6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/1

(1)

Skupno stališče 2007/140/SZVP (2), kakor je bilo spremenjeno s Skupnim stališčem 2007/246/SZVP med drugim določa, da bi bilo treba prepovedati zagotavljanje tehnične in finančne pomoči, financiranje ter investicije, povezane z orožjem in z njim povezan material vseh vrst katerim koli osebam, subjektom ali organom v Iranu ali za uporabo v tej državi.

(2)

Navedeni ukrepi spadajo na področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti in predvsem zaradi zagotovitve, da jih bodo gospodarski subjekti v vseh državah članicah enotno uporabljali, je za njihovo izvajanje v okviru Skupnosti potrebna zakonodaja Skupnosti. Zadeva je nujna.

(3)

Uredba (ES) št. 423/2007 (3) je določila nekatere omejevalne ukrepe proti Iranu v skladu s Skupnim stališčem 2007/140/SZVP preden je bilo le-to spremenjeno. Da se upošteva Skupno stališče 2007/140/SZVP je primerno dodati nove prepovedi v navedeno uredbo. Uredbo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(a)

v členu 2 se sedanje besedilo oštevilči kot odstavek 1 in se doda naslednji odstavek 2:

„2.   Priloga I ne vključuje blaga in tehnologije iz Skupnega seznama vojaške opreme Evropske unije (4).

(b)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Prepovedano je:

Prepovedi iz tega odstavka se ne uporabljajo za nebojna vozila, ki so bila izdelana ali opremljena z materiali za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja EU in njenih držav članic v Iranu.“;

(c)

v členu 8 se točka (a) nadomesti z:

(d)

v členu 11(2) se točka (b) nadomesti z:

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/3

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/5

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 28. maja do 1. junija 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 ali Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2006 z dne 13. decembra 2006 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedni številki 09.4366 (2006–2007) in 09.4337 (2007–2008).

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/9

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1483/2006 (2) je odprla stalni javni razpis za ponovno prodajo žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic na trgu Skupnosti.

(2)

Zaradi stanja na trgu koruze v Skupnosti ter sprememb v povpraševanju po žitih, ki so bile v zadnjih tednih ugotovljene v različnih regijah, je treba v nekaterih državah članicah dati na razpolago nove količine žit iz intervencijskih zalog. Zato je treba intervencijskim agencijam zadevnih držav članic dovoliti povečanje količin v javnem razpisu do količine 500 000 ton na Madžarskem za koruzo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1483/2006 je zato treba spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/14

(1)

Omejitve ulova za poskusni ribolov na pravo peščenko v coni ICES IV so določene v Prilogi IA k Uredbi (ES) št. 41/2007. Komisija lahko v skladu z opombami, dodanimi k zadevnim omejitvam ulova v navedeni prilogi, določi od velikosti staleža odvisne pogoje, pod katerimi se lahko lovijo kvote za poskusni ribolov.

(2)

V skladu s točko 1 Priloge IID k Uredbi (ES) št. 41/2007 se pogoji, določeni v Prilogi IID, uporabljajo za plovila Skupnosti, ki ribarijo v conah ICES IIIa in IV ter vodah ES cone ICES IIa s pridnenimi vlečnimi mrežami, potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm. Če ni določeno drugače ali kot rezultat posvetovanj ali sporazumov med Skupnostjo in Norveško, se ti pogoji uporabljajo tudi za plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov na pravo peščenko v vodah ES cone ICES IV.

(3)

Stalež prave peščenke v Severnem morju se deli z Norveško, vendar se trenutno ne upravlja skupno. V skladu s posvetovanji med Skupnostjo in Norveško 30. marca 2007 je bil dosežen sporazum o pogojih za poskusni ribolov na pravo peščenko v Severnem morju. Navedeni sporazum je treba prenesti v pravo Skupnosti.

(4)

Da bi se čimprej določile ribolovne možnosti za pravo peščenko v skladu s točko 8 Priloge IID k Uredbi (ES) št. 41/2007, se poskusni ribolov izvede med aprilom in prvo polovico maja. Zato morajo biti čimprej izpolnjeni pogoji za poskusni ribolov na pravo peščenko leta 2007 v Severnem morju –

(a)

30 % skupnega napora Norveške iz leta 2005 ni bilo doseženih v celoti; in

(b)

ni bila dosežena omejitev ulova 20 000 ton.

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/16

(1)

2. decembra 2003 je Nemčija obvestila Komisijo, da bo uradno priglasila načrtovano finančno podporo za projekt gradnje cevovoda med Ludwigshafnom (Baden-Württemberg) in Münchsmünstrom (Bavarska).

(2)

12. januarja 2005 je Nemčija zaradi pravne varnosti uradno priglasila omenjeni ukrep, ki je po mnenju Nemčije infrastrukturni ukrep in ne državna pomoč.

(3)

16. marca 2005 je Komisija v zvezi z domnevno državno pomočjo sprožila formalni postopek preiskave. Odločitev Komisije glede sprožitve postopka je bila dne 26. aprila 2005 objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe v zvezi z zadevno pomočjo.

(4)

Nemčija je 19. aprila 2005 poslala svoje pripombe kot odgovor na sprožitev formalnega postopka preiskave (glej Oddelek 5).

(5)

Komisija je prejela pripombe različnih zainteresiranih strank. Združenje evropske petrokemične industrije (APPE), nekatera bavarska podjetja, ki niso neposredno povezana s projektom (Mineraloelraffinerie Oberrhein GmbH & Co. KG (Miro), Bayernoil Raffineriegesellschaft mbH, Industriepark Gersthofen Service GmbH & Co. KG – IGS), in Avstrija so z dopisi z dne 2. maja, 12. maja, 17. maja, 3. junija oz. 8. junija 2005 posredovali svoje pozitivne pripombe. Proizvajalec petrokemičnih proizvodov, ki ni želel biti imenovan, pa je 24. maja 2005 izrazil kritične pripombe. Pripomba Avstrije je bila upoštevana, čeprav je prispela šele po izteku 30-dnevnega roka, določenega v Uradnem listu.

(6)

Prispele pripombe so bile Nemčiji posredovane 16. in 20. junija 2005 s prošnjo za povratne informacije.

(7)

Nemčija je svoje pripombe na pripombe zainteresiranih strank poslala 14. julija 2005.

(8)

28. oktobra 2005 je Komisija zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 24. novembra 2005.

(9)

Od konca leta 2005 so bili nemški in bavarski organi oblasti, zastopniki bavarske industrije in Komisije nenehno v stiku in si izmenjali številne dopise.

