje informacije, ki jih država članica poročevalka pregleda, in predloži svojo oceno. Zato pregled dokumentacije še traja in ocenjevanja ne bo mogoče zaključiti v roku, predvidenem v Direktivi 91/414/EGS.

(5)

Ker pri ocenjevanju še ni bil ugotovljen nikakršen razlog za neposredno zaskrbljenost, je treba državam članicam v skladu z določbami člena 8 Direktive 91/414/EGS omogočiti podaljšanje začasnih registracij, odobrenih za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo zadevno aktivno snov, za 24 mesecev, da se omogoči nadaljevanje pregledovanja dokumentacije. Pričakuje se, da bo postopek ocenjevanja in odločanja glede odločitve o morebitni vključitvi v Prilogo I za novaluron zaključen v 24 mesecih.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/46

(1)

Na uradno povabilo vlade Demokratične republike Kongo (DRK) je Svet 9. decembra 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/847/SZVP o Policijski misiji Evropske unije v Kinšasi (DRK) v zvezi z Združeno policijsko enoto (EUPOL „Kinshasa“) (1), ki jo predvideva splošni in za vse strani odprt Sporazumu o tranziciji v Demokratični republiki Kongo, podpisan v Pretoriji 17. decembra 2002, ter v Memorandumu o varnosti in vojski z dne 29. junija 2003.

(2)

Po razglasitvi ustave DRK 18. februarja 2006 so volitve v DRK leta 2006 zaznamovale zaključek procesa tranzicije ter omogočile oblikovanje vlade leta 2007; vlada je sprejela program, ki je zajemal predvsem globalno reformo varnostnega sektorja (RVS), oblikovanje koncepta nacije kot tudi prednostne ukrepe reforme na področjih policije, oboroženih sil in pravosodja.

(3)

Združeni narodi so z več resolucijami Varnostnega sveta ponovno potrdili podporo procesu tranzicije in RVS, izvajajo pa tudi misijo Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC), ki prispeva k varnosti in stabilnosti države. Varnostni svet Združenih narodov je 15. maja 2007 sprejel Resolucijo 1756(2007) o podaljšanju mandata MONUC in tako omogočil tej misiji, da v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi partnerji in še zlasti z Evropsko unijo (EU), prispeva k prizadevanjem, da se vlado podpre v začetnem procesu načrtovanja RVS.

(4)

Evropska unija je proces tranzicije v DRK in RVS vseskozi podpirala in je v ta namen vzpostavila tri operacije v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP): EUSEC RD Congo (2), EUPOL Kinshasa in operacijo EUFOR DR Congo (3).

(5)

Ker se EU zaveda pomena celovitega pristopa pri usklajevanju različnih potekajočih pobud, je v Sklepih Sveta z dne 15. septembra 2006 izjavila, da je pripravljena v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi zagotoviti usklajevanje prizadevanj mednarodne skupnosti na področju varnosti in tako podpreti kongovske organe v tem sektorju.

(6)

V zvezi s tem so generalni sekretariat Sveta in službe Komisije oktobra 2006 in marca 2007 ob usklajenem sodelovanju s kongovskimi organi izvedli ocenjevalni misiji v DRK, da bi razvili celovit pristop EU na področju RVS.

(7)

Svet je 7. decembra 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/913/SZVP o spremembi in podaljšanju Skupnega ukrepa 2004/847/SZVP. Z novim mandatom, ki se bo iztekel 30. junija 2007, je EUPOL „Kinshasa“ lahko okrepila tudi svojo svetovalno vlogo za kongovsko policijo, da bi tako v povezavi z EUSEC RD Congo olajšala proces RVS v DRK.

(8)

Svet je 14. maja 2007 odobril Koncept operacij za policijsko misijo v okviru evropske varnostne in obrambne politike za RVS in njegove povezave s pravosodjem v DRK. Ta koncept predvideva zlasti, da po koncu dejavnosti v okviru EUPOL „Kinshasa“ in pred začetkom dejavnosti v okviru EUPOL RD Congo ne bo prišlo do prekinitve.

(9)

Svet je istega dne, 14. maja 2007, sprejel Revidiran splošni koncept za nadaljevanje misije za pomoč in svetovanje na področju RVS v DRK (EUSEC RD Congo).

(10)

Treba bi bilo spodbujati sinergijo med obema misijama (EUSEC RD Congo in EUPOL RD Congo) in pri tem tudi upoštevati možnost prihodnje združitve obeh misij v eno samo.

(11)

Za čim večjo skladnost dejavnosti EU v DRK bi bilo treba zlasti z ustreznimi dogovori zagotoviti čim tesnejše sodelovanje med različnimi akterji EU tako v Kinšasi kot v Bruslju. Posebni predstavnik EU (PPEU) za območje afriških Velikih jezer bi moral v okviru svojega mandata pri tem igrati pomembno vlogo.

(12)

Svet je 15. februarja 2007 sprejel Skupni ukrep 2007/112/SZVP (4) o imenovanju Roelanda VAN DE GEERJA za novega PPEU za območje afriških Velikih jezer.

