(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2006/2007, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1002/2006 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 582/2007 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1445/95 z dne 26. junija 1995 o pravilih za uporabo uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2377/80 (2) je podrobno določila pogoje za delovanje sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za goveje in telečje meso.

(2)

Izvoz v sektorju govejega in telečjega mesa stalno upada vse od leta 2000. Zahtevki za izdajo izvoznih dovoljenj za izvoz z nadomestilom in brez njega so se med drugim uporabljali za spremljanje izvoza iz Skupnosti. V zdajšnjih razmerah je za dobro upravljanje še naprej nujno, da se spremlja gibanje zahtevkov za izdajo dovoljenj za izvoz z nadomestilom. Isto spremljanje izvoza brez nadomestila pa se ne zdi potrebno. Zaradi poenostavitve je zato primerno, da se obvezna predložitev izvoznega dovoljenja omeji na izvoz, za katerega je vložen zahtevek za nadomestilo.

(3)

Po zadnji spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2973/79 z dne 21. decembra 1979 o določitvi podrobnih pravil za uporabo in dodelitev podpore za izvoz proizvodov iz govejega in telečjega mesa, ki so upravičeni do posebnega položaja pri uvozu v tretjo državo (3), se letna tarifna kvota 5 000 ton svežega, ohlajenega ali zamrznjenega govejega in telečjega mesa za izvoz v Združene države Amerike ne razdeli več po četrtletjih. Zato je treba veljavne pogoje za zahtevke in izdajo izvoznih dovoljenj prilagoditi temu novemu stanju.

(4)

Zaradi usklajenosti je ravno tako treba prilagoditi pogoje za zahtevke in izdajo izvoznih dovoljenj za proizvode iz govejega in telečjega mesa, ki so lahko upravičeni do posebnega položaja pri izvozu v Kanado.

(5)

Države članice morajo uradno obveščati Komisijo enkrat tedensko, ob ponedeljkih pred 13. uro, o zahtevkih za izdajo dovoljenja, ki so jih vložili izvajalci v predhodnem tednu. Zaradi usklajenosti z veljavnimi pravili v drugih sektorjih mesa je ravno tako treba določiti za goveje in telečje meso, da države članice obvestilo o zahtevkih za izdajo dovoljenja, ki so jih izvajalci vložili od ponedeljka do petka, pošljejo v petek popoldne istega tedna.

(6)

Uredbo (ES) št. 1445/95 je zato treba spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

1.

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

2.

Člen 7a se črta.

3.

V členu 8 se črta odstavek 2.

4.

V členu 9 se črta odstavek 2.

5.

Člen 12 se spremeni:

6.

Člen 12a se spremeni:

7.

V členu 13 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

8.

Priloga IV se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

Na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1255/1999 se lahko pomoč za zasebno skladiščenje odobri za trajne sire in sire, proizvedene iz ovčjega in/ali kozjega mleka, ki potrebujejo vsaj šest mesecev zorenja, če razvoj cen pri teh sirih in stanje zalog kažeta na resno neravnotežje trga, ki ga je moč odpraviti ali zmanjšati s sezonskim skladiščenjem.

(2)

Sezonska narava proizvodnje nekaterih trajnih sirov in vrst „Pecorino Romano“, „Kefalotyri“ in „Kasseri“ je še slabša zaradi dejstva, da je sezonska naravnanost porabe obratna od sezonske naravnanosti proizvodnje. Poleg tega razdrobljenost proizvodnje teh sirov povečuje negativne posledice sezonske naravnanosti. Zato je treba omogočiti sezonsko skladiščenje za količino, ki ustreza razliki v proizvodnji med poletnimi in zimskimi meseci.

(3)

Treba je določiti vrste in največje količine sirov, ki so upravičene do pomoči, ter trajanje pogodb glede na resnične potrebe trga in možnost hrambe zadevnih sirov.