(10)

8. februarja 2006 je Nemčija posredovala dopis, kateremu so bili priloženi dopisi podjetij BASF, Borealis, Clariant, Infraserv Gendorf, Infraserv Hoechst, MOL Group, OMV (Österreichische Mineralölverwaltung Aktiengesellschaft) Avstrija, OMV Nemčija, Ruhr Oel GmbH (ROG) ter dopisa konzorcija Aethylen-Rohrleitungs-Gesellschaft (ARG) in konzorcija Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG (EPS) kot možnega prejemnika načrtovane pomoči. 21. februarja 2006 je Bavarska predložila dodatne opombe in revidirano različico dopisa Infrasery Hoechst. 5. februarja 2006 je proizvajalec petrokemičnih izdelkov, ki je svoje pripombe podal 24. maja 2005, posredoval dodatno pripombo, v kateri je izrazil pozitivno mnenje o načrtovani pomoči, pod pogojem, da se zagotovi odprt dostop med Rotterdamom in Bavarsko.

(11)

Z dopisom z dne 24. julija 2006, kateremu je bila priložena vrsta dodatnih dokumentov, je Nemčija predložila revidiran predlog za finančno podporo projektu gradnje cevovoda. Ta dopis je bil dopolnjen z dopisoma z dne 14. avgusta in 7. septembra 2006, ki sta se neposredno nanašala na udeležbo deželne ustanove Landesanstalt für Aufbaufinanzierung Förderbank Bayern (v nadaljevanju „LfA“), kreditne ustanove v 100 % lasti dežele Bavarske.

(12)

Projekt vključuje gradnjo 357 km dolgega cevovoda med Ludwigshafnom in Münchsmüstrom z letno zmogljivostjo prenosa 400 000 ton. Trenutno se med Ludwigshafnom in Münchsmünstrom etilen ne transportira. Tabela 1 prikazuje predvidene količine transporta. Ker se proizvodnja in poraba etilena ne razvijata enakomerno, je v prvem letu pričakovan neto tok v smeri Ludwigshafna, v prihodnjih letih pa je pričakovati obraten neto tok. V tabeli še ni upoštevana eksplozija v tovarni polietilena družbe Basell (glej uvodno izjavo 24). Če se ponovno vzpostavi tovarno s primerljivo zmogljivostjo, je zaprtje tovarne leta 2015 manj verjetno, kar pomeni, da se bo neto tok od leta 2015 znatno zmanjšal. Ponovna izgradnja tovarne z večjo zmogljivostjo bi pomenila manjši obseg transporta v predvidenem časovnem obdobju.

Tabela 1

Predvidene količine transporta (v 1 000 tonah/leto)

(13)

Cena transporta je določena na podlagi tarif Aethylen-Rohrleitungs-Gesellschaft, npr. 34,21 EUR za eno tono za celotno razdaljo cevovoda ali 0,0597 EUR za tono na kilometer. Te tarife veljajo enako za člane konzorcija in druge uporabnike cevovoda in se letno prilagodijo na podlagi neodvisne ocene.

(14)

Gradnja načrtovanega cevovoda bo predvidoma stala 154 milijonov EUR, tj. 14 milijonov EUR več od vsote, ki jo je Nemčija prvotno predvidela. Razlog za pričakovane višje celotne stroške so višji stroški izgradnje (vključno s pridobitvijo pravic in ukrepi za varstvo okolja), pa tudi višji stroški obratovanja (elektrika, zavarovanje). Po pripravljalnih pravnih korakih bi morale biti potrebne študije izdelane do leta 2006; leta 2007 bi moral biti zgrajen cevovod in v skladu s prvotnim projektom bi moral začeti delovati septembra 2007. V okviru postopka za pridobitev potrebnih dovoljenj se bo v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (4) izvedla presoja vplivov na okolje.

(15)

Načrtovan cevovod se upravlja po načelu skupnega nosilca in načelu odprtega dostopa („common carrier/open access“), načelu nediskriminatornega plačila transporta („non-discriminatory fees“) in načelu minimalnega dobička („minimum profit“). Vsi proizvajalci in porabniki etilena bodo imeli dostop do cevovoda pod enakimi pogoji. Rezervna zmogljivost cevovoda bo takšna, da bo mogoče upoštevati ta načela (razpoložljiva rezervna zmogljivost znaša približno 50 %). Ti pogoji morajo biti zagotovljeni najmanj 25 let.

(16)

Svobodna dežela Bavarska predvideva finančno podporo v višini 44,85 milijona EUR, kar pri stroških naložb v višini 150 milijonov EUR predstavlja 29,9 % oziroma 29,1 % najvišjih možnih stroškov v višini 154 milijonov EUR. Načrtovana naložba se razporedi na leta med 2004 in 2008, kot sledi: 4,5 milijona EUR v letu 2004, 7,8 milijona EUR v letu 2005, 54,2 milijona EUR v letu 2006, 86 milijonov EUR v letu 2007 in 1,5 milijona EUR v letu 2008. Finančna podpora ne sme preseči 29,9 % stroškov in se v primeru, da celotni stroški ne presežejo 150 milijonov EUR, ustrezno zmanjša.

(17)

Po mnenju Nemčije projekt brez finančne podpore Svobodne dežele Bavarske ne bi bil ekonomsko učinkovit, saj bi bili stroški transporta znatno višji (54,6 EUR na tono), s tem pa transport ne bi bil več konkurenčen. Poleg tega bi pričakovana notranja stopnja donosa kljub načrtovani finančni pomoči v višini 44,85 milijona EUR in ob upoštevanju posrednih prednosti za udeležena podjetja znašala samo 1,2 %. Poleg tega ne gre pozabiti, da bi se pri ponovni izgradnji tovarne družbe Basell z večjo zmogljivostjo zmanjšale količine transporta in s tem tudi stopnja donosa naložbe (glej uvodno izjavo 24).

(18)

Prejemnik pomoči je Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG („EPS“) (5), konzorcij, h kateremu spadajo petrokemična podjetja (6) BASF AG, Borealis Polymere GmbH, Clariant GmbH, OMV Deutschland GmbH, ROG, Vinnolit GmbH & Co. KG, Wacker Chemie GmbH in LfA Förderbank Bayern (7).

(19)

Etilen je brezbarvni plin in najenostavnejši nenasičen ogljikovodik (alken). Ta olefin se običajno pridobiva v petrokemičnih tovarnah (rafinerijah) iz surove nafte (ali, kot je običajno v Evropi, v obliki nafte ali pa v obliki plina); pri tem nastaneta etilen in propilen v določenem razmerju. Etilen tvori podlago za široko paleto polimerov (npr. polietilen, PVC in polistirol), ki se uporabljajo pri proizvodnji umetnih snovi za široko uporabo.