(13)

Generalni sekretar/visoki predstavnik (GS/VP) je 11. maja 2007 na kongovske organe naslovil pismo, v katerem jih obvešča, da je EU pripravljena nadaljevati in poglobiti trenutna prizadevanja na področju RVS, ter katerega namen je bilo pridobiti formalno soglasje kongovske strani. Kongovski organi so s pismom z dne 2. junija 2007 uradno sprejeli ponudbo EU ter jo povabili k napotitvi misije za omenjeno področje.

(14)

Primerno je, da tretje države pri projektu sodelujejo v skladu s splošnimi smernicami, ki jih je določil Evropski svet.

(15)

Naloge misije se izvajajo v varnostnih razmerah, ki se lahko poslabšajo in ki lahko škodijo ciljem SZVP, kot so opredeljeni v členu 11 Pogodbe –

—

s podpiranjem vzpostavitve obstojne, profesionalne in večetnične/vključujoče policije ter ob upoštevanju pomena bližinske policije v celotni državi, ob polnem sodelovanju kongovskih organov v tem procesu, prispeva k reformi in preoblikovanju kongovske nacionalne policije (KNP),

—

prispeva k izboljšanju povezave med policijo in sistemom kazenskega pravosodja v širšem smislu,

—

prispeva k zagotavljanju skladnosti vseh prizadevanj na področju RVS,

—

deluje v tesni povezavi z EUSEC RD Congo in projekti Komisije ter usklajuje svoje delovanje z drugimi prizadevanji na mednarodni ravni s področja reforme policije in kazenskega pravosodja.

(a)

vodja misije;

(b)

skupina policijskih svetovalcev na strateški ravni;

(c)

skupina policijskih svetovalcev na operativni ravni;

(d)

skupina pravnih svetovalcev na strateški in operativni ravni;

(e)

administrativno osebje.

(a)

strokovnjake, vključene v različne delovne skupine za reformo policije, in svetovalce, dodeljene na ključne položaje organiziranja in odločanja v CSRP, ki ga predvidevajo kongovski organi;

(b)

strokovnjake, dodeljene KNP, zlasti na ključne položaje, ter strokovnjake, dodeljene za usmerjanje kriminalistične policije in policije, pristojne za ohranjanje javnega reda;

(c)

podporo na področju kazenskega prava, da se v dejavnosti na področju policije vključi povezava s kazenskim pravosodjem ter da se nadaljuje obravnava pomembnih vidikov reforme kazenskega pravosodja, vključno z vojaškim kazenskim pravom;

(d)

strokovno pomoč, s katero se prispeva k prizadevanjem v okviru horizontalnih vidikov RVS.

(a)

stroški se upravljajo v skladu s proračunskimi pravili in postopki Evropske skupnosti, s tem da nobeno predfinanciranje ne ostane last Skupnosti. Državljani tretjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise;

(b)

vodja misije izčrpno poroča in je nadzorovan s strani Komisije v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe.

13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/52

(1)

Na uradno povabilo vlade Demokratične republike Kongo (DRK) je Svet 2. maja 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/355/SZVP o misiji Evropske unije za pomoč in svetovanje za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (DRK) (EUSEC RD Congo) (1), predvsem z namenom, da podpre proces tranzicije v DRK, ki vključuje oblikovanje prestrukturirane in združene nacionalne vojske, ki jo predvideva splošni in za vse strani odprt sporazum, ki so ga v Pretoriji 17. decembra 2002 podpisale kongovske strani, čemur je sledil podpis Sklepne listine 2. aprila 2003 v Sun Cityju.

(2)

Po ratifikaciji ustave tretje kongovske republike leta 2005 so volitve v DRK leta 2006 zaznamovale zaključek procesa tranzicije in omogočile oblikovanje vlade leta 2007; vlada je sprejela program, ki je zajemal predvsem globalno reformo varnostnega sektorja (RVS), oblikovanje koncepta nacije kot tudi prednostne ukrepe reforme na področjih policije, oboroženih sil in pravosodja.

(3)

Združeni narodi so z več resolucijami Varnostnega sveta ponovno potrdili podporo procesu tranzicije in RVS, izvajajo pa tudi misijo Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC), ki prispeva k varnosti in stabilnosti države. Varnostni svet Združenih narodov je 15. maja 2007 sprejel Resolucijo 1756(2007) o podaljšanju mandata MONUC in tako omogočil tej misiji, da v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi partnerji in še zlasti z Evropsko unijo (EU) prispeva k prizadevanjem, da se vlado podpre v začetnem procesu načrtovanja RVS.

(4)

EU je proces tranzicije v DRK in RVS vseskozi podpirala in je v ta namen sprejela še dva skupna ukrepa: Skupni ukrep 2004/847/SZVP z dne 9. decembra 2004 o policijski misiji Evropske unije v Kinšasi (DRK) v zvezi z Združeno policijsko enoto (EUPOL „Kinshasa“) (2) in Skupni ukrep 2006/319/SZVP z dne 27. aprila 2006 o vojaški operaciji Evropske unije v podporo misiji Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC) med volilnim postopkom (3) (operacija EUFOR RD Congo).

