II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

25.5.2007

Uradni list Evropske unije

L 134/1

SKLEP SVETA IN PREDSTAVNIKOV VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

z dne 25. aprila 2007

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi

(2007/339/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA EVROPSKE UNIJE, SO –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Komisija je v imenu Skupnosti in držav članic v pogajanjih dosegla sporazum o zračnem prometu z Združenimi državami Amerike (v nadaljevanju „Sporazum“) v skladu s Sklepom Sveta, ki Komisijo pooblašča za začetek pogajanj.

(2)	Sporazum je bil parafiran 2. marca 2007.

(3)	Skupnost in države članice naj bi Sporazum, ki ga je s pogajanji dosegla Komisija, podpisale in začasno uporabljale s pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)

Treba je določiti postopke za odločanje, če je ustrezno, o načinu prekinitve začasne uporabe Sporazuma in uvedbe mirovanja pravic v skladu s členom 21(3) Sporazuma. Treba je tudi določiti postopke za sodelovanje Skupnosti in držav članic v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 18 Sporazuma, in v postopkih arbitraže, predvidenih v členu 19 Sporazuma, ter za izvajanje nekaterih določb Sporazuma, tudi tistih o varnosti, zaščiti, dodeljevanju in preklicu prometnih pravic ter vladni podpori –

SKLENILI:

Člen 1

Podpis in začasna uporaba

1. Podpis Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi (v nadaljnjem besedilu „Sporazum“) se odobri v imenu Skupnosti, pod pogojem, da Svet sprejme sklep o njegovi sklenitvi. Besedilo Sporazuma je priloženo k temu sklepu.

2. Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da po sklenitvi podpiše(-jo) Sporazum.

3. Skupnost in njene države članice v skladu z nacionalnim pravom začasno uporabljajo Sporazum do začetka njegove veljavnosti, in sicer od 30. marca 2008. To se potrdi ob podpisu Sporazuma z Združenimi državami Amerike.

4. Sklep o prekinitvi začasne uporabe Sporazuma in obvestilu Združenih držav Amerike o tem v skladu s členom 25(2) Sporazuma ter sklep o preklicu takega obvestila v imenu Skupnosti in držav članic v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe soglasno sprejme Svet.

Člen 2

Mirovanje prometnih pravic

1. Če druga faza sporazuma ne bo dosežena v roku dvanajstih mesecev od začetka ocenjevanja iz člena 21(3) Sporazuma, lahko vsaka država članica Komisijo v 15 dneh obvesti, katere prometne pravice, če sploh, naj mirujejo na njenem ozemlju. Med temi prometnimi pravicami ne sme biti nobenih pravic, navedenih v Prilogi I Sporazuma.

2. Komisija na podlagi obvestil, ki jih prejme od držav članic, sestavi seznam prometnih pravic, ki naj mirujejo, in ga preda Svetu. Predsednik Sveta nato v imenu Skupnosti in njenih držav članic Združene države Amerike obvesti o mirovanju prometnih pravic s seznama v skladu s členom 21(3) Sporazuma. Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe za mirovanje teh pravic od prvega dne prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ki se ne začne prej kot dvanajst mesecev po datumu obvestila o mirovanju.

3. Svet lahko ne glede na odstavek 2 tega sporazuma na predlog Komisije soglasno odloči, da ne posreduje obvestila o mirovanju ali da tako obvestilo umakne.

Člen 3

Skupni odbor

1. Skupnost in države članice v skupnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 18 Sporazuma, zastopajo predstavniki Komisije in držav članic.

2. Stališče o zadevah iz členov 14 ali 20 Sporazuma ali zadevah, za katere ni potrebno sprejetje sklepa s pravnim učinkom, ki ga Skupnost in njene države članice izrazijo v okviru skupnega odbora, sprejme Komisija.

3. Stališče Skupnosti in njenih držav članic glede drugih sklepov skupnega odbora o vprašanjih, ki so v pristojnosti Skupnosti, sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.

4. Stališče Skupnosti in njenih držav članic glede drugih sklepov skupnega odbora o vprašanjih, ki so v pristojnosti držav članic, sprejme Svet soglasno na predlog Komisije ali držav članic.

5. Stališče Skupnosti in držav članic v skupnem odboru predstavi Komisija, razen na področjih v izključni pristojnosti držav članic, kjer stališče predstavi predsedstvo Sveta ali Komisija, če tako odloči Svet.

Člen 4

Arbitraža

1. Komisija zastopa Skupnost in države članice v arbitražnih postopkih iz člena 19 Sporazuma.

2. Sklep o začasni prekinitvi uporabe ugodnosti na podlagi člena 19(7) Sporazuma sprejme Svet na podlagi predloga Komisije. Svet odloča s kvalificirano večino.

3. O vsakem drugem ustreznem ukrepu glede zadev v pristojnosti Skupnosti, sprejetem v skladu s členom 19 Sporazuma, odloči Komisija s pomočjo posebnega odbora predstavnikov držav članic, ki ga imenuje Svet.

Člen 5

Obveščanje Komisije

1. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, da zavrnejo, odvzamejo, začasno prekličejo ali omejijo dovoljenja letalskega prevoznika iz Združenih držav Amerike, ki so jo sprejele v skladu s členoma 4 ali 5 Sporazuma.

2. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vseh zahtevah ali uradnih obvestilih, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 8 Sporazuma.

3. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki zahtevi ali uradnem obvestilu, ki jih predložijo ali prejmejo v skladu s členom 9 Sporazuma.

Člen 6

Državne subvencije in pomoči

1. Če država članica meni, da bo subvencija ali pomoč, ki jo namerava dodeliti ali jo dodeli vladni subjekt na ozemlju Združenih držav Amerike, imela škodljive konkurenčne učinke iz člena 14(2) Sporazuma, o tem obvesti Komisijo, ki lahko stopi v stik s takim subjektom ali zahteva sestanek skupnega odbora, ustanovljenega v skladu s členom 18 Sporazuma.

2. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo, kadar z njimi Združene države Amerike navežejo stik v skladu s členom 14(3) Sporazuma.

V Luxembourgu, 25. aprila 2007

Za Svet

Predsednik

W. TIEFENSEE

SPORAZUM O ZRAČNEM PROMETU

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE (v nadaljnjem besedilu „Združene države“) na eni strani

REPUBLIKA AVSTRIJA,

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

REPUBLIKA CIPER,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

REPUBLIKA FINSKA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

kot pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „države članice“)

ter EVROPSKA SKUPNOST na drugi strani, so se

V ŽELJI, da bi spodbujale mednarodni letalski sistem na podlagi konkurence med letalskimi družbami na trgu s čim manjšim vplivom držav in njihovih predpisov;

V ŽELJI, da bi omogočile širitev mednarodnih možnosti za zračni promet tudi z razvojem omrežij zračnega prometa za zadovoljevanje potreb potnikov in naročnikov prevoza po primernih storitvah v zračnem prometu;

V ŽELJI, da bi omogočile letalskim družbam, da ponudijo potnikom in naročnikom prevozov konkurenčne cene in storitve na odprtih trgih;

V ŽELJI, da bi imeli vsi sektorji letalske industrije, vključno z delavci letalskih družb, koristi od liberaliziranega sporazuma;

V ŽELJI, da bi zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in varovanja v mednarodnem zračnem prometu ter zaradi zaskrbljenosti nad dejanji ali grožnjami zoper varovanje zrakoplovov, ki ogrožajo varnost oseb ali premoženja, škodljivo vplivajo na zračne prevoze in spodkopavajo zaupanje javnosti v varnost civilnega letalstva;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944;

OB SPOZNANJU, da lahko državne subvencije škodljivo vplivajo na konkurenco med letalskimi družbami in ogrozijo osnovne cilje tega sporazuma;

OB POTRDITVI pomena varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike;

OB UPOŠTEVANJU pomena varstva potrošnikov, vključno z varstvom, ki ga zagotavlja Konvencija o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, sklenjena v Montrealu 28. maja 1999;

S CILJEM, da se odpre dostop na trge in dosežejo čim večje ugodnosti za uporabnike, letalske družbe, delovno silo in skupnosti na obeh straneh Atlantika na podlagi obstoječih sporazumov;

OB PRIZNAVANJU pomena večjega dostopa njihovih letalskih družb do svetovnih kapitalskih trgov zaradi večje konkurence in spodbujanja ciljev tega sporazuma;

ZARADI VZPOSTAVITVE precedensa svetovnega pomena za spodbujanje koristi liberalizacije v tem ključnem gospodarskem sektorju –

DOGOVORILE:

Člen 1

Opredelitev pojmov

Če ni določeno drugače, v tem sporazumu:

1.	„sporazum“ pomeni ta sporazum, njegove priloge in dodatek ter vse spremembe;

2.	„zračni promet“ pomeni ločen ali kombiniran prevoz potnikov, prtljage, tovora in pošte z zrakoplovom, ki je na voljo javnosti za plačilo ali najem;

„konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila na voljo za podpis v Čikagu 7. decembra 1944 in vključuje:

(a)	vsako spremembo, ki je začela veljati na podlagi odstavka a 94. člena konvencije ter so jo ratificirale Združene države in država članica ali države članice, kot je ustrezno glede na vprašanje; ter

(b)	vsako prilogo ali spremembo priloge, sprejeto na podlagi 90. člena konvencije, vedno kadar se taka priloga ali sprememba uporablja v Združenih državah in državi članici ali državah članicah, kot je ustrezno glede na vprašanje;

4.	„celotni stroški“ pomenijo stroške zagotavljanja storitev in razumno pristojbino za upravne režijske stroške;

5.	„mednarodni zračni promet“ pomeni zračni promet, ki poteka v zračnem prostoru nad ozemljem več kot ene države;

6.	„pogodbenica“ pomeni Združene države ali Evropsko skupnost in njene države članice;

„cena“ pomeni vsako prevoznino, tarifo ali plačilo za prevoz potnikov, prtljage in/ali tovora (razen pošte) v zračnem prometu, vključno s površinskim prevozom v povezavi z mednarodnim zračnim prometom, če je ustrezno, ki jo zaračunajo letalske družbe, vključno z njihovimi posredniki, ter pogoje, ki urejajo razpoložljivost take prevoznine, tarife ali pristojbine;

8.	„pristanek v nekomercialne namene“ pomeni pristanek v kateri koli namen razen vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov, prtljage, tovora in/ali pošte v zračnem prometu;

„ozemlje“ za Združene države pomeni kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo ter za Evropsko skupnost in njene države članice kopenska območja (celino in otoke), notranje vode in teritorialno morje, kjer velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v njej in vsakem poznejšem dokumentu; uporaba tega sporazuma za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče, niti ne posega na nadaljnje začasno izvzetje gibraltarskega letališča iz ukrepov Evropske skupnosti na področju letalstva, ki veljajo od 18. septembra 2006 med državami članicami v skladu z Ministrsko izjavo o gibraltarskem letališču, dogovorjeno v Cordobi septembra 2006,

10.	„pristojbina za uporabnike“ pomeni pristojbino, zaračunano letalskim družbam za zagotavljanje letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih naprav ali naprav ali služb za varovanje, vključno s pripadajočimi službami in napravami.