(20)

Etilen je anestezijski, zadušljiv in močno vnetljiv plin, ki z zrakom tvori eksplozivno mešanico. Uvrščamo ga v razred najbolj nevarnih snovi. Razen nekaj primerov dragega transporta po vodnih poteh se plin transportira izključno po cevovodih, ki neposredno povezujejo proizvajalca in odjemalca. Od 60. let prejšnjega stoletja so posamezna podjetja ali konzorciji, kot je ARG, zgradili številne cevovode za transport etilena (cevovodi so različno dolgi, pogosto so lokalno omejeni). Transport večine derivatov etilena je zaradi tega zelo enostaven.

(21)

Po podatkih Nemčije je zahodna Evropa konec leta 2002 razpolagala s proizvodno zmogljivostjo 23,2 milijona ton, od česar je več kot 10 milijonov ton pripadalo samo Nemčiji in državam Beneluksa. Med letoma 2002 in 2003 se je proizvodnja povečala za 2,6 %, na 20,7 milijona ton. Ker je poraba v zahodni Evropi presegla proizvodnjo, je bil leta 2002 potreben uvoz v skupni količini 0,24 milijona tone. V srednji in vzhodni Evropi (vključno z desetimi novimi državami članicami) je proizvodna zmogljivost konec leta 2002 znašala 2,24 milijona ton, poraba pa je znašala 2 milijona ton.

(22)

Povpraševanje po etilenu je sorazmerno s povpraševanjem po umetnih snoveh, to povpraševanje pa je sorazmerno z rastjo BDP. Iz tega izhaja, da se bo v naslednjih letih poraba etilena v zahodni Evropi predvidoma povečala za okoli 2 %, v srednji in vzhodni Evropi pa za okoli 5,5 %. Proizvajalci etilena, ki niso priključeni na cevovod, medsebojno posredno konkurirajo na trgih derivatov etilena.

(23)

Petrokemična industrija v Evropi je že dolgo zelo uspešna, ob tem pa je konkurenčni pritisk vedno večji zaradi strožjih okoljskih zahtev in močnejše konkurence zaradi polietilena z Bližnjega vzhoda, kjer je plin kot surovina cenejši. Ker pa pri uporabi plina nastane manj stranskih produktov, ima Evropa v tem pogledu tehnično konkurenčno prednost. Poleg tega so zelo pomembni tudi stroški transporta, zlasti za dobave v notranjost Evrope. Naložbe v gradnjo proizvodnih zmogljivosti na Bližnjem vzhodu so praviloma izvedene z namenom oskrbovanja hitro rastočih trgov na Kitajskem in v drugih južnoazijskih državah. Če bi se rast na teh trgih iz kakršnega koli razloga upočasnila, bi se morala evropska kemična industrija soočiti z močno konkurenco z Bližnjega vzhoda.

(24)

Industrija etilena na Bavarskem je sestavljena iz dveh tovarn etilena, ki se nahajata v Münchsmünster-Gendorf-Burghausen in pripadata OMV in Ruhr-Öl Nemčija, ter iz odjemalcev etilena, ki iz etilena proizvajajo polietilen in druge izdelke: Basell GmbH (Münchsmünster), Clariant GmbH, Vinnolit GmbH & Co. KG (Gendorf), Borealis Polymere GmbH, Wacker-Chemie (Burghausen). V tovarni družbe Basell se je 12. decembra 2005 zgodila hujša nesreča; za ponovno vzpostavitev proizvodnje polietilena so potrebne visoke naložbe. Do tega trenutka o ponovni izgradnji ni še nič odločenega; Basell opozarja na pomembnost cevovoda od Ludwigshafna do Münchsmünstra.

(25)

Tabela 2 prikazuje proizvodnjo etilena in dobave med udeleženimi podjetji.

Tabela 2

Trenutna proizvodnja in dobave

V tonah (podatki za 2003)

(26)

Po navedbah Nemčije naj bi načrtovani cevovod tvoril del vseevropskega cevovodnega omrežja za olefin. Že obstoječi cevovodi za etilen so skupaj dolgi približno 2 500 do 3 000 km, na cevovode pa je priključene pol industrije, medtem ko je v ZDA na cevovode priključena vsa industrija. Ti obstoječi regionalni cevovodni sistemi, ki niso povezani med sabo, so:

(27)

Načrtovan cevovod bi bil priključen na obstoječa cevovoda med Münchsmünstrom in Gendorf/Burghausnom ter med Ludwigshafnom in Wesselingom. Poleg tega bi bile mogoče dodatne širitve cevovodnega omrežja, kot npr:

S temi širitvami predstavlja načrtovani cevovod pomembno povezavo med petrokemično industrijo v zahodni in vzhodni Evropi.

(28)

V dopisu, priloženem dopisu Nemčije z dne 8. februarja 2006, je OMV, ki razpolaga z zmogljivostmi na Bavarskem (Burghausen) in v Avstriji (Schwechat blizu Dunaja) in ki je zmogljivosti v Schwechatu pred kratkim razširil, izrazil namero, da bo v primeru pozitivne odločitve o projektu EPS sestavil delovno skupino, ki se bo ukvarjala s pretvorbo obstoječega cevovoda v Schwechatu (približno 150 km zahodno) v cevovod za etilen in z njegovo razširitvijo do Burghausna. OMV pričakuje rezultate delovne skupine konec leta 2006. Podjetje je izdalo obvestilo tudi o naročeni študiji tega projekta, ki bi lahko bila zaključena čez 7 do 14 let. MOL Group (k temu koncernu spadata tudi slovaški Slovnaft in madžarski TVK), ki je vodilni v srednji Evropi in ni udeležen pri projektu EPS, prav tako podpira projekt EPS, vendar pa v prvi fazi daje prednost povezavi z obstoječim ukrajinskim cevovodom za etilen preko Slovaške (Bratislava) in Madžarske (Szashalombatta (Budimpešta)/Tiszaujvaros). V teku razgovorov med Komisijo in Nemčijo so bile napovedane nadaljnje študije izvedljivosti, npr. o povezavah cevovoda v Češko republiko, med Leuno v vzhodni Nemčiji in Poljsko (pod vodstvom poljskega podjetja PKN Orlen) ter med Ludwigshafnom in Carlingom v Franciji (pod vodstvom BASF-a in Totala).

(29)

Priključitev na dovolj veliko cevovodno omrežje za olefin je pomembna za industrijo, saj se tako zmanjšajo regionalne težave pri preskrbi s surovinami, izboljšata se prilagodljivost in zanesljivost preskrbe, poveča pa se tudi prilagodljivost pri izbiri lokacij za nove naložbe. Iz tega razloga se tudi industrijsko združenje zavzema za to, da se posamezni sistemi za etilen in/ali propilen medsebojno povežejo in razširijo, kar omogoča nastanek obširnega cevovodnega omrežja za olefin (8).