(4)

Treba je določiti pogoje pogodbe o skladiščenju in bistvene ukrepe, da bi zagotovili identifikacijo in preglede sirov, zajetih v pogodbi. Pri določanju zneska pomoči je treba upoštevati stroške skladiščenja in potrebno ravnovesje med siri, upravičenimi do pomoči, in drugimi siri na trgu. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov in razpoložljivih sredstev se skupna vsota pomoči ne sme spremeniti.

(5)

Določiti je treba tudi podrobna pravila glede dokumentacije, obračuna stroškov ter pogostnosti in narave pregledov. V zvezi z navedenim je treba določiti, da lahko države članice stroške pregledov v celoti ali delno prenesejo na pogodbenika.

(6)

Treba je pojasniti, da so le celi siri upravičeni do pomoči za zasebno skladiščenje.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne proizvode –

(a)

„skladiščena serija“ pomeni količino najmanj dveh ton sira iste vrste, uskladiščenega na isti dan v istem skladišču;

(b)

„dan začetka pogodbenega skladiščenja“ pomeni dan po dnevu uskladiščenja;

(c)

„zadnji dan pogodbenega skladiščenja“ pomeni dan pred odpremo iz skladišča;

(d)

„obdobje skladiščenja“ pomeni obdobje, med katerim za sir velja shema zasebnega skladiščenja, kot je za vsako vrsto sira določeno v Prilogi.

(1)

Člen 6(1) Uredbe Komisije (ES) št. 2659/94 (2) določa zneske pomoči za zasebno skladiščenje sirov Grana padano, Parmigiano-Reggiano in Provolone. Glede na razpoložljive finančne vire je v skupni znesek pomoči treba vključiti spremembe pri stroških skladiščenja in predvidevanja za tržne cene. Hkrati se ne zdi primerno, da bi se razlikovalo med deli, ki sestavljajo pomoč.

(2)

Uredbo (ES) št. 2659/94 je treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za mleko in mlečne izdelke –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96, z dne 30. julija 1996 o predpisih, ki se nanašajo za vloge dodatnih uvoznih dajatev v sektorju sadje in zelenjava (2) in predvideva nadzor uvoza proizvodov, navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor naj se izvaja v skladu s pravili o nadzoru preferencialnega uvoza, določenega v členu 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, z dne 2. julija 1993 opredeljuje posamezne določbe za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

V členu 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za leto 2004, 2005 in 2006 je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne dajatve za paradižnike, marelice, limone, slive, breskve, vključno z nektarinami, hruške in namizno grozdje.

(3)

Na podlagi tega se bo spremenila Uredba (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 134/2007 (3) določa okvirne količine, za katere se lahko izdajo izvozna dovoljenja sistema B.

(2)

Glede na informacije, s katerimi danes razpolaga Komisija, obstaja nevarnost, da se okvirne količine, določene za tekoče izvozno obdobje za paradižnik, v kratkem prekoračijo. Ta prekoračitev bo vplivala na pravilno delovanje režima izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(3)

V izogib takšnemu stanju je treba zavrniti zahtevke za dovoljenja sistema B za paradižnik, izvožene po 30. maja 2007, do konca tekočega izvoznega obdobja –

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (4), določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in določa reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za preverjanje uvoznih cen v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za jajčni albumin, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov, upoštevajoč spremembe cen glede na poreklo. Zato je treba objaviti reprezentativne cene.

(3)

Glede na razmere na trgu je treba te spremembe čimprej izvesti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za perutninsko meso in jajca –

(1)

Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (2) se začne uporabljati od 1. julija 2007. Uporablja se za živila, namenjena uporabi pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže, vendar brez poseganja v posebna pravila Direktive Komisije 96/8/ES z dne 26. februarja 1996 o živilih, namenjenih za uporabo pri energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže (3).

(2)

Direktiva 96/8/ES določa, da označevanje, oglaševanje in predstavitev zadevnih izdelkov, zajetih z navedeno direktivo, ne sme navajati stopnje ali količine izgubljene telesne teže kot posledice njihove uporabe ali zmanjšanja občutka lakote ali povečanja občutka sitosti.