Člen 2

Poštene in enake možnosti

Vsaka pogodbenica omogoča poštene in enake možnosti za konkurenco letalskih družb obeh pogodbenic pri zagotavljanju mednarodnega zračnega prometa, ki ga ureja ta sporazum.

Člen 3

Podelitev pravic

1. Pogodbenica prizna drugi pogodbenici te pravice za opravljanje mednarodnega zračnega prometa letalskih družb druge pogodbenice:

(a)	pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka;

(b)	pravico do pristanka na njenem ozemlju v nekomercialne namene;

(c)

pravico do opravljanja mednarodnega zračnega prometa med kraji na teh progah:

(i)

za letalske družbe Združenih držav (v nadaljnjem besedilu „letalske družbe ZDA“) od krajev zunaj Združenih držav prek Združenih držav in krajev vmesnega pristanka do katerega koli kraja ali krajev v kateri koli državi članici ali državah članicah ter naslednjih krajev ter za prevoz samo za tovor med katero koli državo članico in katerim koli krajem ali kraji (tudi v katerih koli drugih državah članicah);

(ii)

za letalske družbe Evropske skupnosti in njenih držav članic (v nadaljnjem besedilu „letalske družbe Skupnosti“), od krajev zunaj držav članic prek držav članic in krajev vmesnega pristanka do katerega koli kraja ali krajev v Združenih državah in naslednjih krajev ter za prevoz samo za tovor med Združenimi državami in katerim koli krajem ali kraji ter za kombinirani prevoz med katerim koli krajem ali kraji v Združenih državah in katerim koli krajem ali kraji v kateri koli članici skupnega evropskega zračnega prostora (v nadaljnjem besedilu „ECAA“) od podpisa tega sporazuma

ter

(d)	druge pravice, določene v tem sporazumu.

2. Vsaka letalska družba lahko na katerem koli letu ali na vseh letih in po svoji izbiri:

(a)	opravlja lete v eno ali v obe smeri;

(b)	kombinira različne številke letov v okviru ene operacije zrakoplova;

(c)	opravlja prevoze za kraji, med kraji vmesnega pristanka in naslednjimi kraji in kraji na ozemljih pogodbenic ter v kateri koli kombinaciji in katerem koli vrstnem redu;

(d)	izpusti pristanke v katerem koli kraju ali krajih;

(e)	kadar koli preusmeri promet iz katerega koli svojega zrakoplova v kateri koli drug svoj zrakoplov;

(f)	opravlja prevoze na kraje za kateri koli krajem na svojem ozemlju z zamenjavo zrakoplova ali številke leta ali brez nje ter ponuja in oglašuje take prevoze javnosti kot neposredne prevoze;

(g)	pristaja v katerih koli krajih, ne glede na to, ali so znotraj ali zunaj ozemlja ene ali druge pogodbenice;

(h)	opravlja tranzitni promet čez ozemlje druge pogodbenice; ter

(i)	kombinira promet na istem zrakoplovu, ne glede na to, od kod tak promet izvira;

brez omejevanja smeri letenja ali geografskega omejevanja in brez izgube katere koli pravice opravljati promet, ki je sicer dovoljen po tem sporazumu.

3. Določbe odstavka 1 tega člena se uporabljajo ob upoštevanju zahtev, da:

(a)	za letalske družbe Združenih držav velja, da je, razen prevoza samo za tovor, prevoz del storitve, ki jo opravljajo Združene države; in

(b)	za letalske družbe Skupnosti velja, da je, razen i prevoza samo za tovor in (ii) kombiniranega prevoza med Združenimi državami in katero koli članico ECAA od podpisa tega sporazuma prevoz del storitve, ki jo opravlja država članica.

4. Vsaka pogodbenica omogoči vsaki letalski družbi, da določi frekvenco in zmogljivost mednarodnega zračnega prometa, ki ga ponuja, na podlagi ekonomskih zahtev na trgu. Skladno s to pravico nobena pogodbenica enostransko ne omejuje obsega prometa, frekvence ali rednosti prevoza ali tipa zrakoplova ali zrakoplovov, s katerimi opravljajo prevoz letalske družbe druge pogodbenice, niti ne zahteva predložitve voznih redov, programov za čarterske lete ali izvedbenih načrtov letalskih družb druge pogodbenice, razen kot se to lahko zahteva zaradi carinskih, tehničnih, izvedbenih ali okoljskih (skladno s členom 15) razlogov pod enotnimi pogoji v skladu s 15. členom konvencije.

5. Vsaka letalska družba lahko opravlja mednarodni zračni promet brez kakršnih koli omejitev glede sprememb tipa ali števila zrakoplovov, s katerimi opravlja prevoz, pod pogojem, da (a) za letalske družbe Združenih držav velja, da je razen prevoza samo za tovor, prevoz del prevoza, ki ga opravljajo Združene države, in da (b) za letalske družbe Skupnosti velja, da je razen (i) prevoza samo za tovor in (ii) kombiniranega prevoza med Združenimi državami in članico ECAA z dnem podpisa tega sporazuma prevoz del prevoza, ki ga opravlja država članica.

6. Nobena določba v tem sporazumu ne daje:

(a)	letalskim družbam ZDA pravice, da za plačilo na ozemlju katere koli države članice vkrcajo potnike, prtljago, tovor ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju te države članice;

(b)	letalskim družbam Skupnosti pravice, da za plačilo na ozemlju Združenih držav vkrcajo potnike, prtljago, tovor ali pošto za prevoz do drugega kraja na ozemlju Združenih držav.

7. Dostop letalskih družb Skupnosti do prevoza, ki ga naroči vlada ZDA, ureja Priloga 3.

Člen 4

Dovoljenje

Po prejemu vlog letalske družbe ene pogodbenice v obliki in na način, ki sta predpisana za dovoljenja za opravljanje prevoza in tehnična dovoljenja, druga pogodbenica po najkrajšem postopku izda ustrezna dovoljenja, če:

(a)	imajo za letalsko družbo ZDA pretežni lastninski delež in dejanski nadzor nad to letalsko družbo Združene države, državljani ZDA ali oboji, letalska družba pa ima licenco letalske družbe ZDA in svojo glavno poslovno enoto na ozemlju ZDA;

(b)	ima za letalsko družbo Skupnosti pretežni lastninski delež in dejanski nadzor nad to letalsko družbo država članica ali države članice, državljani te države ali držav ali oboji, letalska družba pa ima licenco letalske družbe Skupnosti in svojo glavno poslovno enoto na ozemlju Evropske skupnosti;

(c)	je letalska družba sposobna izpolnjevati pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenica, ki obravnava vlogo ali vloge, običajno uporablja pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa; ter

(d)	se določbe člena 8 (Varnost) in člena 9 (Varovanje) ohranijo in uporabljajo.

Člen 5

Odvzem dovoljenja za opravljanje prevozov

1. Pogodbenici lahko odvzameta, začasno prekličeta ali omejita dovoljenja za opravljanje prevoza ali tehnična dovoljenja ali drugače začasno prekličeta ali omejita operacije letalske družbe druge pogodbenice, kadar:

(a)	Združene države, državljani ZDA ali oboji za letalsko družbo ZDA nimajo pretežnega lastninskega deleža in dejanskega nadzora nad to letalsko družbo ali letalska družba nima licence letalske družbe ZDA ali svoje glavne poslovne enote na ozemlju ZDA;

(b)

država članica ali članice, državljani te države ali držav ali oboji za letalsko družbo Skupnosti nimajo pretežnega lastninskega deleža in dejanskega nadzora nad to letalsko družbo ali letalska družba nima licence letalske družbe Skupnosti ali svoje glavne poslovne enote na ozemlju Evropske skupnosti;

ali

(c)	ta letalska družba ne ravna skladno z zakoni in drugimi predpisi iz člena 7 (Veljavnost zakonov) tega sporazuma.

2. Če za preprečitev nadaljnjih kršitev iz točke c prvega pododstavka tega člena ni nujno takojšnje ukrepanje, se pravice iz tega člena uveljavijo šele po posvetovanju z drugo pogodbenico.

3. Ta člen ne omejuje pravic pogodbenice, da odreče, odvzame, omeji ali določi pogoje za dovoljenje za opravljanje prevoza ali tehnično dovoljenje letalske družbe ali letalskih družb druge pogodbenice v skladu s členom 8 (Varnost) ali členom 9 (Varovanje).

Člen 6

Dodatne zadeve, povezane z lastništvom, vlaganjem in nadzorom

Ne glede na druge določbe tega sporazuma pogodbenici pri svojih odločitvah izvajata določbe iz Priloge 4 ob upoštevanju svojih zakonov in drugih predpisov v zvezi z lastništvom, vlaganjem in nadzorom.

Člen 7

Veljavnost zakonov

1. Zakoni in drugi predpisi pogodbenice, ki se nanašajo na prihod zrakoplova v mednarodnem zračnem prometu na njeno ozemlje in odhod z njega ali na operacijo in navigacijo teh zrakoplovov, dokler so na njenem ozemlju, veljajo tudi za zrakoplove, ki jih uporabljajo letalske družbe druge pogodbenice ter ti zrakoplovi ravnajo v skladu z njimi ob prihodu na ozemlje prve pogodbenice, ob odhodu z njega ali kadar se na tem ozemlju zadržujejo.