(30)

Nemčija in lastniki cevovodov, ki bodo povezani z načrtovanim cevovodom med Ludwigshafnom in Münchsmünstrom, so Komisiji v teku postopka obljubili, da bosta za te cevovode veljali načelo skupnega nosilca in načelo odprtega dostopa. Gre za naslednje cevovode:

(31)

Po navedbah Nemčije bi vseevropsko cevovodno omrežje in zlasti ta projekt dolgoročno zagotovila prihodnost petrokemične industrije na Bavarskem in približno 17 700 delovnih mest v tej panogi.

(32)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave, ker je dvomila v resničnost navedbe Nemčije, da finančna podpora ni državna pomoč, temveč splošen infrastrukturni ukrep. Komisija je dvomila tudi v združljivost pomoči s skupnim trgom. Prednosti v zvezi z varovanjem okolja, prometno varnostjo in razbremenitvijo cest se niso zdele dovolj prepoznavne oziroma so bile v tem smislu zelo omejene. Četudi bi bil cevovod za kemično industrijo na Bavarskem velikega strateškega pomena, bi lahko povzročil nedopustno izkrivljanje konkurence. Izračunana donosnost projekta je bila sicer nizka, vendar so se zdele pomembne posredne prednosti za zadevne proizvajalce etilena in propilena mogoče. Cevovod bi omogočil prenos večjih količin med podjetji vzdolž cevovoda, hkrati pa tudi dobave v druge regije, s čimer bi lahko nastala neposredna konkurenca etilenu drugih proizvajalcev izven Bavarske, Baden-Württemberga in Porenja-Pfalškega. Prav tako niso bili izključeni učinki na trg propilena.

(33)

Komisija je nadalje ugotovila, da je ta projekt v določeni meri primerljiv s cevovodom propilena med Rotterdamom, Antwerpnom in Porurjem, za katerega je Komisija 16. junija 2004 odobrila pomoč (11). Vendar pa obstajajo pomembne razlike: med obema koncema cevovoda se ne prevažajo velike količine etilena, v primeru cevovoda za propilen je predstavljal transport po vodnih in železniških poteh dobro alternativo; za razliko od cevovoda za propilen so bili za cevovod za etilen predvideni popusti za transport večjih količin, dolgoročne pogodbe in rezervacije, kar je pri Komisiji vzbudilo dvom, da so pogoji za konzorcijske partnerje na eni strani in druge uporabnike na drugi strani enaki; predvidena intenzivnost pomoči je bila po ugotovitvah Komisije 50-odstotna namesto, kot v drugem primeru, manj kot 30-odstotna.

(34)

Dopisi, ki so prispeli v okviru formalnega postopka preiskave, vsebujejo pozitivne pripombe APPE in Avstrije, v njih pa se opozarja na prednosti za Evropo in na širitev cevovodnega omrežja za olefin. Tudi bavarska podjetja Miro, Bayernoil in IGS, ki niso neposredno udeležena pri projektu, so izrazila pozitivna mnenja, še zlasti zaradi pomena, ki ga ima projekt za prihodnost petrokemične industrije na Bavarskem. Po drugi strani pa je proizvajalec etilena, ki ni želel biti imenovan, 24. maja navedel, da naj bi šlo pri cevovodu za povsem regionalno defenzivno naložbo, katere cilj je zagotoviti lokalnim proizvajalcem prednost na trgu, konkurenčnost industrije olefina pa s tem nikakor ne bi bila izboljšana. Vendar pa je ta proizvajalec naklonjen celovitemu cevovodnemu omrežju za olefin v Evropi.

(35)

Zainteresirane stranke, ki so neposredno udeležene pri projektu EPS, so v dopisih, priloženih dopisu Nemčije z dne 8. februarja 2006, projekt soglasno podprle in ga označile kot prvi korak k celovitemu evropskemu omrežju. OMV in MOL sta podala izčrpne pripombe (glej uvodno izjavo 28). Glede povezave med načrtovanim cevovodom in že obstoječimi cevovodi so BASF, Infraserv Gendorf in Infraserv Hoechst obljubili odprti dostop in nediskriminatorno oblikovanje cen (glej uvodno izjavo 30).

(36)

5. februarja 2006 je konkurent, ki ni želel biti imenovan, Komisiji posredoval dodatno pripombo, s katero je projekt ocenil pozitivno, pod pogojem, da sta oba zasebna cevovoda, ki povezujeta Bavarsko s sistemom ARG, odprta.

(37)

Nemčija je v svoji pripombi k sprožitvi formalnega postopka preiskave vztrajala, da pri ukrepu ne gre za državno pomoč, da ukrep ne daje selektivne prednosti in da gre za nediskriminatorno infrastrukturo, ki je odprta za vse uporabnike. Nemčija je nadalje poudarila, da bi zaradi težav pri transportu etilena, višine in dolgoročnosti naložb ter medsebojne odvisnosti med etilenom in propilenom umik ene zainteresirane strani iz bavarske industrije proizvajalcev in odjemalcev etilena lahko sprožil domino učinek s posledicami, ki bi jih čutili drugi udeleženci v industriji: zaradi zaprtja enega proizvodnega obrata bi se dobičkonosnost preostalih obratov zmanjšala, kar bi lahko povzročilo nadaljnja zaprtja pri drugih proizvajalcih in odjemalcih etilena. S tem bi lahko veliko število delojemalcev izgubilo delo. Eksplozija v tovarni družbe Basell v Münchsmünstru bi lahko predstavljala začetek takšne verižne reakcije. Nemčija poudarja vključitev tega projekta v celovito evropsko omrežje, poseben pomen cevovoda za izolirano območje, kot je Bavarska, in posledice, ki bi jih neuspeh bavarskega sistema lahko imel za druga evropska območja, saj je bavarski cevovod pomembna povezava med cevovodi v zahodni Evropi in cevovodi v vzhodni Evropi, ki že obstajajo in ki so še načrtovani. Nemčija je uveljavljala pričakovane pozitivne učinke projekta na zagotavljanje oskrbe, prilagodljivost in konkurenčnost evropske industrije v globalnem smislu. Finančna podpora bi popravila tržne nepopolnosti, saj projekt brez javne pomoči ne bi bil ekonomsko donosen. Nemčija je tudi poudarila, da je pričakovana notranja stopnja donosa za EPS kljub načrtovani finančni pomoči v višini 70 milijonov EUR samo 1,3-odstotna, kar naj bi dokazovalo, da udeležena podjetja zanima predvsem dolgoročna varnost preskrbe in ne le kratkoročni dobiček. Nemčija je navedla, da konkurenca zaradi projekta ne bo izkrivljena, saj so udeleženci sprejeli načelo minimalnega dobička, in da pogoji za dostop do cevovoda niso diskriminatorni do nobenega uporabnika.