(3)

Člen 13(1)(c) Uredbe (ES) št. 1924/2006 dovoljuje pod posebnimi pogoji uporabo zdravstvenih trditev na živilih, ki zlasti opisujejo ali navajajo zmanjšanje občutka lakote ali povečanje občutka sitosti.

(4)

Zaradi razvoja obsega in lastnosti izdelkov se lahko dovolijo trditve o zmanjšanju občutka lakote ali povečanju občutka sitosti pod pogojem, da take trditve temeljijo na splošno priznanih znanstvenih dokazih ter jih povprečen potrošnik razume.

(5)

Ta razlaga je še bolj pomembna pri izdelkih za uporabo v energijsko omejenih dietah za zmanjšanje telesne teže. Zato prepoved uporabe takih trditev ni več potrebna, če so izpolnjeni pogoji iz člena 13(1) Uredbe 1924/2006/ES.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Kadar država članica presodi, da obstaja nevarnost vnosa škodljivega organizma, ki ni naveden v prilogah I ali II k Direktivi 2000/29/ES, na njeno ozemlje ali njegovega širjenja po njem, lahko v skladu z navedeno direktivo začasno sprejme kakršne koli dodatne ukrepe, potrebne za zaščito pred navedeno nevarnostjo.

(2)

Zaradi prisotnosti Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) („navedeni organizem“) na jugu Iberskega polotoka je Španija 27. junija 2006 obvestila Komisijo in ostale države članice, da je 6. junija 2006 sprejela dodatne uradne ukrepe za zaščito svojega ozemlja pred nadaljnjim vnašanjem in širjenjem navedenega organizma.

(3)

Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) ni naveden v Prilogi I ali II k Direktivi 2000/29/ES. Vendar je poročilo o oceni nevarnosti škodljivca na podlagi omejenih razpoložljivih znanstvenih podatkov pokazalo, da navedeni organizem povzroča veliko škodo na drevju, vključno z znatno smrtnostjo določenih rastlinskih vrst, ki spadajo v družino Palmae, omejeno na velikost rastlin s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm („občutljive rastline“). Občutljive rastline se nahajajo v več delih Evrope, predvsem na jugu, kjer jih v velikem številu sadijo za okras in so zelo pomembne za okolje.

(4)

Zato je treba sprejeti nujne ukrepe proti vnosu navedenega organizma v Skupnost in njegovemu širjenju v Skupnosti.

(5)

Nujni ukrepi se uporabljajo za vnos in širjenje navedenega organizma, razmejitev območij v Skupnosti, kjer je navedeni organizem prisoten, uvoz, proizvodnjo, premeščanje in nadzor občutljivih rastlin v Skupnosti. Na vseh rastlinah iz družine Palmae v državah članicah je treba opraviti pregled o prisotnosti oziroma stalni odsotnosti navedenega organizma, da se zbere več znanstvenih podatkov o občutljivosti rastlin.

(6)

Rezultate ukrepov je primerno ponovno pregledati do 31. marca 2008 in ob tem upoštevati izkušnje iz prve rastne sezone po uvedbi nujnih ukrepov.

(7)

Če je potrebno, morajo države članice za dosego skladnosti s to odločbo prilagoditi svojo zakonodajo.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

(a)

„navedeni organizem“ je Rhynchophorus ferrugineus (Olivier);

(b)

„občutljive rastline“ so rastline razen plodov in semen Areca catechu, Arenga pinnata, Borassus flabellifer, Calamus merillii, Caryota maxima, Caryota cumingii, Cocos nucifera, Corypha gebanga, Corypha elata, Elaeis guineensis, Livistona decipiens, Metroxylon sagu, Oreodoxa regia, Phoenix canariensis, Phoenix dactylifera, Phoenix theophrasti, Phoenix sylvestris, Sabal umbraculifera, Trachycarpus fortunei in Washingtonia spp., katerih premer debla ob vznožju presega 5 cm;

(c)

„mesto pridelave“ je mesto pridelave, kakor je določeno v Mednarodnem standardu FAO za fitosanitarne ukrepe št. 5 (2).