2. Zakoni in drugi predpisi ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod potnikov, posadk ali tovora na zrakoplovu na njeno ozemlje, zadrževanje na njem in odhod z njega (vključno s predpisi o vstopu, mejni kontroli, priseljevanju, potnih listinah, carini, karanteni ali za pošto s poštnimi predpisi), veljajo tudi za potnike, posadke ali tovor letalskih družb druge pogodbenice, ki vstopajo na ozemlje prve pogodbenice, so na njem ali z njega odhajajo.

Člen 8

Varnost

1. Pristojni organi pogodbenic za opravljanje zračnega prometa, kot ga določa ta sporazum, priznajo spričevala o plovnosti, spričevala o usposobljenosti in licence, ki jih izda ali potrdi ena ali druga pogodbenica in še veljajo, če so bile zahteve za taka spričevala ali licence enake vsaj minimalnim standardom, ki se lahko določijo po konvenciji. Pristojni organi za lete nad svojim ozemljem lahko zavrnejo veljavnost spričeval o usposobljenosti in licenc, ki so jih njenim državljanom izdali ali potrdili ti drugi pristojni organi.

2. Pristojni organi pogodbenice lahko zaprosijo za posvetovanja z drugimi pristojnimi organi glede varnostnih standardov, ki jih vzdržujejo ti organi, v zvezi z letalskimi objekti, posadkami, zrakoplovi in delovanjem letalskih družb, ki jih ti organi nadzirajo. Taka posvetovanja se opravijo v 45 dneh po zaprosilu, razen če ni dogovorjeno drugače. Če po posvetovanjih pristojni organi, za katere zaprosijo, ugotovijo, da ti organi ne ohranjajo in uporabljajo učinkovito varnostnih standardov in zahtev na teh področjih, ki so enaki vsaj minimalnim standardom, ki se lahko določijo po konvenciji, pristojni organi, ki za posvetovanja zaprosijo, obvestijo te organe o takih ugotovitvah in ukrepih, potrebnih za izpolnjevanje teh minimalnih standardov, ti organi pa sprejmejo ustrezne korektivne ukrepe. Pristojni organi, ki zaprosijo za posvetovanja, si pridržujejo pravico, da odrečejo, odvzamejo ali omejijo dovoljenje za opravljanje prevoza ali tehnično dovoljenje letalske družbe ali letalskih družb, za katere navedeni organi zagotavljajo varnostni nadzor, če ti organi v ustreznem obdobju ne sprejmejo takih korektivnih ukrepov, ter da nemudoma ukrepajo proti taki letalski družbi ali družbam, če je to nujno, da se prepreči nadaljnje neizpolnjevanje nalog ohranjanja in uporabe omenjenih standardov in zahtev, katerega posledica je neposredna nevarnost za varnost leta.

3. Evropska komisija sočasno prejme vsa zaprosila in uradna obvestila iz tega člena.

4. Nobena določba v tem členu ne preprečuje pristojnim organom pogodbenic, da bi razpravljali o varnosti, vključno o rutinski uporabi varnostnih standardov in zahtev ali o izrednih razmerah, ki se lahko občasno pojavijo.

Člen 9

Varovanje

1. V skladu s pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici potrjujeta, da je njuna medsebojna obveznost varovanja civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja sestavni del tega sporazuma. Brez omejevanja svojih splošnih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu pogodbenici ravnata v skladu s temi sporazumi: Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekih drugih aktih, storjenih na letalih, podpisano 14. septembra 1963 v Tokiu, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano 16. decembra 1970 v Haagu, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega zrakoplovstva, podpisano 23. septembra 1971 v Montrealu, in Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanim 24. februarja 1988 v Montrealu.

2. Pogodbenici si na zaprosilo medsebojno pomagata pri obravnavanju kakršne koli grožnje za varovanje civilnega letalstva, vključno s preprečevanjem nezakonite ugrabitve civilnih zrakoplovov in drugih nezakonitih dejanj proti varnosti teh zrakoplovov, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav.

3. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z letalskimi standardi varovanja in ustreznimi priporočenimi praksami, ki jih je določila Mednarodna organizacija civilnega letalstva in so opredeljeni kot priloge h konvenciji, od operatorjev zrakoplovov, ki so vpisani v njuna registra, ali imajo svojo glavno poslovno enoto ali stalni sedež na njunem ozemlju, ter od obratovalcev letališč na njunih ozemljih zahtevata, da delujejo v skladu s takimi predpisi o varovanju.

4. Pogodbenici zagotavljata, da bodo na njunem ozemlju sprejeti učinkoviti ukrepi za zaščito zrakoplovov in pregled potnikov, posadk, njihove prtljage, ročne prtljage, tovora in zalog na zrakoplovu pred in med vkrcanjem ali natovarjanjem ter da se navedeni ukrepi prilagajajo večjim grožnjam varovanja civilnega letalstva. Pogodbenici se strinjata, da je treba upoštevati predpise o varovanju, ki jih zahteva druga pogodbenica za odhod oziroma dokler so zrakoplovi na njenem ozemlju. Pogodbenica odobri vsako zaprosilo druge pogodbenice za uvedbo dodatnih ukrepov varovanja zaradi grožnje.

5. Ob polnem upoštevanju ter vzajemnem spoštovanju suverenosti lahko pogodbenica sprejme ukrepe varovanja za vstop na svoje ozemlje. Kadar je mogoče, ta pogodbenica upošteva ukrepe varovanja, ki jih že uporablja druga pogodbenica, in vsa morebitna mnenja druge pogodbenice. Pogodbenici pa si priznavata, da ta člen ne omejuje njune možnosti, da zavrneta vstop na svoji ozemlji letu ali letom, za katere menita, da pomenijo grožnjo varovanju.

6. Pogodbenica lahko sprejme izredne ukrepe vključno s spremembami, da obvlada posamezne grožnje varovanju. O takih ukrepih nemudoma uradno obvesti pristojne organe druge pogodbenice.

7. Pogodbenici poudarjata pomen prizadevanja za združljive prakse in standarde, kar bi okrepilo varovanje zračnega prometa in čim bolj zmanjšalo razlike v zakonodaji s tega področja. V ta namen pogodbenici v celoti uporabljata in razvijata sedanje poti za razpravo o trenutnih in predlaganih ukrepih varovanja. Pogodbenici pričakujeta, da bodo v razpravah med drugimi vprašanji obravnavani novi ukrepi varovanja, ki jih predlaga ali obravnava druga pogodbenica, vključno s prilagoditvijo ukrepov varovanja, ki je potrebna zaradi spremembe okoliščin, ukrepi, ki jih predlaga ena pogodbenica za izpolnjevanje zahtev varovanja druge pogodbenice, možnosti za hitrejšo prilagoditev standardov glede na letalske ukrepe varovanja, ter združljivost zahtev ene pogodbenice z zakonodajnimi obveznostmi druge. Take razprave naj spodbujajo zgodnje obveščanje in predhodne razprave o novih pobudah in zahtevah varovanja.

8. Ne glede na potrebo po takojšnjem ukrepanju pogodbenici zaradi zaščite varovanja prevoza, potrjujeta, da bo pri obravnavanju ukrepov varovanja vsaka pogodbenica ovrednotila morebitne škodljive vplive na mednarodni zračni promet in bo, če je ne omejuje zakon, pri določanju, kateri ukrepi so potrebni in ustrezni za reševanje težav pri varovanju, take dejavnike upoštevala.

9. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti potnikov, posadke, zrakoplova, letališč ali navigacijskih naprav si pogodbenici medsebojno pomagata tako, da zagotovita komunikacijo in druge ustrezne ukrepe za hitro in varno odpravo takega dogodka ali grožnje.

10. Kadar pogodbenica upravičeno domneva, da druga pogodbenica ne ravna v celoti po letalskih določbah o varovanju iz tega člena, lahko pristojni organi te pogodbenice zaprosijo za takojšnje posvetovanje s pristojnimi organi druge pogodbenice. Če se v 15 dneh od dne takega zaprosila ne sporazumeta, je to razlog, da se odrečejo, odvzamejo, omejijo ali določijo pogoji za veljavnost dovoljenja za opravljanje prometa in tehničnih dovoljenj letalske družbe ali letalskih družb te pogodbenice. Kadar je nujno potrebno, lahko pogodbenica sprejme začasne ukrepe pred potekom 15 dni.

11. Poleg ocenjevanja letališč, opravljenega zaradi ugotavljanja skladnosti s standardi in praksami letalskega varovanja iz tretjega odstavka tega člena lahko pogodbenica zaprosi za sodelovanje druge pogodbenice pri ocenjevanju, ali posamezni ukrepi varovanja te druge pogodbenice izpolnjujejo zahteve pogodbenice prosilke. Pristojni organi pogodbenic vnaprej uskladijo, katera letališča se bodo ocenjevala, datume ocenjevanja in določijo postopek za obravnavanje rezultatov takih ocen. Ob upoštevanju rezultatov ocenjevanja lahko pogodbenica prosilka odloči, da se na ozemlju druge pogodbenice uporabljajo enakovredni ukrepi varovanja, da so potniki, prtljaga in/ali tovor v transferju lahko oproščeni ponovnega pregleda na ozemlju pogodbenice prosilke. Taka odločitev se sporoči drugi pogodbenici.

Člen 10

Poslovne priložnosti

1. Letalske družbe pogodbenic imajo pravico ustanoviti predstavništva na ozemlju druge pogodbenice za oglaševanje in prodajo zračnega prometa in povezanih dejavnosti.

2. Letalske družbe pogodbenic so upravičene v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice o vstopu, prebivališču in zaposlitvi, pripeljati in obdržati na ozemlju druge pogodbenice vodilno, prodajno, tehnično, operativno in drugo strokovno osebje, potrebno za zagotavljanje zračnega prometa.