(38)

Nemčija poudarja skoraj soglasno podporo projekta. Glede kritičnih pripomb konkurenta, ki ni želel biti imenovan, Nemčija opozarja na podporo tega konkurenta evropskemu omrežju, za katerega pa je projekt EPS, v nasprotju s trditvijo tega konkurenta, nujen. V zvezi s priključitvijo na oba zasebna cevovoda je Nemčija na eni strani opozorila na zakon o omejevanju konkurence, ki bi preprečil diskriminacijo ali zlorabe položaja s strani lastnikov cevovodov, na drugi strani pa na pogajanja med EPS in lastniki zasebnih cevovodov za zagotovitev odprtega dostopa. Nemčija je z opozarjanjem na nizke dobičke pri projektu ugovarjala pomislekom Komisije, da je intenzivnost pomoči višja, kot je potrebno. Nemčija je posredovala izčrpne informacije v zvezi z upravičenimi stroški, z izračunom stopnje donosa naložbe, z razmerami na trgu (vključno s propilenom in derivati), z uvozom iz tretjih držav, z načrtovanimi transportiranimi količinami in s proizvodnjo oz. porabo udeležencev, neposredno povezanih s projektom, ter v zvezi s cevovodi, ki naj bi se povezali s cevovodom EPS.

(39)

Po členu 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(40)

Pomoč, ki jo namerava Nemčija odobriti, mora neposredno dodeliti eden izmed državnih organov. Tako gre za državna sredstva.

(41)

Upravljavec cevovoda, EPS, z opravljanjem storitev transporta izvaja gospodarsko dejavnost, zato ga je v smislu člena 87(1) mogoče obravnavati kot podjetje.

(42)

Ker pomoč konzorciju omogoča izgradnjo cevovoda in 25-letno upravljanje cevovoda, ne da bi pri tem nosil vse stroške, je konzorcij deležen gospodarske prednosti. Ker je naložba v cevovod tesno povezana s trenutnimi in načrtovanimi naložbami v proizvodne zmogljivosti za etilen in propilen ter tudi derivate etilena, pomoč pomeni dajanje prednosti ne le v zvezi s transportom, temveč tudi v zvezi s proizvodnjo etilena in derivatov etilena.

(43)

To prednost je mogoče označiti za selektivno, cevovoda pa ni mogoče označiti kot „javno infrastrukturo“. Državno financiranje gradnje ali upravljanja prometnih infrastruktur pa ni vedno državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Za tovrstne strukture večinoma poskrbijo državni organi, „saj cenovni sistem ni dovolj učinkovit, da bi to omogočal. Dobrine, kot so infrastrukture, so praviloma nedeljive in jih lahko proti plačilu ali brezplačno uporabljajo vsi državljani. Takšna javna dobrina, ki jo zagotovi država, koristi vsej družbi in ne le določenim podjetjem ali gospodarskim panogam (načelo neizključnosti)“ (12). Odločilna so torej tudi druga merila, ne le lastništvo.

(44)

Infrastruktura, ki je predmet tega primera, ne služi – za razliko od pristanišč, letališč in avtocest – skupnosti, temveč zgolj gospodarskim interesom gospodarskih panog. Prednost daje izključno nekaterim podjetjem, v tem primeru zelo omejenemu številu gospodarskih subjektov v določeni panogi kemične industrije v določenem delu določene države članice. Cevovod je primeren samo za transport etilena, vsi partnerji konzorcija pa so bodisi proizvajalci bodisi odjemalci etilena z neposrednim interesom za cevovod. Cevovod ostane v lasti konzorcija, omejitve uporabe, ki so bile pogoj za dodelitev pomoči, pa veljajo samo 25 let. Za izgradnjo in upravljanje cevovoda ni bilo javnega razpisa. Zato gre za selektiven projekt.

(45)

Poleg tega gradnja cevovoda za kemikalije v splošnem ne spada v pristojnost države kot javnega organa. Pri gradnji takšnega cevovoda gre za gospodarsko dejavnost, ki je praviloma v pristojnosti in interesu industrije. EPS želi z izgradnjo cevovoda in načrtovanimi storitvami transporta opravljati gospodarsko dejavnost, s katero lahko iz svoje naložbe – posredno ali neposredno – kuje dobiček. Odločitve glede naložb v cevovode za kemikalije so pogosto stalni sestavni deli odločitev o naložbah in dezinvesticijah v samo proizvodno zmogljivost. Nekateri cevovodi novejšega datuma so bili zgrajeni brez pomoči, drugi spet s pomočjo; te pomoči so bile upravičene na podlagi predpisov Skupnosti za državne regionalne pomoči ali pa zaradi okoljskih vidikov.

(46)

Po ustaljeni sodni praksi Evropskega sodišča je pogoj za oviranje trgovine izpolnjen tedaj, ko se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki je predmet trgovine med državami članicami. Ob upoštevanju ne le etilena, temveč tudi propilena ter derivatov etilena in propilena Komisija ugotavlja, da dejavnosti partnerjev konzorcija vključujejo trgovino med državami članicami. Prednost, ki izhaja iz dodelitve pomoči, posledično izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco med državami članicami.

(47)

Ta presoja izkazuje določene podobnosti z zadevami C67/03, C68/03 in C69/03; v teh zadevah je šlo za pomoči, ki so jih Nemčija, Nizozemska oz. Belgija dodelile za ureditev cevovoda za propilen od Rotterdama preko Antwerpna do Porurja. V teh zadevah je Komisija izdala pozitivno odločbo in pri tem jasno izrazila, da je bila finančna podpora državna pomoč (13).

(48)

Iz omenjenih razlogov gre pri ukrepu za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(49)

Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES v prvem odstavku navaja določene izjeme oz. oprostitve od splošne prepovedi državnih pomoči. Komisija je v različnih smernicah in okvirih določila, pod katerimi pogoji se te izjeme lahko uporabljajo. Vendar pa te smernice in okviri v tem primeru niso uporabni. Predpisi, določeni v okviru Skupnosti, za državne pomoči za varstvo okolja (14), veljajo samo za državne pomoči, ki prejemniku omogočajo zmanjšanje njegovega onesnaževanja okolja; nasprotno pa se ne uporabljajo za naložbe, ki zmanjšujejo onesnaževanje okolja s strani konkurenta prejemnika pomoči. Prav tako transporta etilena po cevovodu ni mogoče označiti kot prilagoditev postopka proizvodnje etilena v smislu varovanja okolja, temveč je to posebna storitev. To ponazarja dejstvo, da cevovod gradi nov pravni subjekt, ki je bil ustanovljen zgolj z namenom ureditve cevovoda in opravljanja storitev transporta etilena. Čeprav so lastniki deležev EPS dejavni na področju proizvodnje in obdelave etilena, gre pri novi dejavnosti v prvi vrsti za transport. Poleg tega med Ludwigshafnom in Münchsmünstrom ne poteka transport etilena. Projekt posledično ne vodi neposredno k zmanjšanju emisij udeleženih podjetij. Nasprotno, s projektom neposredno nastane nova transportna dejavnost, ki v določenem obsegu povzroča emisije in obremenitve okolja. Okvir Skupnosti za državne pomoči za varstvo okolja v pričujočem primeru ni uporaben.