(a)

so v skladu s posebnimi uvoznimi zahtevami iz točke 1 Priloge I;

(b)

je pristojni uradni organ zanje pri vstopu v Skupnost opravil inšpekcijski pregled o prisotnosti navedenega organizma v skladu s členom 13a(1) Direktive 2000/29/ES in ni našel znakov njegove prisotnosti.

(1)

Člen 8(2) Direktive 91/414/EGS določa, da lahko država članica v obdobju dvanajstih let po notifikaciji navedene direktive registrira za dajanje v promet fitofarmacevtska sredstva z aktivnimi snovmi, ki niso uvrščene v Prilogo I k navedeni direktivi in so v prometu že dve leti po datumu notifikacije, medtem ko se navedene snovi postopno preučujejo v okviru delovnega programa.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje tiodikarb.

(3)

Vplivi tiodikarba na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za tiodikarb je bilo Združeno kraljestvo, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 19. januarja 2004.

(4)

Poročilo o oceni so v okviru delovne skupine za ovrednotenje pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter ga 14. decembra 2005 predložili Komisiji v obliki sklepa EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo tiodikarb (4). To poročilo so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter zaključke pripravile 14. julija 2006 v obliki poročila Komisije o pregledu glede tiodikarba.

(5)

Med ocenjevanjem te aktivne snovi so se pokazale številne težave. Ocena tveganja v zvezi z uporabo kot insekticida je pokazala, da obstaja tveganje akutne zastrupitve pri vnosu s hrano pri majhnih otrocih zaradi uživanja tretiranega namiznega grozdja in pri odraslih zaradi uživanja vina. Poleg tega je ocena tveganja v zvezi z uporabo tiodikarba kot moluskicida razkrila velike vrzeli v podatkih, še posebej glede izpostavljenosti uporabnika in morebitnega onesnaženja vode, zaradi česar tiodikarb na podlagi razpoložljivih informacij ni izpolnil pogojev za vključitev v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(6)

Komisija je prijavitelja pozvala, naj predloži pripombe o rezultatih strokovnega pregleda in sporoči, ali bo še naprej podpiral uporabo navedene snovi ali ne. Prijavitelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane. Toda kljub argumentom prijavitelja se navedenih težav ni dalo odpraviti, po ocenah, nastalih na podlagi predloženih informacij in ovrednotenih na srečanjih strokovnjakov EFSA, pa ne kaže pričakovati, da bi lahko fitofarmacevtska sredstva na osnovi tiodikarba pod predvidenimi pogoji uporabe na splošno izpolnjevala zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS.

(7)

Tiodikarb zato ne sme biti vključen v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS.

(8)

Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo tiodikarb, prekličejo v predpisanem roku in se ne podaljšajo ali izdajo nove registracije za taka sredstva.

(9)

Vsakršno podaljšanje roka za odstranjevanje, skladiščenje, dajanje v promet in uporabo obstoječih zalog fitofarmacevtskih sredstev na osnovi tiodikarba, ki ga odobrijo države članice, je treba omejiti na obdobje dvanajstih mesecev, da se omogoči uporaba obstoječih zalog v naslednji rastni sezoni.

(10)

Ta odločba ne vpliva na noben ukrep, ki ga Komisija pozneje lahko sprejme v zvezi s to aktivno snovjo v okviru Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi dajanja v promet in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi (5).

(11)

Ta odločba ne vpliva na predložitev zahtevka za tiodikarb v skladu z določbami člena 6(2) Direktive 91/414/EGS zaradi morebitne uvrstitve v Prilogo I k navedeni direktivi.

(12)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

se registracije fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo tiodikarb, prekličejo do 25. novembra 2007;

(b)

se od datuma objave te odločbe ne odobri ali podaljša registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo tiodikarb.