(a)

Ne glede na pododstavek b ima vsaka letalska družba v zvezi z zemeljsko oskrbo na ozemlju druge pogodbenice:

(i)	pravico opravljati svojo zemeljsko oskrbo („samooskrba“) ali po svoji izbiri;

(ii)	pravico izbrati med konkurenčnimi izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe v celoti ali delno, kadar je takim izvajalcem dovoljen dostop na trg na podlagi zakonov in drugih predpisov pogodbenic ter kadar so taki izvajalci navzoči na trgu.

(b)

Za pravice iz točk (i) in (ii) v prejšnjem pododstavku se uporabljajo le posebne omejitve razpoložljivega prostora ali zmogljivosti, ki izhajajo iz potrebe po ohranitvi varnega delovanja letališča. Kadar take omejitve izključujejo samooskrbo in ni učinkovite konkurence med izvajalci, ki opravljajo storitve zemeljske oskrbe, so vse take storitve vsem letalskim družbam na voljo na enakovredni in zadostni podlagi, cene takih storitev ne presegajo njihovih celotnih stroškov, vključno s primerno donosnostjo po amortizaciji.

4. Letalska družba pogodbenic lahko sama in/ali po presoji letalske družbe s prodajnimi zastopniki ali drugimi posredniki, ki jih določi letalska družba, prodaja storitve zračnega prevoza na ozemlju druge pogodbenice. Vsaka letalska družba ima pravico prodati in vsaka oseba ima pravico kupiti take storitve v lokalni ali prosto zamenljivi valuti.

5. Vsaka letalska družba ima pravico, da na zahtevo zamenja in prenese z ozemlja druge pogodbenice na matično ozemlje in v državo ali države po lastni izbiri, razen če to ni skladno s splošno veljavnimi zakoni in predpisi, lokalne prihodke, ki so presežek lokalno izplačanih vsot. Pretvorba in prenos sta dovoljena takoj, brez omejitev ali obdavčenja v zvezi z njim, po menjalnem tečaju, ki velja za tekoče transakcije in prenos na dan, ko prevoznik predloži prvo vlogo za prenos.

6. Letalske družbe pogodbenic lahko na ozemlju druge pogodbenice poravnajo lokalne izdatke, vključno z nakupom goriva, v lokalni valuti. Letalske družbe pogodbenic lahko na ozemlju druge pogodbenice po lastni presoji poravnajo take izdatke v prosto zamenljivih valutah v skladu s predpisi o lokalni valuti.

7. Pri opravljanju ali zagotavljanju prevoza v skladu s tem sporazumom lahko vsaka letalska družba pogodbenice sodeluje pri dogovorih o trženju, kot je dogovor o rezervaciji zmogljivosti ali skupnem letu z izbranim partnerjem z:

(a)	vsako letalsko družbo ali letalskimi družbami pogodbenic;

(b)	vsako letalsko družbo ali letalskimi družbami tretje države; ter

(c)	izvajalcem storitev površinskega (kopenskega ali pomorskega) prevoza iz katere koli države;

če (i) imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezno pooblastilo in (ii) dogovori izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za opravljanje ali zagotavljanje mednarodnega zračnega prometa.

8. Letalske družbe vsake pogodbenice lahko sklenejo dogovor o franšizingu ali trženju blagovne znamke s podjetji, vključno z letalskimi družbami katere koli pogodbenice ali tretjih držav, če imajo letalske družbe ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih pogodbenici običajno uporabljata za take dogovore. Za takšne dogovore se uporablja Priloga 5.

9. Letalske družbe vsake pogodbenice lahko sklenejo dogovor o zagotavljanju posadke za zrakoplov za mednarodni zračni promet s:

(a)	katero koli letalsko družbo ali letalskimi družbami pogodbenic; in

(b)	katero koli letalsko družbo ali letalskimi družbami tretje države,

če imajo vsi udeleženci pri takih dogovorih ustrezno pooblastilo in izpolnjujejo pogoje, predpisane v zakonih in drugih predpisih, ki jih za take dogovore običajno uporabljata pogodbenici. Pogodbenica ne zahteva od letalske družbe druge pogodbenice, ki zagotavlja zrakoplov, prometnih pravic po tem sporazumu za proge, na katerih bo zrakoplov opravljal prevoz.

10. Ne glede na katero koli drugo določbo tega sporazuma je letalskim družbam in posrednim izvajalcem prevoza tovora pogodbenic brez omejitve dovoljeno, da v mednarodnem zračnem prometu uporabljajo površinski prevoz tovora do krajev ali s krajev na ozemljih pogodbenic ali v tretjih državah, vključno s prevozom na vsa letališča s carinskimi objekti ali z njih ter vključno po potrebi s pravico do prevoza tovora pod carinskim nadzorom po veljavnih zakonih in drugih predpisih. Ta tovor ima ne glede na to, ali se premika po površini ali zraku, dostop do letaliških carinskih postopkov in objektov. Letalske družbe se lahko odločijo, da same opravljajo površinski prevoz ali ga zagotovijo z dogovori z drugimi površinskimi prevozniki, vključno s površinskim prevozom, ki ga opravljajo druge letalske družbe in posredni izvajalci tovornega zračnega prevoza. Taki intermodalni prevozi tovora se lahko zagotovijo po enotni direktni ceni za kombinirani zračni in površinski prevoz, tako da špediterji niso zavajani glede dejstev o takem prevozu.

Člen 11

Carinske dajatve in pristojbine

1. Zrakoplovi, s katerimi letalske družbe druge pogodbenice v mednarodnem zračnem prometu opravljajo zračni prevoz, njihova običajna oprema, oprema na letališču, zaloge goriva, maziva, potrošne tehnične zaloge, nadomestni deli (vključno z motorji), druge zaloge na zrakoplovu (ki vključujejo, vendar niso omejene na hrano, pijačo, alkohol, tobak in druge izdelke, namenjene za prodajo ali uporabo potnikov v omejenih količinah med letom) ter druge stvari, namenjene za opravljanje prevoza ali servisiranje zrakoplova v mednarodnem zračnem prevozu, ali se uporabljajo izključno v zvezi s tem, so ob prihodu na ozemlje ene pogodbenice na podlagi vzajemnosti oproščeni vseh uvoznih omejitev, davkov na premoženje in dajatev na kapital, carinskih dajatev, trošarin in podobnih taks in pristojbin, ki (a) jih določajo nacionalni organi ali Evropska skupnost in (b) ne temeljijo na stroških opravljenih storitev, če taka oprema in zaloge ostanejo na krovu zrakoplova.

2. Oprostitev davkov, davščin, dajatev, taks in pristojbin iz prvega odstavka, razen plačila stroškov za opravljene storitve, se na podlagi vzajemnosti nanaša tudi na:

(a)

zaloge na zrakoplovu, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice in natovorjene v razumnih količinah, namenjene za uporabo na zrakoplovu letalske družbe druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni promet, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene;

(b)	opremo na letališču in nadomestne dele (vključno z motorji), ki so vneseni na ozemlje pogodbenice za servisiranje, vzdrževanje ali popravilo zrakoplova letalske družbe druge pogodbenice, ki se uporablja v mednarodnem zračnem prometu;

(c)

gorivo, mazivo in potrošne tehnične zaloge, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice, namenjene za uporabo na zrakoplovu letalske družbe druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni promet, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene;

ter

(d)

tiskovine, kot določa carinska zakonodaja pogodbenic, vnesene na ozemlje ali dobavljene na ozemlju ene pogodbenice in namenjene za uporabo na zrakoplovu letalske družbe druge pogodbenice, ki opravlja mednarodni zračni promet, tudi če se te zaloge uporabljajo na delu poti čez ozemlje pogodbenice, na katerem so natovorjene.

3. Za opremo in zaloge iz prvega in drugega odstavka se lahko zahteva, da so pod nadzorom ali kontrolo ustreznih organov.

4. Izjeme iz tega člena so mogoče tudi, kadar imajo letalske družbe ene pogodbenice pogodbe z drugo letalsko družbo, ki je prav tako upravičena do takih izjem druge pogodbenice, za posojilo ali prenos predmetov iz prvega in drugega odstavka na ozemlje druge pogodbenice.

5. Nobena določba v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenicama, da bi zaračunali davke, davščine, dajatve, takse ali pristojbine za blago, ki se potnikom prodaja, razen tistega za porabo na zrakoplovu, na delu zračnega prevoza med dvema krajema na njunem ozemlju, na katerem je dovoljeno vkrcanje ali izkrcanje.

6. Če dve ali več držav članic načrtuje za gorivo, s katerim oskrbijo zrakoplov letalske družbe ZDA na svojem ozemlju za lete med njimi, preklic oprostitev iz člena 14 (b) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003, skupni odbor preuči to vprašanje v skladu s z odstavkom 4(e) člena 18.

7. Pogodbenica lahko v imenu svoje letalske družbe ali svojih letalskih družb zaprosi za pomoč drugo pogodbenico pri zagotavljanju oprostitve davkov, dajatev, pristojbin in taks, ki jih zaračunajo državne in lokalne oblasti ali organi za blago iz prvega in drugega odstavka, ter pristojbin za natočeno gorivo v okoliščinah, navedenih v tem členu, razen v obsegu, v katerem dajatve temeljijo na stroških zagotavljanja storitve. V odgovoru na tako zaprosilo druga pogodbenica o mnenjih pogodbenice prosilke obvesti ustrezno vladno službo ali organ ter pozove k ustrezni preučitvi teh mnenj.

Člen 12

Takse za uporabnike

1. Takse za uporabnike, ki jih lahko zaračunajo pristojni organi ali telesa vsake pogodbenice letalskim družbam druge pogodbenice, so pravične, razumne, ne nepravično diskriminacijske ter pravično razdeljene med kategorije uporabnikov. V vsakem primeru se take takse za uporabnike preučijo pri letalskih družbah druge pogodbenice po pogojih, ki niso manj ugodni od najugodnejših, ki so na voljo kateri koli drugi letalski družbi, ko se takse preučujejo.

2. Takse za uporabnike, zaračunane letalskim družbam druge pogodbenice, lahko izražajo, ne smejo pa presegati celotnih stroškov pristojnih organov ali teles pri zagotavljanju ustreznega letališča, letaliških okoljskih, navigacijskih naprav in storitev za varovanje in storitev na letališču ali v letališkem sistemu. Take takse lahko vključujejo primerno donosnost po amortizaciji. Naprave in storitve, za katere so zaračunane, se zagotavljajo učinkovito in ekonomično.