(5)

Ker se EU zaveda pomena celovitega pristopa pri usklajevanju različnih potekajočih pobud, je v Sklepih Sveta z dne 15. septembra 2006 izjavila, da je pripravljena v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi zagotoviti usklajevanje prizadevanj mednarodne skupnosti na področju varnosti in tako podpreti kongovske organe v tem sektorju.

(6)

Svet je 14. maja 2007 odobril Revidiran splošni koncept za nadaljevanje misije za pomoč in svetovanje za RVS v DRK.

(7)

Svet je 14. maja 2007 odobril Koncept za izvedbo policijske misije v okviru skupne evropske varnostne in obrambne politike za RVS in njegovo povezavo s pravosodjem v DRK, imenovano EUPOL RD Congo. Svet je 12. junija 2007 sprejel Skupni ukrep Sveta o policijski misiji Evropske unije na področju reforme varnostnega sektorja (RVS) in njegove povezave s pravosodjem v Demokratični republiki Kongo (EUPOL RD Congo). Ta misija bo nadomestila misijo EUPOL „Kinshasa.“.

(8)

Treba bi bilo spodbujati sinergijo med obema misijama (EUPOL RD Congo in EUSEC RD Congo) in pri tem tudi upoštevati možnost prihodnje združitve obeh misij v eno samo.

(9)

Za čim večjo skladnost dejavnosti EU v DRK bi bilo treba zlasti z ustreznimi dogovori zagotoviti čim tesnejše sodelovanje med različnimi akterji EU tako v Kinšasi kot v Bruslju. Posebni predstavnik EU (PPEU) za območje afriških Velikih jezer bi moral v okviru svojega mandata pri tem igrati pomembno vlogo.

(10)

Svet je 15. februarja 2007 sprejel Skupni ukrep 2007/112/SZVP (4) o imenovanju Roelanda VAN DE GEERJA za novega PPEU za območje afriških Velikih jezer.

(11)

Generalni sekretar/visoki predstavnik (GS/VP) za skupno zunanjo in varnostno politiko je 11. maja 2007 na vlado DRK naslovil pismo, v katerem predstavlja obnovljeni angažma EU.

(12)

Skupni ukrep 2005/355/SZVP je bil zaradi okrepitve misije večkrat spremenjen, zlasti s Skupnim ukrepom 2005/868/SZVP glede izvedbe projekta strokovne pomoči za posodobitev plačilne verige Ministrstva za obrambo DRK in s Skupnim ukrepom 2007/192/SZVP glede vzpostavitve enote za podporo konkretnim projektom, ki jih financirajo ali izvajajo države članice ter svetovalci na ravni deželne vojaške uprave. Mandat misije se izteče 30. junija 2007 ter bi ga bilo treba podaljšati in revidirati v luči Revidiranega koncepta misije.

(13)

Zaradi jasnosti bi bilo treba omenjeni skupni ukrep in njegove večkratne spremembe nadomestiti z novim skupnim ukrepom.

(14)

Primerno je, da tretje države pri projektu sodelujejo v skladu s splošnimi smernicami, ki jih je določil Evropski svet.

(15)

Trenutne varnostne razmere v DRK se lahko poslabšajo, kar ima lahko resne posledice za proces krepitve demokracije, pravne države ter mednarodno in regionalno varnost. Trajen angažma EU v obliki političnih prizadevanj in v obliki sredstev bo pripomogel k utrjevanju stabilnosti v tej regiji –

(a)

zagotavljanjem svetovanja in pomoči kongovskim organom pri njihovem delu v zvezi z združitvijo, preoblikovanjem in ponovno izgradnjo kongovske vojske, zlasti:

(b)

izvajanjem in zaključitvijo projekta tehnične pomoči za posodobitev plačilne verige Ministrstva za obrambo DRK (v nadaljnjem besedilu „projekt plačilne verige“) z namenom izpolnitve nalog, opredeljenih v splošnem konceptu za ta projekt;

(c)

identificiranjem in prispevanjem k različnim projektom in drugim opcijam, za katere se EU ali njene države članice lahko odločijo, da jih bodo podprle na področju RVS;

(d)

nadziranjem in zagotavljanjem izvajanja specifičnih projektov, ki jih v usklajevanju s Komisijo financirajo države članice ali katerih pobudnice so države članice v okviru ciljev misije

ter

(e)

prispevanjem k zagotavljanju skladnosti vseh prizadevanj na področju RVS.

(a)

urad v Kinšasi, ki ga sestavljajo predvsem:

(b)

svetovalci, dodeljeni na ključne položaje v centralni upravi Ministrstva za obrambo v Kinšasi in deželnim upravam v okviru tega ministrstva;

(c)

skupina, zadolžena za projekt plačilne verige, ki jo sestavljajo:

(a)

odhodki se upravljajo v skladu s proračunskimi pravili in postopki Evropske skupnosti, s tem da nobeno predfinanciranje ne ostane last Skupnosti. Državljani tretjih držav se lahko prijavljajo na javne razpise;

(b)

vodja misije izčrpno poroča in je nadzorovan s strani Komisije v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru njegove pogodbe.