(1)

Bolezen modrikastega jezika prenašajo komarji iz rodu „Culicoïdes spp“. To je čezmejna bolezen in posamezna nacionalna prizadevanja ne zadostujejo za učinkovito spremljanje in nadzor. Za analizo regionalne in globalne porazdelitve okuženosti z boleznijo modrikastega jezika ter odgovornih prenašalcev, komarjev iz rodu Culicoïdes, je potreben celostni pristop na ravni Skupnosti. Zato je zbiranje in izmenjava epidemioloških podatkov o bolezni modrikastega jezika v državah članicah bistvenega pomena za uvedbo ustreznih ukrepov za nadzor nad boleznijo v tej populaciji ter za preverjanje njihove učinkovitosti.

(2)

Vzpostavitev mreže spremljanja Skupnosti bi omogočilo učinkovito analizo tveganja na ravni Skupnosti ter tudi znižanje nekaterih stroškov, ki bi jih povzročili posamezni nacionalni sistemi.

(3)

V tem okviru uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS) povečuje zmogljivosti analiz podatkov in lajša razumevanje dinamike in širjenja bolezni.

(4)

Istituto Zooprofilattico Sperimentale dell’Abruzzo e del Molise „G. Caporale“ v Teramu v Italiji, ki je center za sodelovanje Svetovne organizacije za zdravje živali za veterinarsko usposabljanje, epidemologijo, varnost hrane in dobro počutje živali, je v postopku vzpostavljanja spletnega GIS za zbiranje, shranjevanje in analizo podatkov o spremljanju bolezni modrikastega jezika (BlueTongue NETwork application). Da bi se preverila njegova uporabnost kot orodje za nadzor nad boleznijo in izboljšalo razumevanje dinamike in širjenja bolezni, se lahko omogoči skupna uporaba tega sistema z drugimi državami članicami in tretjimi državami.

(5)

Navedenemu projektu je treba dodeliti finančni prispevek, saj lahko prispeva k razvoju zakonodaje Skupnosti o bolezni modrikastega jezika ter na koncu k boljšemu nadzoru nad boleznijo.

(6)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (2) se veterinarski ukrepi financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za namene finančnega nadzora je treba uporabljati člene 9, 36 in 37 navedene uredbe.

(7)

Plačilo finančnega prispevka Skupnosti se izvede pod pogojem, da so se načrtovani ukrepi dejansko že začeli izvajati in da pristojni organi zagotovijo vse potrebne informacije.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(1)

Svet se je 16. novembra 2005 dogovoril o Skupni izjavi „Zaveza novemu partnerstvu med EU in Afganistanom“, v kateri se Evropska unija (EU) in Vlada Islamske republike Afganistan („afganistanska vlada“) zavezujeta „Afganistanu, ki bo varen, stabilen, svoboden, uspešen in demokratičen, kakor je zapisano v afganistanski ustavi, sprejeti 4. januarja 2004 (14. dalwa 1383). Obe strani želita, da bi Afganistan igral polno in dejavno vlogo v mednarodni skupnosti, in sta odločeni izgraditi uspešno prihodnost brez groženj, ki jih predstavljajo terorizem, ekstremizem in organizirani kriminal“.

(2)

Dne 31. januarja 2006 je stekel Afganistanski dogovor (London). S tem sporazumom je bila potrjena odločenost afganistanske vlade in mednarodne skupnosti, da si bosta prizadevali za razmere, v katerih bodo prebivalci Afganistana lahko živeli mirno in varno, v pravni državi, z dobrim upravljanjem in varstvom človekovih pravic za vse ter bodo lahko deležni trajnega gospodarskega in družbenega razvoja; s tem sporazumom je bil vzpostavljen tudi učinkovit mehanizem za usklajevanje ustreznih afganistanskih in mednarodnih prizadevanj v naslednjih petih letih.

(3)

Afganistanski dogovor je podlaga začasni Nacionalni razvojni strategiji (i-ANDS) afganistanske vlade, v kateri so opredeljene njena vizija in naložbene prioritete. I-ANDS je odsev procesa vsedržavne razprave ter je izhodišče za merila iz Afganistanskega dogovora in cilje iz Afganistanskih razvojnih ciljev novega tisočletja.