3. Pogodbenici spodbujata posvetovanja med pristojnimi organi ali telesi na svojem ozemlju in letalskimi družbami, ki uporabljajo storitve in naprave, ter spodbujata pristojne organe ali telesa in letalske družbe, da izmenjavajo take informacije, kot so potrebne za omogočanje natančnega pregleda sprejemljivosti taks v skladu z načeli iz prvega in drugega odstavka. Pogodbenici spodbujata pristojne organe, da uporabnike dovolj zgodaj obvestijo o vseh predlaganih spremembah taks za uporabnike, da jim omogočijo izraziti svoja mnenja, preden se spremembe uveljavijo.

4. Nobena pogodbenica pri postopkih reševanja sporov iz člena 19 ne krši določbe tega člena, razen če (a) v razumnem roku ne pregleda takse ali prakse, zaradi katere se pritožuje druga pogodbenica, ali (b) če po takem pregledu ne sprejme vseh ukrepov v svoji pristojnosti, da bi popravila takso ali prakso, ki ni v skladu s tem členom.

Člen 13

Oblikovanje cen

1. Cene storitev zračnega prevoza, opravljenih na podlagi tega sporazuma, se določajo prosto in se ne predložijo v odobritev, niti se ne sme zahtevati njihovo sporočanje.

2. Ne glede na prejšnji odstavek:

(a)	uvedba ali nadaljnja uporaba cene, ki jo predlaga ali zaračuna letalska družba ZDA za mednarodni zračni promet med krajem v eni državi članici in krajem v drugi državi članici, je skladna s členom 1(3) Uredbe Sveta (EGS) 2409/92 z dne 23. julija 1992 ali poznejšo uredbo, ki ni bolj omejevalna;

(b)	po tem odstavku letalske družbe pogodbenic pristojnim organom pogodbenic na zaprosilo zagotovijo neposreden dostop do informacij o preteklih, sedanjih in predlaganih cenah na način in v obliki, ki je za te organe sprejemljiva.

Člen 14

Državne subvencije in pomoč

1. Pogodbenici priznavata, da lahko državne subvencije in pomoč škodljivo vplivajo na poštene in enake možnosti za konkuriranje letalskih družb pri zagotavljanju mednarodnega zračnega prometa, ki ga ureja ta sporazum.

2. Če ena pogodbenica meni, da bi državna subvencija ali pomoč, ki jo druga pogodbenica predvideva ali zagotavlja za letalske družbe te druge pogodbenice, škodljivo vplivala ali škodljivo vpliva na poštene in enake možnosti za konkuriranje letalskih družb prve pogodbenice, lahko svoje ugotovitve predloži tej pogodbenici. Poleg tega lahko zaprosi za sestanek skupnega odbora, kot določa člen 18, da se vprašanje preuči in oblikujejo ustrezni odzivi na utemeljene pomisleke.

3. Pogodbenici lahko navežeta stik s pristojnimi državnimi organi na ozemlju druge pogodbenice, vključno z organi na državni, regionalni ali lokalni ravni, če menita, da bo subvencija ali pomoč, ki jo taki organi predvidevajo ali zagotavljajo, imela škodljive konkurenčne vplive iz drugega odstavka. Če se pogodbenica odloči navezati neposreden stik, o tem po diplomatski poti nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Lahko tudi zaprosi za sestanek skupnega odbora.

4. Vprašanja na podlagi tega člena lahko vključujejo na primer kapitalske vložke, navzkrižno subvencioniranje, nepovratna sredstva, jamstva, lastništvo, oprostitev davkov ali davčne izjeme katerih koli državnih organov.

Člen 15

Okolje

1. Pogodbenici priznavata pomen varstva okolja pri razvoju in izvajanju mednarodne letalske politike. Pogodbenici priznavata, da je treba pri razvoju mednarodne letalske politike stroške in koristi ukrepov za varstvo okolja skrbno preučiti.

2. Pri preučevanju predlaganih okoljskih ukrepov mora pogodbenica oceniti morebitne škodljive vplive na uresničevanje pravic iz tega sporazuma ter opraviti vse ustrezno za omilitev takih škodljivih vplivov, če so taki ukrepi sprejeti.

3. Ko so okoljski ukrepi izoblikovani, se upoštevajo letalski okoljski standardi, ki jih je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva v prilogah h konvenciji, razen kadar so sporočene razlike. Pogodbenici uporabljata vse okoljske ukrepe, ki vplivajo na zračne prevoze po tem sporazumu v skladu s členom 2 in členom 3(4) tega sporazuma.

4. Če ena pogodbenica meni, da zadeva, ki se nanaša na varstvo okolja v letalstvu, vzbuja pomisleke glede uporabe ali izvajanja tega sporazuma, lahko zaprosi za sestanek skupnega odbora, kot je določeno v členu 18, da se vprašanje preuči in oblikujejo ustrezni odzivi na utemeljene pomisleke.

Člen 16

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici potrjujeta pomen varstva potrošnikov in vsaka pogodbenica lahko zaprosi za sestanek skupnega odbora, da se obravnavajo vprašanja varstva potrošnikov, ki so po mnenju pogodbenice prosilke pomembna.

Člen 17

Računalniški sistemi rezervacij

1. Prodajalci računalniških sistemov rezervacij (CRS), ki delujejo na ozemlju ene pogodbenice, imajo pravico prinesti, ohranjati in dati prosto na voljo svoje računalniške sisteme rezervacij potovalnim agencijam ali turističnim podjetjem, katerih glavna dejavnost je distribucija produktov, povezanih s potovanji, na ozemlju druge pogodbenice, pod pogojem, da so računalniški sistemi rezervacij skladni z vsemi zahtevami iz ustreznih predpisov druge pogodbenice.

2. Nobena pogodbenica na svojem ozemlju ne postavlja zahtev ali dovoli, da se prodajalcem računalniških sistemov rezervacij druge pogodbenice postavljajo zahteve v zvezi s prikazovalniki (vključno s parametri za urejevanje in prikazovanje), delovanjem, praksami, prodajo ali njihovim lastništvom, ki so strožje od tistih, ki jih postavlja svojim lastnim prodajalcem računalniških sistemov rezervacij.

3. Lastniki/upravljavci računalniških sistemov rezervacij ene pogodbenice, ki izpolnjujejo zahteve iz ustreznih predpisov druge pogodbenice, če ti obstajajo, imajo enake možnosti imeti v lasti računalniške sisteme rezervacij na ozemlju druge pogodbenice kot lastniki/upravljavci te pogodbenice.

Člen 18

Skupni odbor

1. Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, se sestane vsaj enkrat letno, da opravi posvetovanja v zvezi s tem sporazumom in pregleda njegovo izvajanje.

2. Pogodbenica lahko tudi zaprosi za sestanek skupnega odbora, da poskusi rešiti vprašanja, povezana z razlago ali uporabo tega sporazuma. Glede na člen 20 ali Prilogo 2 lahko skupni odbor preuči le vprašanja v zvezi z zavrnitvijo ene od udeleženk, da bi izpolnjevala prevzete obveznosti, in vplivom odločitev o konkurenci na uporabo tega sporazuma. Tak sestanek se začne čim prej in ne pozneje kot 60 dni od prejema zaprosila, razen če ni dogovorjeno drugače.

3. Skupni odbor najpozneje na svojem prvem letnem sestanku in pozneje, če je potrebno, pregleda celotno izvajanje sporazuma, vključno z morebitnimi učinki omejitev letalske infrastrukture na uresničevanje pravic iz člena 3, posledicami ukrepov varovanja, sprejetih po členu 9, vplivi na pogoje konkurence, tudi na področju računalniških sistemov rezervacij, ter morebitnimi socialnimi posledicami izvajanja sporazuma.

4. Skupni odbor tudi razvija sodelovanje s:

(a)	krepitvijo izmenjav na strokovni ravni o novih pobudah zakonov ali drugih predpisov in razvoju, vključno na področju varovanja, varnosti, okolja, letalske infrastrukture (vključno s sloti) ter varstva potrošnikov;

(b)	upoštevanjem socialnih posledic sporazuma, kot se izvaja, ter razvojem ustreznih odzivov na utemeljene pomisleke;

(c)	upoštevanjem mogočih področij za nadaljnji razvoj sporazuma, vključno s priporočilom za njegove spremembe;

(d)	vodenjem evidence vprašanj glede državnih subvencij ali pomoči, ki jih na skupnem odboru sproži pogodbenica;

(e)	odločanjem o vseh zadevah v zvezi z uporabo šestega odstavka člena 11 na podlagi soglasja;

(f)	razvijanjem pristopov med enoletno začasno uporabo k zakonskim določitvam glede sposobnosti letalskih družb in državljanstva, da bi se doseglo vzajemno priznavanje takih določitev;

(g)	razvijanjem skupnega razumevanja meril, ki jih uporabljata pogodbenici pri sprejemanju svojih odločitev v primerih, povezanih z nadzorom letalskih družb, v obsegu, ki je skladen z zahtevami glede zaupnosti;

(h)	po potrebi s spodbujanjem posvetovanj o vprašanjih zračnega prometa, ki se obravnavajo v mednarodnih organizacijah in pri odnosih s tretjimi državami, vključno z obravnavo vprašanja sprejetja skupnega pristopa;

(i)	sprejetjem soglasnih odločitev iz odstavka 3 člena 1 Priloge 4 in odstavka 3 člena 2 Priloge 4.

5. Skupni cilj pogodbenic je čim bolj povečati koristi za uporabnike, letalske družbe, delovno silo in skupnosti na obeh straneh Atlantika z razširitvijo tega sporazuma na tretje države. V ta namen si skupni odbor prizadeva pripraviti predlog o pogojih in postopkih, vključno s potrebnimi spremembami tega sporazuma, ki bi bili potrebni za pristop tretjih držav k temu sporazumu.