(50)

Uporabne niso niti določbe o združljivosti pomoči iz naslova V Pogodbe ES (Promet). Po členu 73 Pogodbe ES so s Pogodbo združljive tiste pomoči, ki izpolnjujejo zahteve glede usklajevanja prometa. Člen 80 Pogodbe ES pa omejuje področje uporabe določb v poglavju Promet: „Določbe tega naslova se uporabljajo za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh.“ Člen 73 v pričujočem primeru posledično ni uporaben.

(51)

Cevovod je del večjega vseevropskega cevovodnega omrežja za etilen, ki je v interesu evropske petrokemične industrije, vključno s podjetji, ki imajo sedež v regiji prejemnici pomoči. V različnih smernicah in okvirih Skupnosti Komisije to ni upoštevano. Zato je treba preveriti, ali je mogoča izjema pomoči neposredno po členu 87(3)(c) Pogodbe ES. V okviru te določbe je treba preveriti, v kolikšni meri ukrep služi ciljem Skupnosti, ali je ukrep nujen in sorazmeren in v kolikšni meri bi ukrep lahko izkrivljal konkurenco.

(52)

Načrtovan cevovod igra osrednjo vlogo pri vseevropskem cevovodnem omrežju za etilen, ki naj bi povezoval obstoječa omrežja z različnimi še nepovezanimi „industrijskimi otoki“ s celotnega skupnega trga. To omrežje izboljšuje konkurenčnost evropskega gospodarstva in zlasti konkurenčnost petrokemične industrije, kar je v skladu z interesi Skupnosti, saj je konkurenčnost eden izmed glavnih ciljev lizbonske strategije. Kot je Nemčija pravilno navedla, cevovod izboljšuje prilagodljivost in varnost preskrbe – npr. pri nezgodah ali nujnih vzdrževalnih delih – s čimer se skupni stroški zmanjšajo, pogoji proizvodnje in dobave za etilen in njegove derivate pa se izboljšajo. Omrežje bo zmanjšalo tudi regionalne težave pri preskrbi s surovinami. Poleg tega bo omrežje prispevalo k rešitvi trenutne težave, ko povpraševanje po etilenu in propilenu ne raste v enakem razmerju v primerjavi s stalnim razmerjem teh snovi kot rezultatov kemičnega proizvodnega procesa. Omrežje bo prav tako povečalo prilagodljivost pri izbiri lokacij za nove naložbe, kar proizvajalcem omogoča izbiro lokacije z najnižjimi stroški. Iz tega razloga izhaja, da je omrežje za petrokemično industrijo velikega pomena (15).

(53)

Poleg tega cevovodno omrežje vsem proizvajalcem in odjemalcem etilena omogoča prodajo ali nakup etilena vzdolž cevovoda ali v omrežjih, povezanih s cevovodom. Tako cevovod razširja ustrezen geografski trg, ki je sedaj za bavarske proizvajalce omejen na Bavarsko. Z različnimi oblikami tržnih transakcij, kot je „swapping“, zamenjava, bo prednost povečanega ustreznega geografskega trga koristna za vse udeležence za trgu, tako da je mogoče izhajati iz dejstva, da omrežje ne povečuje le konkurenčnosti, temveč tudi konkurenco med udeleženci na trgu. To pa predstavlja pomembno spodbudo za nadaljnje zmanjševanje stroškov in za krepitev konkurenčnosti v zadevni industriji.

(54)

Razširitev omrežja bo pomenila prednost za vsa podjetja, ki so priključena na omrežje, čeprav se Komisija zaveda dejstva, da je na primer povezava z območjem ARG pomembnejša za bavarsko industrijo kot za samo območje ARG.

(55)

Kljub dokazom in obveznostim, ki so jih navedli Nemčija in udeleženci projekta, opisanega v uvodni izjavi 28, mora Komisija upoštevati, da priključitev na cevovod v nekaterih primerih še ni dokončno določena. To velja tudi za načrtovana cevovoda, ki naj bi povezovala Bavarsko in Češko republiko ter Avstrijo in Slovaško in sta izjemnega pomena za nadaljnji razvoj omrežja. Dokazila, poslovna logika v ozadju projekta in izrecna podpora projektu s strani vseh zainteresiranih strank in udeležencev (vključno z avstrijskimi organi) nakazujejo, da je uresničitev teh priključkov zelo verjetna, čeprav realizacija teh projektov še ni popolnoma zagotovljena. V posebnih okoliščinah pričujočega primera pa bi bilo nerealno pričakovati, da bi se bilo mogoče izogniti takšnim elementom negotovosti. Gradnja tega cevovoda bo pomenila znatne stroške. Poleg tega so tovrstne odločitve o naložbah tesno povezane z nadaljnjimi naložbami in dezinvesticijami v proizvodne zmogljivosti za etilen in propilen, ki pa so prav tako povezane z dodatnimi visokimi stroški. Vse te odločitve je seveda treba skrbno uskladiti s pričakovanim razvojem trga. Iz tega razloga bo popolna ureditev omrežja trajala precej časa. Načrtovani cevovod je treba obravnavati kot prvi korak k ureditvi celotnega omrežja in k zmanjšanju negotovosti. Neinvestiranje v načrtovani cevovod bi pomenilo, da načrtovano omrežje zagotovo ne bo vzpostavljeno. S tega vidika predstavlja bavarski cevovod odločilno povezavo med zahodno Evropo in nadaljnjimi cevovodi v srednji in vzhodni Evropi.

(56)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, so se upravljavci cevovodov, ki naj bi bili priključeni na načrtovani cevovod, v povezavi s presojo tega primera in v povezavi s predpisi, ki izhajajo iz nemškega zakona o omejevanju konkurence, obvezali, da bodo zagotavljali odprt in nediskriminatoren dostop. Te obljube prispevajo k prizadevanjem Skupnosti po pošteni konkurenci. Izboljšujejo preglednost trga, krepijo konkurenco in prispevajo k preprečevanju izkrivljanja konkurence, do katerega bi sicer lahko prišlo. Komisija pripisuje velik pomen dejstvu, da za vse te cevovode veljata načelo skupnega nosilca in načelo prostega dostopa, in meni, da sta ti načeli velikega pomena tudi za prihodnje cevovode. Komisija ugotavlja, da se ti načeli že uporabljata pri nekaterih drugih cevovodih, zlasti pri tistih, ki so del sistema ARG, in da bodo tam, kjer se cevovodi formalno ne upravljajo po omenjenih načelih, pravila o konkurenci v zadevnih državah članicah omejila izkrivljanje konkurence.