(4)

Dne 13. oktobra je bilo Političnemu in varnostnemu odboru (PVO) predstavljeno poročilo Skupne ocenjevalne misije EU, ki prinaša analizo stanja pravne države v Afganistanu, prav tako pa tudi priporočila za nadaljnje korake, ki bi okrepili prispevek EU za Afganistan na tem področju in pustili strateški pečat. Poročilo Skupne ocenjevalne misije je priporočilo, da bi EU lahko preučila možnost, da s policijsko misijo še okrepi prispevek v podporo policijskemu sektorju, ter da bi v Afganistan lahko poslali misijo za ugotavljanje dejstev, ki bi nadalje preučila izvedljivost takšne misije.

(5)

V Afganistan je bila med 27. novembrom in 14. decembrom 2006 napotena misija za ugotavljanje dejstev. Svet je 12. februarja 2007, navezujoč se na svoje sklepe z dne 11. decembra 2006, odobril Koncept kriznega upravljanja (CMC) za policijsko misijo EU v Afganistanu na področju policijskega dela v povezavi s širšim področjem pravne države in soglašal, da bi misija prinesla dodano vrednost. Misija si bo prizadevala za takšno afganistansko policijo, ki bo v rokah Afganistancev samih in bo spoštovala človekove pravice ter delovala v okvirih pravne države. Misija naj se opre na potekajoča prizadevanja, njen pristop pa bi moral biti celovit in strateški, skladen s CMC. Pri tem bi se misija morala posvetiti vprašanjem, ki so povezana z reformo policije na centralni, regionalni oziroma pokrajinski ravni.

(6)

Varnostni svet Združenih narodov je 23. marca 2007 sprejel Resolucijo 1746 (2007) o podaljšanju mandata Misije pomoči Združenih narodov v Afganistanu (UNAMA), v kateri med drugim pozdravlja odločitev EU, da ustanovi policijsko misijo na področju policijskega dela v povezavi s širšim področjem pravne države in boja proti drogam, ki bo podprla in okrepila sedanja prizadevanja na področju reforme policije na centralni in pokrajinski ravni, ter z zadovoljstvom pričakuje čimprejšnji začetek misije.

(7)

Svet je 23. aprila 2007 sprejel Koncept operacij (CONOPS) za policijsko misijo EU v Afganistanu (EUPOL AFGHANISTAN) v povezavi s širšim področjem pravne države.

(8)

V pismu z dne 16. maja 2007 je afganistanska vlada EU povabila, naj začne policijsko misijo EU v Afganistanu.

(9)

Policijska misija EU bo morala biti umeščena v širši kontekst prizadevanj mednarodne skupnosti za podporo afganistanski vladi pri prevzemanju odgovornosti za utrjevanje pravne države, zlasti pa pri izboljšavah njene civilne policije in usposobljenosti za kazenski pregon. Poskrbljeno bi moralo biti za visoko stopnjo usklajenosti med policijsko misijo EU in drugimi mednarodnimi akterji, ki zagotavljajo pomoč na varnostnem področju, vključno z Mednarodno varnostno podporno silo (ISAF), pa tudi med misijo EU in tistimi mednarodnimi akterji, ki bodo zagotavljali pomoč policiji in podporo reformi pravne države v Afganistanu.

(10)

Glede na ugotovitve v CONOPS, glede na potrebo po konkretni zavezanosti EU reformi policije in glede na povezanost s cilji iz Afganistanskega dogovora je predvideni najkrajši časovni okvir misije tri leta. Zaradi nepredvidljivosti razmer in potrebe po zagotovitvi prožnega pristopa ter v skladu z ocenjevalnimi merili iz CONOPS in OPLAN bi morali obseg misije in njeno področje delovanja pregledovati na šest mesecev.

(11)

Mandat misije se bo izvajal v razmerah, ki se lahko poslabšajo in škodijo ciljem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) iz člena 11 Pogodbe –