6. Skupni odbor deluje na podlagi soglasja.

Člen 19

Arbitraža

1. Za vse spore zaradi uporabe ali razlage tega sporazuma, razen vprašanj, ki izhajajo iz člena 20 ali Priloge 2, ki niso rešeni na sestanku skupnega odbora, se pogodbenici lahko dogovorita, da jih predložita v odločanje določeni osebi ali organu. Če se pogodbenici ne sporazumeta, se spor na zahtevo katere koli predloži v arbitražo v skladu s spodaj določenimi postopki.

2. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, je arbitraža v obliki arbitražnega sodišča treh arbitrov, ki se sestavi, kot sledi:

(a)	v 20 dneh po prejemu zahteve za arbitražo pogodbenici imenujeta po enega arbitra. V 45 dneh po imenovanju arbitrov sporazumno imenujeta tretjega, ki predseduje temu arbitražnemu sodišču;

(b)

če ena ali druga pogodbenica ne imenuje arbitra ali če tretji arbiter ni imenovan v skladu s pododstavkom a tega odstavka, lahko ena ali druga pogodbenica zaprosi predsednika Sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva, da imenuje potrebnega arbitra ali arbitre v 30 dneh od prejema zahteve. Če je predsednik Sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva državljan Združenih držav ali države članice, imenovanje opravi najstarejši podpredsednik navedenega sveta, ki ni izločen iz tega razloga.

3. Če ni določeno drugače, arbitražno sodišče določi meje svoje pristojnosti v skladu s tem sporazumom in določi svoja postopkovna pravila. Ko je arbitražno sodišče oblikovano, lahko na zahtevo ene pogodbenice zahteva od druge pogodbenice, da izvaja začasne zaščitne ukrepe do končne odločitve arbitražnega sodišča. Po njegovem naročilu ali na zahtevo ene ali druge pogodbenice se najpozneje v 15 dneh po tem, ko je bilo arbitražno sodišče ustanovljeno v polni sestavi, skliče seja, da arbitražno sodišče določi točna vprašanja, o katerih bo razsojalo, in postopke, ki se bodo uporabljali.

4. Če ni dogovorjeno drugače ali če arbitražno sodišče ne naroči drugače:

(a)	se tožbeni predlog vloži v 30 dneh od ustanovitve arbitražnega sodišča v polni sestavi, predlog obrambe pa 40 dni po tem. Vsak odgovor tožnika se vloži v 15 dneh od vložitve predloga obrambe. Vsak odgovor tožene pogodbenice se vloži v 15 dneh po tem;

(b)	arbitražno sodišče na zahtevo ene ali druge pogodbenice ali na lastno pobudo opravi obravnavo v 15 dneh po vložitvi zadnjega odgovora.

5. Arbitražno sodišče si prizadeva sprejeti pisno odločitev v 30 dneh po koncu obravnave ali v 30 dneh po vložitvi zadnjega odgovora, če obravnave ni. Prevlada odločitev večine arbitrov.

6. Pogodbenici lahko vložita zahtevo za pojasnitev odločitve v 10 dneh po odločitvi in pojasnitev se izda v 15 dneh od take zahteve.

7. Če arbitražno sodišče ugotovi, da je bil kršen ta sporazum, in odgovorna pogodbenica ne popravi kršitve ali se z drugo pogodbenico ne sporazume o obojestransko zadovoljivi rešitvi v 40 dneh po uradnem obvestilu o odločitvi arbitražnega sodišča, lahko druga pogodbenica začasno prekliče uporabo primerljivih ugodnosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, dokler se pogodbenici ne sporazumeta o rešitvi spora. Nobena določba v tem odstavku se ne razlaga kot omejevanje pravice ene ali druge pogodbenice, da sprejme sorazmerne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom.

8. Stroške arbitražnega sodišča, vključno s plačilom in stroški arbitrov, si pogodbenici enakovredno delita. Vsi stroški predsednika Sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva ali podpredsednika tega sveta v zvezi s postopki iz odstavka 2(b) tega člena se štejejo za del stroškov arbitražnega sodišča.

Člen 20

Konkurenca

1. Pogodbenici priznavata, da je konkurenca med letalskimi družbami na čezatlantskem trgu pomembna za pospeševanje ciljev tega sporazuma, in potrjujeta, da uporabljata svojo konkurenčno ureditev za zaščito in krepitev celotne konkurence in ne posameznih konkurentov.

2. Pogodbenici priznavata, da se lahko pojavijo razlike glede uporabe njunih konkurenčnih ureditev na področju mednarodnega letalstva, ki vpliva na čezatlantski trg, in da se konkurenca med letalskimi družbami na tem trgu lahko krepi tako, da se te razlike čim bolj zmanjšajo.

3. Pogodbenici priznavata, da sodelovanje med njunimi organi za konkurenco koristi spodbujanju konkurence na trgih in ima možnost spodbujati primerljive zakonske ureditve ter čim bolj zmanjšati razlike pri pregledovanja konkurenčnih določb sporazumov med letalskimi družbami. Zato pogodbenici čim nadalje razvijata to sodelovanje ob upoštevanju različnih odgovornosti, pristojnosti in postopkov organov v skladu s Prilogo 2.

4. O rezultatih sodelovanja iz Priloge 2 se letno poroča skupnemu odboru.

Člen 21

Pogajanja na drugi stopnji

1. Skupni cilj pogodbenic je nadaljnje odpiranje dostopa na trge in čim večje povečanje ugodnosti za potrošnike, letalske družbe, delovno silo ter skupnosti na obeh straneh Atlantika, vključno z omogočanjem vlaganja, da bi se bolje odražalo dejansko stanje svetovne letalske industrije, s krepitvijo sistema čezatlanstkega zračnega prometa in vzpostavitvijo okvira, ki bi druge države spodbujal k odpiranju lastnih trgov zračnih prevozov. Pogodbenici začneta pogajanja najpozneje 60 dni od začetka začasne uporabe tega sporazuma, da bi kar najhitreje razvili naslednjo stopnjo.

2. V ta namen dnevni red za pogajanja na drugi stopnji vključuje te točke prednostnega interesa ene ali obeh pogodbenic:

(a)	nadaljnja liberalizacija prometnih pravic,

(b)	dodatne možnosti za tuje naložbe,

(c)	vpliv okoljskih ukrepov in omejitev infrastrukture na uveljavljanje prometnih pravic,

(d)	nadaljnji dostop do zračnega prometa, ki ga financira država; in

(e)	zagotovitev zrakoplovov s posadko.

3. Pogodbenici ocenita svoj napredek v zvezi s sporazumom na drugi stopnji najpozneje 18 mesecev po dnevu, ko naj bi se pogajanja začela v skladu z odstavkom 1. Če pogodbenici v dvanajstih mesecih od začetka ocenjevanja ne dosežeta sporazuma na drugi stopnji, si po tem obdobju vsaka pogodbenica pridržuje pravico, da odredi mirovanje pravic, določenih v tem sporazumu. Tako mirovanje ne začne veljati prej kakor ob začetku prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), ki se začne najmanj dvanajst mesecev po dnevu obvestila o mirovanju.

Člen 22

Razmerje do drugih sporazumov

1. V obdobju začasne uporabe na podlagi člena 25 tega sporazuma so dvostranski sporazumi, navedeni v poglavju 1 Priloge 1, začasno prekinjeni, razen v obsegu, določenem v poglavju 2 Priloge 1.

2. Ob začetku veljavnosti na podlagi člena 26 tega sporazuma ta sporazum nadomesti dvostranske sporazume, navedene v poglavju 1 Priloge 1, razen v obsegu, določenem v poglavju 2 Priloge 1.

3. Če pogodbenici postaneta pogodbenici večstranskega sporazuma ali potrdita sklep, ki ga sprejme Mednarodna organizacija civilnega letalstva ali druga mednarodna organizacija, ki obravnava zadeve iz tega sporazuma, se posvetujeta v skupnem odboru, da ugotovita, ali je treba ta sporazum spremeniti zaradi takega razvoja dogodkov.

Člen 23

Odpoved sporazuma

Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati o tem obvesti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Ta sporazum preneha veljati opolnoči po greenwiškem času na koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po dnevu pisnega uradnega obvestila o odpovedi, razen če ni pred potekom tega roka obvestilo sporazumno umaknjeno.

Člen 24

Registracija pri ICAO

Ta sporazum in vse njegove spremembe se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

Člen 25

Začasna uporaba

Dokler sporazum ne začne veljati po členu 26:

1.	se pogodbenici dogovorita, da ga bosta uporabljali od 30. marec 2008.

Pogodbenica lahko kadar koli po diplomatski poti pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da ne bo več uporabljala tega sporazuma. V tem primeru ta sporazum preneha veljati opolnoči po greenwiškem času na koncu prometne sezone Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) eno leto po dnevu pisnega uradnega obvestila, razen če ni pred potekom tega roka obvestilo sporazumno umaknjeno.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta sporazum začne veljati mesec po dnevu prejema zadnjega uradnega obvestila po diplomatski poti, ki potrjuje, da so dokončani vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma. Združene države izročijo Evropski skupnosti in njenim državam članicam uradno obvestilo in Evropska skupnost izroči Združenim državam uradno obvestilo ali uradna obvestila Evropske skupnosti in njenih držav članic. Uradno obvestilo ali uradna obvestila Evropske skupnosti in njenih držav članic vsebujejo sporočilo vsake države članice, ki potrjuje, da so dokončani njeni postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

Sestavljeno v Bruslju, dne petindvajsetega aprila 2007 in v Washingtonu, dne tridesetega aprila 2007, v dveh izvodih.

За Репyблика Бългaрия

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Għal Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela Repύblica Portuguesa

Pentru România

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskύ republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northerm Ireland

За Европейсkatа общнoст

For the European Community

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenstvί

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspόlnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Eurόpske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

For the United States of America

PRILOGA 1

Poglavje 1

Kot predvideva člen 22 tega sporazuma, se navedeni dvostranski sporazumi med Združenimi državami in državami članicami začasno prekinejo ali jih nadomesti ta sporazum:

(a)	Republika Avstrija: Sporazum o zračnem prometu, podpisan na Dunaju 16. marca 1989, spremenjen 14. junija 1995.