(57)

Cevovod lahko zaradi manjših transportnih potreb in uporabe najučinkovitejših transportnih sredstev prinese posredne okoljske koristi. Transport surovin, kot sta etilen in nafta, po cevovodih je okolju prijaznejši v primerjavi z drugimi načini transporta, ki se uporabljajo za derivate in končne izdelke. Poraba umetnih snovi je v veliki meri odvisna od splošne ravni porabe in proizvodnje industrije in ni razloga za domnevo, da temu ni tako tudi na Bavarskem. Če cevovoda ne bi bilo in ob predpostavki, da bavarska petrokemična industrija propade, bi bilo treba na Bavarsko transportirati velike količine derivatov etilena, pa tudi polizdelke in končne izdelke. Poleg tega cevovod uporabnikom omogoča naložbe v proizvodne zmogljivosti vzdolž celotnega cevovoda in s tem izbiro lokacije v neposredni bližini strank in/ali lokacije, kjer bi bila obremenitev okolja najmanjša. Vsekakor pa je splošen propad bavarske petrokemične industrije zelo neverjeten. Iz tega razloga so morebitne koristi preveč negotove, da bi jih bilo mogoče pozitivno upoštevati pri presoji pomoči. Na drugi strani pa je treba izhajati iz dejstva, da cevovod ne bo imel negativnega vpliva na okolje.

(58)

Višina pomoči je omejena na najmanjšo možno mero in instrument se zdi primeren za dosego cilja. Iz podatkov, ki jih je predložila Nemčija, izhaja, da je ob upoštevanju posrednih prednosti za partnerje konzorcija notranja stopnja donosa približno 1,2 %, ob upoštevanju samo neposrednih prednosti pa je stopnja donosa precej pod 1 %. Ta donosa sta v primerjavi z običajnimi donosi v tem sektorju nizka. Iz tega razloga izhaja, da projekta brez pomoči ne bi bilo mogoče uresničiti.

(59)

Treba je opozoriti, da znaša intenzivnost pomoči 29,1 % (in nikakor ne bo presegla 29,9 %); intenzivnost pomoči je torej precej pod 50 %, ki so bili omenjeni v priglasitvi in na osnovi česar je Komisija sprejela odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(60)

Sorazmernost pomoči je treba potrditi, saj bodo najmanj 70 % stroškov krili prejemniki. Intenzivnost pomoči v višini 29,1 % je primerljiva z intenzivnostmi pomoči, ki so dovoljene po okviru Skupnosti za državne pomoči za varstvo okolja ali po smernicah za državne pomoči z regionalnim ciljem. Intenzivnost pomoči je manjša od intenzivnosti, dovoljene za druge odprte prometne infrastrukture. Pomembnejša od intenzivnosti pomoči je pričakovana stopnja donosa, ki v tem primeru znaša 1,2 % ob upoštevanju posrednih prednosti za partnerje konzorcija in precej pod 1 % ob upoštevanju neposrednih prednosti.

(61)

Pomoč izkrivlja konkurenco predvsem na trgu etilena. Na eni strani bo pomoč vodila k „izvozu“ presežne proizvodnje etilena v Ludwigshafen in morebiti tudi naprej v sistem ARG. Ker pomoč nima neposrednega vpliva na stroške proizvodnje, poleg tega pa so tu še stroški transporta, bodo učinki na ceno omejeni. OMV in ROG bosta neposredno konkurirala s proizvajalci etilena na drugih lokacijah vzdolž povezanega omrežja, vendar povečanje zmogljivosti OMV-ja in Ruhr Öl-a v primerjavi z že obstoječimi zmogljivostmi območja ARG ni veliko, tržni deleži prejemnikov pa so majhni.

(62)

Pomoč izkrivlja konkurenco tudi na trgih derivatov etilena ter polizdelkov in končnih izdelkov iz umetnih snovi. Zaradi pomoči lahko industrijska podjetja v tej panogi na Bavarskem delujejo učinkoviteje. Ti učinki na konkurenčnost in konkurenco pa so posredni in niso nedopustno močni.

(63)

Zaradi globalnih pogojev ponudbe in povpraševanja ni verjetno, da bi porast proizvodnje etilena na Bavarskem povzročila omembe vredno nazadovanje proizvodnje etilena v drugih delih Skupnosti. Povpraševanje po umetnih snoveh narašča v veliki meri vzporedno s splošno rastjo gospodarstva. Tako se za zahodno Evropo pričakuje porast v višini 2 %, za vzhodno Evropo pa porast v višini 5,5 %. Poleg tega se bodo učinki na trg etilena osredotočili na Nemčijo, tj. na državo članico priglasiteljico. Učinki vzdolž cevovodnega omrežja v Belgiji in na Nizozemskem bodo posredni in bi lahko prav tako vplivali na obrate prejemnice, zlasti tovarno družbe BASF v Antwerpnu.

(64)

In končno, obljube upravljavcev cevovodov, ki bodo priključeni na načrtovani cevovod, lahko preprečijo nadaljnje izkrivljanje konkurence med različnimi uporabniki tega cevovoda. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 56, je zelo pomembno, da se cevovodi upravljajo po načelu skupnega nosilca in načelu odprtega dostopa.

(65)

Komisija je v svojem sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave izrazila pomisleke v zvezi z znižanimi tarifami pri dolgoročnih pogodbah in velikih količinah. S tem v zvezi je Nemčija pojasnila, da takšno znižanje cen ni predvideno, kar pa ima prav tako pozitiven učinek na konkurenco in hkrati zmanjšuje omejitve vstopa na trg.

(66)

Iz zgoraj navedenih razlogov izhaja, da je pomoč v interesu Skupnosti in da to dejstvo odtehta pričakovano omejeno izkrivljanje konkurence. Pomoč je zato združljiva s skupnim trgom.

(67)

Državna pomoč v višini 29,9 % upravičenih investicijskih stroškov, ki jo namerava Nemčija dodeliti Konzorciju EPS za izgradnjo cevovoda za transport etilena med Ludwigshafnom in Münchsmünstrom, je do najvišjega zneska pomoči v višini 44 850 000 EUR združljiva s skupnim trgom –

—

iz Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG, ki se ukvarja z načrtovanjem, izgradnjo in obratovanjem cevovoda, s komplementarjem, Ethylen-Pipeline Süd Geschäftsführungs GmbH, ki nima kapitalskega deleža, in več komanditisti s kapitalskimi deleži v družbi v višini 700 000 EUR, in sicer BASF, OMV in Ruhr Oel, ki imajo vsak po 20 %, ter Borealis Clariant, Vinnolit in Wacker, ki imajo vsak po 10 % (LfA Förderbank Bayern pri Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG ne bo udeležena niti kot komplementar niti kot komanditist in ne bo odgovarjala za financiranje projekta);

—

in iz Ethylen-Pipeline Süd Geschäftsführungs GmbH, ki upravlja Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG in pri kateri ima LfA 25,1 % kapitalski delež v višini 28 000 EUR; preostali kapital je sorazmerno porazdeljen med industrijske partnerje Ethylen-Pipeline Süd GmbH & Co. KG.