(b)	Kraljevina Belgija: Sporazum o zračnem prometu, uveljavljen z izmenjavo not v Washingtonu 23. oktobra 1980, spremenjen 22. septembra in 12. novembra 1986, spremenjen 5. novembra 1993 in 12. januarja 1994. (sprememba končana 5. septembra 1995 (v začasni uporabi).)

(c)	Republika Bolgarija: Sporazum o varnosti civilnega letalstva, podpisan v Sofiji 24. aprila 1991.

(d)	Češka republika: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Pragi 10. septembra 1996, spremenjen 4. junija 2001 in 14. februarja 2002.

(e)	Kraljevina Danska: Sporazum v zvezi z zračnim prometom, uveljavljen z izmenjavo not v Washingtonu 16. decembra 1944, spremenjen 6. avgusta 1954, spremenjen 16. junija 1995.

(f)	Republika Finska: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Helsinkih 29. marca 1949, s tem povezan protokol, podpisan 12. maja 1980, sporazum o spremembi sporazuma iz leta 1949 in protokola iz leta 1980, sklenjen 9. junija 1995.

(g)	Francoska republika: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Washingtonu 18. junija 1998, spremenjen 10. oktobra 2000, spremenjen 22. januarja 2002.

(h)

Zvezna republika Nemčija: Sporazum o zračnem prometu in izmenjava not, podpisan v Washingtonu 7. julija 1955, spremenjen 25. aprila 1989.

(s tem povezan protokol, sklenjen 1. novembra 1978, s tem povezan sporazum, sklenjen 24. maja 1994, protokol o spremembi sporazuma iz leta 1955, sklenjen 23. maja 1996, sporazum o spremembi protokola iz leta 1996, sklenjen 10. oktobra 2000 (vsi v začasni uporabi).)

(i)	Helenska republika: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Atenah 31. julija 1991, podaljšan do 31. julija 2007 z izmenjavo not z dne 22. in 28. junija 2006.

(j)	Republika Madžarska: Sporazum o zračnem prometu in memorandum o soglasju, podpisana v Budimpešti 12. julija 1989, podaljšana do 12. julija 2007 z izmenjavo not z dne 11. in 20. julija 2006.

(k)	Irska: Sporazum v zvezi z zračnim prometom, uveljavljen z izmenjavo not v Washingtonu 3. februarja 1945, spremenjen 25. januarja 1988 in 29. septembra 1989, spremenjen 25. julija in 6. septembra 1990. (Memorandum o posvetovanjih, podpisan v Washingtonu 28. oktobra 1993 (v začasni uporabi).)

(l)

Italijanska republika: Sporazum o zračnem prometu z memorandumom in izmenjavo not, podpisan v Rimu 22. junija 1970, spremenjen 25. oktobra 1988; s tem povezan memorandum o soglasju, podpisan 27. septembra 1990, sprememba sporazuma iz leta 1970 in memoranduma o soglasju iz leta 1990, sklenjena 22. novembra in 23. decembra 1991, sprememba sporazuma iz leta 1970 in memoranduma o soglasju iz leta 1990, sklenjena 30. maja in 21. oktobra 1997, sporazum, ki dopolnjuje sporazum iz leta 1970, sklenjen 30. decembra 1998 in 2. februarja 1999.

(protokol o spremembi sporazuma iz leta 1970, sklenjen 6. decembra 1999 (v začasni uporabi).)

(m)	Veliko vojvodstvo Luksemburg: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Luxembourgu 19. avgusta 1986, spremenjen 6. junija 1995, spremenjen 13. in 21. julija 1998.

(n)	Malta: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Washingtonu 12. oktobra 2000.

(o)

Kraljevina Nizozemska: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Washingtonu 3. aprila 1957; protokol o spremembi sporazuma iz leta 1957, sklenjen 31. marca 1978, sprememba protokola iz leta 1978, sklenjena 11. junija 1986; sprememba sporazuma iz leta 1957, sklenjena 13. oktobra in 22. decembra 1987; sprememba sporazuma iz leta 1957, sklenjena 29. januarja in 13. marca 1992, sprememba sporazuma iz leta 1957 in protokola iz leta 1978, sklenjena 14. oktobra 1992.

(p)	Republika Poljska: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Varšavi 16. junija 2001.

(q)	Portugalska republika: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Lizboni 30. maja 2000.

(r)	Romunija: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Washingtonu 15. julija 1998.

(s)	Slovaška republika: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Bratislavi 22. januarja 2001.

(t)	Kraljevina Španija: Sporazum o zračnem prometu, podpisan v Madridu 20. februarja 1973, s tem povezan sporazum z dne 20. februarja, 31. marca in 7. aprila 1987, sprememba sporazuma iz leta 1973, sklenjena 31. maja 1989, sprememba sporazuma iz leta 1973, sklenjena 27. novembra 1991.

(u)	Kraljevina Švedska: Sporazum v zvezi z zračnim prometom, uveljavljen z izmenjavo not v Washingtonu 16. decembra 1944, spremenjen 6. avgusta 1954, spremenjen 16. junija 1995.

(v)

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: Sporazum o zračnem prometu in izmenjava pisem, podpisan na Bermudih 23. julija 1977, sporazum o severnoatlantskih letalskih prevozninah, sklenjen 17. marca 1978, sporazum o spremembi sporazuma iz leta 1977, sklenjen 25. aprila 1978, sporazum o spremembi in podaljšanju sporazuma iz leta 1978 o severnoatlantskih letalskih prevozninah, sklenjen 2. in 9. novembra 1978, sporazum o spremembi sporazuma iz leta 1977, sklenjen 4. decembra 1980, sporazum o spremembi sporazuma iz leta 1977, sklenjen 20. februarja 1985, sporazum o spremembi 7. člena, Priloge 2 in Priloge 5 sporazuma iz leta 1977, sklenjen 25. maja 1989, sporazum o spremembah sporazuma iz leta 1977, prenehanju arbitraže med ZDA in Združenim kraljestvom o pristojbinah za uporabnike na letališču Heathrow ter zahtevi po arbitraži, ki jo je dalo Združeno kraljestvo v noti svojega veleposlaništva št. 87 z dne 13. oktobra 1993, in poravnavi zadev, zaradi katerih so nastali navedeni postopki, sklenjen 11. marca 1994, sporazum o spremembi sporazuma iz leta 1977, sklenjen 27. marca 1997.

(dogovori v začasni uporabi, ki so v memorandumu o posvetovanjih z dne 11. septembra 1986, dogovori vsebovani v izmenjavi pisem z dne 27. julija 1990, dogovori, vsebovani v memorandumu o posvetih z dne 11. marca 1991, dogovori, vsebovani v izmenjavi pisem z dne 6. oktobra 1994, dogovori, vsebovani v memorandumu o posvetovanjih z dne 5. junija 1995, dogovori, vsebovani v izmenjavi pisem z dne 31. marca in 3. aprila 2000 (vsi v začasni uporabi).)

Poglavje 2

Ne glede na poglavje 1 te priloge se za območja, ki niso vključena v opredelitev pojma „ozemlje“ v členu 1 tega sporazuma, sporazumi v odstavkih (e) (Danska - Združene države), (g) (Francoska republika - Združene države) in (v) (Združeno kraljestvo - Združene države) navedenega poglavja še naprej uporabljajo v skladu z njihovimi pogoji.

Poglavje 3

Ne glede na člen 3 tega sporazuma letalske družbe ZDA niso upravičene do prevoza samo za tovor, ki ni del prevoza, ki se opravlja v Združenih državah iz krajev ali v kraje v državah članicah, razen v kraje ali iz krajev v Češki republiki, Francoski republiki, Zvezni republiki Nemčiji, Velikem vojvodstvu Luksemburg, Malti, Republiki Poljski, Portugalski republiki in Slovaški republiki.

Poglavje 4

Ne glede na druge določbe tega sporazuma se to poglavje uporablja za redne in čarterske kombinacije zračnega prevoza med Irsko in Združenimi državami, ki se začnejo z zimsko sezono IATA 2006/2007 in končajo ob koncu zimske sezone IATA 2007/2008:

(a)

(i)

Vsaka letalska družba ZDA in Skupnosti lahko opravi tri neprekinjene lete med Združenimi državami in Dublinom za vsak neprekinjen let, ki ga letalska družba opravi med Združenimi državami in Shannonom. Ta upravičenost za neprekinjene lete iz Dublina in v Dublin temelji na povprečju operacij v celotnem trisezonskem prehodnem obdobju. Let se šteje za neprekinjen let iz Dublina ali v Dublin in iz Shannona ali v Shannon glede na prvi kraj vstopa na Irsko ali zadnji kraj odhoda z Irske.

(ii)

Zahteva za opravljanje prevozov iz Shannona ali v Shannon iz pododstavka (a)(i) se ukine, če katera koli letalska družba vpelje redno ali čartersko kombinacijo prevoza med Dublinom in Združenimi državami v eni ali drugi smeri, ne da bi opravljala vsaj en neprekinjen let v Shannon za vsake tri neprekinjene lete v Dublin povprečno med prehodnim obdobjem.

(b)

Za prevoze med Združenimi državami in Irsko lahko letalske družbe Skupnosti opravljajo prevoze le v Boston, New York, Čikago, Los Angeles in tri dodatne kraje v Združenih državah, o izbiri ali spremembi katerih so uradno obveščene Združene države. Ti prevozi se lahko opravljajo prek vmesnih krajev v drugih državah članicah ali tretjih državah.

(c)	Skupni let z izbranim partnerjem se dovoli med Irsko in Združenimi državami le pri tistih prek drugih krajev v Evropski skupnosti. Drugi dogovori o skupnem letu z izbranim partnerjem se obravnavajo na podlagi prijateljskih odnosov in vzajemnosti.

PRILOGA 2

O sodelovanju glede vprašanj konkurence v letalski industriji

Člen 1

Ministrstvo za promet Združenih držav Amerike in Komisija Evropske skupnosti (v nadaljevanju „udeleženca“) sodelujeta, kot je določeno v tej prilogi, v skladu s svojimi nalogami pri reševanju vprašanj konkurence v letalski industriji, ki vključuje Združene države in Evropsko skupnost.