6.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 143/27

(1)

Člen 3(2)(i)(d) in člen 4(2)(i)(d) Uredbe (ES) št. 2037/2000 prepovedujeta proizvodnjo, uvoz in dajanje v promet metilbromida za vse uporabe po 31. decembru 2004, razen, med drugim (2), za nujno uporabo v skladu s členom 3(2)(ii) in merili, določenimi s Sklepom IX/6 pogodbenic Montrealskega protokola, skupaj z drugimi pomembnimi kriteriji, o katerih so se dogovorile pogodbenice. Izjeme zaradi nujne uporabe naj bi bila omejena odstopanja, ki bi omogočila kratko obdobje za sprejem drugih možnosti.

(2)

Sklep IX/6 navaja, da je metilbromid upravičen kot „nujen“ samo, če vlagatelj zahtevka oceni, da bi nerazpoložljivost metilbromida za zadevno uporabo povzročila pomembnejše motnje na trgu in če uporabniku niso na voljo nobene druge tehnično ali ekonomsko izvedljive možnosti, sprejemljive z vidika okolja in zdravja ter primerne za pridelke in okoliščine iz zahtevka. Poleg tega morata biti morebitna proizvodnja in poraba metilbromida za nujno uporabo dovoljeni samo v primeru, ko so bili sprejeti vsi tehnično in ekonomsko izvedljivi ukrepi za čim večje zmanjšanje nujne uporabe in vseh morebitnih emisij metilbromida. Vlagatelj zahtevka mora prav tako dokazati, da si je ustrezno prizadeval za ovrednotenje, trženje in odobritev drugih možnosti in nadomestkov s strani nacionalnega regulativnega organa ter da se izvajajo raziskovalni programi za razvoj in uporabo drugih možnosti in nadomestkov.

(3)

Komisija je prejela 40 predlogov za nujno uporabo metilbromida iz šestih držav članic, vključno s Francijo (70 900 kg), Italijo (640 000 kg), Poljsko (27 900 kg), Španijo (322 840 kg), Nizozemsko (120 kg) in Združenim kraljestvom (10 049 kg). Zahtevki se nanašajo na skupaj 1 071 809 kg.

(4)

Komisija je za določitev količine metilbromida, upravičenega do dovoljenja za nujno uporabo v letu 2007, uporabila merila iz Sklepa IX/6 in člena 3(2)(ii) Uredbe (ES) št. 2037/2000. Komisija je v posvetovanjih z državami članicami ugotovila, da so v Skupnosti obstajale ustrezne druge možnosti, ki so jih mnoge pogodbenice Montrealskega protokola vse pogosteje uporabljale, odkar so države članice pripravile predloge za nujno uporabo. Zato je Komisija presodila, da se v letu 2007 lahko uporabi 521 836 kg metilbromida za zadovoljitev nujne uporabe v vsaki navedeni državi članici, ki je zahtevala njegovo uporabo. Ta količina je enaka 2,7 % uporabe metilbromida v Evropski skupnosti v letu 1991, kar pomeni, da so več kot 97,3 % metilbromida zamenjale druge snovi. Kategorije nujne uporabe so podobne kategorijam, ki so določene v tabeli A iz Sklepa XVIII/13 z osemnajstega srečanja pogodbenic Montrealskega protokola (3).

(5)

Člen 3(2)(ii) zahteva, da Komisija tudi določi, kateri uporabniki so lahko deležni izjeme iz naslova nujne uporabe. Člen 17(2) zahteva, da države članice določijo minimalne zahteve za usposobljenost osebja, ki uporablja metilbromid; ker se uporablja le za zaplinjevanje, je Komisija določila, da so zaplinjevalci edini uporabniki metilbromida, ki jih predlagajo države članice in odobri Komisija. Zaplinjevalci morajo biti usposobljeni za varno uporabo; države članice so vzpostavile postopke za določitev zaplinjevalcev na njihovem ozemlju, ki lahko uporabljajo metilbromid za nujno uporabo.

(6)

Sklep IX/6 navaja, da sta proizvodnja in uporaba metilbromida za nujno uporabo dovoljena le v primeru, ko metilbromid ni razpoložljiv iz obstoječih zalog neuporabljenega ali recikliranega metilbromida. Člen 3(2)(ii) navaja, da sta proizvodnja in uvoz metilbromida dovoljena le, če nobena od pogodbenic ne razpolaga z recikliranim ali regeneriranim metilbromidom. V skladu s Sklepom IX/6 in členom 3(2)(ii) je Komisija odločila, da je za nujno uporabo na voljo 31 605 kg zalog.

(7)

Člen 4(2)(ii) določa, da se v skladu s členom 4(4) dajanje v promet in uporaba metilbromida s strani podjetij ali drugih proizvajalcev in uvoznikov prepove po 31. decembru 2005. Člen 4(4) določa, da se člen 4(2) ne uporablja za dajanje v promet in uporabo nadzorovanih snovi, če se uporabljajo za nujno uporabo na podlagi zahteve z dovoljenjem za tiste uporabnike, ki jih navaja člen 3(2). Zato je poleg proizvajalcev in uvoznikov tudi zaplinjevalcem, ki so registrirani pri Komisiji v letu 2007, dovoljeno dajati v promet metilbromid in ga uporabljati za nujne potrebe po 31. decembru 2006. Zaplinjevalec običajno zahteva enega uvoznika za uvoz in dobavo metilbromida. Zaplinjevalcem, registriranim pri Komisiji v letu 2006, je za nujne uporabe dovoljeno v leto 2007 prenesti preostale količine metilbromidov, ki niso bile uporabljene v letu 2006 (imenovane „zaloge“). Evropska Komisija je vzpostavila postopke za izdajo dovoljenj za zmanjšanje zalog metilbromida, preden se uvozi ali proizvede dodatni metilbromid, da se izpolni zahteve za dovoljenja za nujne uporabe v letu 2007.

(8)

Ker nujne uporabe metilbromida veljajo od 1. januarja 2007 in da zainteresirane družbe in izvajalci lahko koristijo ugodnosti sistema izdaje dovoljenj, je primerno, da se ta odločba uporablja od navedenega datuma.

(9)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 18 Uredbe (ES) št. 2037/2000 –