Člen 2

Namen

Namen tega sodelovanja je:

1.	krepiti vzajemno razumevanje, kako udeleženca uporabljata zakone, postopke in prakse po svoji konkurenčni ureditvi za spodbujanje konkurence v letalski industriji;

2.	omogočati razumevanje med udeležencema o vplivu dogodkov v letalski industriji na konkurenco na mednarodnem letalskem trgu;

3.	zmanjševati možnosti za spore pri tem, ko udeleženca uporabljata svoji konkurenčni ureditvi pri sporazumih in drugih dogovorih o sodelovanju, ki vplivajo na čezatlantski trg; in

spodbujati združljive zakonodajne pristope do sporazumov in drugih dogovorov o sodelovanju z boljšim razumevanjem metodologij, analitičnih metod, vključno z določitvijo ustreznega trga/trgov in analizo konkurenčnih učinkov ter sredstev, ki jih udeleženca uporabljata pri svojih neodvisnih konkurenčnih pregledih.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej prilogi izraz „konkurenčna ureditev“ pomeni zakone, postopke in prakse, ki urejajo opravljanje nalog udeležencev pri pregledovanju sporazumov in drugih dogovorov o sodelovanju med letalskimi družbami na mednarodnem trgu. Za Evropsko skupnost to vključuje, vendar ni omejeno na člene 81, 82 in 85 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in njihove podzakonske akte na podlagi navedene pogodbe ter vse spremembe členov. Za Ministrstvo za promet to vključuje, vendar ni omejeno na 41308., 41309. in 41720. poglavje naslova 49 Zakonika Združenih držav in njegovih podzakonskih aktov ter pravnih precedensov na njegovi podlagi.

Člen 4

Področja sodelovanja

Ob upoštevanju meril iz pododstavka 1(a) in 1(b) člena 5 vrste sodelovanja med udeležencema vključujejo:

Srečanja med predstavniki udeležencev, ki vključujejo strokovnjake na področju konkurence, načeloma dvakrat letno, na katerih se obravnavajo razvoj letalske industrije, zadeve konkurenčne politike skupnega interesa in analitični pristopi k uporabi zakonodaje o konkurenci na področju mednarodnega letalstva, zlasti na čezatlantskem trgu. Navedene razprave lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju pristopov udeležencev h konkurenčnim vprašanjem, vključno z obstoječimi skupnimi značilnostmi, in k večji združljivosti teh pristopov, zlasti glede sporazumov med letalskimi prevozniki.

2.	Posvetovanja med udeležencema vedno v soglasju ali na zaprosilo enega ali drugega, da se obravnava katera koli zadeva, povezana s to prilogo, vključno s posebnimi primeri.

3.	Vsak udeleženec lahko po svoji presoji povabi predstavnike drugih vladnih organov, da sodelujejo na sestankih ali posvetovanjih na podlagi odstavkov 1 in 2, kot je ustrezno.

pravočasno obveščanje o postopkih ali zadevah, ki bi po presoji udeleženca, ki obvešča, lahko pomembno vplivali na konkurenčne interese drugega udeleženca:

(a)

za Ministrstvo za promet (i) postopki za pregled vlog za odobritev sporazumov in drugih dogovorov o sodelovanju med letalskimi družbami, ki vključujejo mednarodni zračni promet, zlasti za antitrustovsko imuniteto, ki vključuje letalske družbe, organizirane po zakonih Združenih držav in Evropske skupnosti, ter (ii) prejem sporazuma o skupnem podjetju na podlagi 41720. poglavja naslova 49 Zakonika Združenih držav na Ministrstvu za promet;

(b)

za Komisijo Evropskih skupnosti (i) postopki za pregled sporazumov in drugih dogovorov o sodelovanju med letalskimi družbami, ki vključujejo mednarodni zračni promet, zlasti za povezovanje letalskih družb in druge sporazume o sodelovanju, ki vključujejo letalske družbe, organizirane po zakonih Združenih držav in Evropske skupnosti, in (ii) upoštevanje posameznih ali skupinskih izjem iz zakonodaje Evropske unije o konkurenci;

5.	uradno obveščanje o razpoložljivosti in pogojih, ki urejajo tako razpoložljivost, o informacijah in podatkih, ki so bili vloženi pri udeležencu, v elektronski ali drugi obliki, ki bi po presoji udeleženca lahko pomembno vplivali na konkurenčne interese drugega udeleženca; in

6.	uradno obveščanje o drugih dejavnostih, povezanih s konkurenčno politiko na področju zračnega prometa, kot se zdi ustrezno za udeleženca, ki obvešča.

Člen 5

Uporaba in razkritje informacij

1. Ne glede na druge določbe te priloge se od nobenega od udeležencev ne pričakuje, da sporoči informacije drugemu udeležencu, če je razkritje informacij udeležencu prosilcu:

(a)	prepovedano z zakoni, drugimi predpisi ali praksami udeleženca, ki ima informacije; ali

(b)	bi bilo nezdružljivo s pomembnimi interesi udeleženca, ki ima informacije.

2. Vsak udeleženec po možnosti ohranja zaupnost informacij, ki mu jih je drugi udeleženec sporočil zaupno po tej prilogi, ter nasprotuje vsaki prošnji za razkritje takih informacij tretji osebi, ki je udeleženec, ki informacije sporoča, ni pooblastil za prejem informacij. Vsak udeleženec namerava uradno obvestiti drugega udeleženca, kadar koli bi bilo za informacije, ki se predlagajo za izmenjavo v razpravah ali na kakšen drug način potrebno, da se razkrijejo v javnem postopku.

3. Kadar udeleženec na podlagi te priloge drugemu udeležencu zaupno sporoči informacije za namene iz člena 2, naj udeleženec prejemnik te informacije uporablja le za te namene.

Člen 6

Izvajanje

1. Vsaka pogodbenica določi predstavnika, ki je odgovoren za usklajevanje dejavnosti iz te priloge.

2. Ta priloga in vse dejavnosti, ki jih opravlja udeleženec na njeni podlagi, so namenjene za izvajanje:

(a)	le v obsegu, skladnem z vsemi zakoni, drugimi predpisi in praksami, ki veljajo za udeleženca; in

(b)	brez poseganja v sporazum med Evropskimi skupnostmi in vlado Združenih držav Amerike o uporabi zakonov o konkurenci.

PRILOGA 3

O prevozu, ki ga naroči vlada ZDA

Letalske družbe Skupnosti imajo pravico prevažati potnike in tovor na rednih in čarterskih letih, za katere civilni oddelek, agencija ali pomožni organ vlade ZDA (1) naroči lastni prevoz ali naroči prevoz za izvajanje dogovora, po katerem plačilo zagotovi vlada ali pa se plačilo krije iz zneskov, ki so namenjeni za uporabo vladi, ali (2) zagotovi prevoz v ali za tujo državo ali mednarodno ali drugo organizacijo brez povračila stroškov in se ta prevoz opravi (a) med katerim koli krajem v Združenih državah in katerim koli krajem v državi članici, razen prevozov – samo za potnike – med kraji, za katere velja pogodbena prevoznina med parom mest, ali (b) med katerima koli krajema zunaj Združenih držav. Ta odstavek se ne uporablja za prevoz, ki ga naroči ali financira minister za obrambo ali sekretar vojaškega oddelka.

PRILOGA 4

O dodatnih zadevah, povezanih z lastništvom, vlaganjem in nadzorom

Člen 1

Lastništvo pogodbenice nad letalskimi družbami

1. Lastništvo državljanov države članice ali držav članic nad kapitalom letalske družbe ZDA se dovoli ob upoštevanju dveh omejitev. Prvič je prepovedano lastništvo vseh tujih državljanov nad več kakor 25-odstotnim deležem kapitala družbe z glasovalno pravico. Drugič pa je prepovedan tudi dejanski nadzor tujih državljanov nad letalsko družbo ZDA. Ob upoštevanju največ 25-odstotnega deleža tujega lastništva kapitala z glasovalno pravico:

(a)

lastništvo državljanov države članice ali držav članic:

(i)	nad 25-odstotnim deležem kapitala z glasovalno pravico; in/ali

(ii)	nad 49,9-odstotnim deležem celotnega kapitala

letalske družbe ZDA se samo po sebi ne šteje za nadzor nad to letalsko družbo;

(b)	lastništvo državljanov države članice ali držav članic nad 50 - ali večodstotnim deležem celotnega kapitala letalske družbe ZDA ne pomeni nadzora nad to letalsko družbo. Tako lastništvo se obravnava za vsak primer posebej.

2. Lastništvo državljanov ZDA nad letalsko družbo Skupnosti se dovoli ob upoštevanju dveh omejitev. Prvič morajo biti večinski lastniki letalske družbe države članice in/ali državljani držav članic. Drugič pa morajo imeti te države in/ali državljani dejanski nadzor nad to letalsko družbo.

3. Za namene odstavka (b) člena 4 in pododstavka 1(b) člena 5 tega sporazuma se članica ECAA od dne podpisa tega sporazuma in državljani te članice obravnavajo enako kot država članica oziroma njeni državljani. Skupni odbor lahko sklene, da se ta določba uporablja za nove članice ECAA in njihove državljane.

4. Ne glede na odstavek 2 si Evropska skupnost in njene države članice pridržujejo pravico omejiti naložbe državljanov ZDA v kapital letalske družbe Skupnosti z glasovalno pravico, izvedene po podpisu tega sporazuma, in sicer do stopnje, enake tisti, ki jo dovolijo Združene države za naložbe tujih državljanov v letalske družbe ZDA, če je uveljavljanje te pravice v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 2

Lastništvo in nadzor nad letalskimi družbami tretjih držav

1. Nobena pogodbenica ne uveljavlja razpoložljivih pravic, ki izhajajo iz dogovorov o zračnih prevozih s tretjo državo, da letalskim družbam te tretje države zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja na podlagi dejstva, da ima druga pogodbenica, njeni državljani ali oboji pretežen lastninski delež nad to letalsko družbo.

2. Združene države ne uveljavljajo razpoložljivih pravic, ki izhajajo iz dogovorov o zračnih prevozih, da po podpisu tega sporazuma kateri koli letalski družbi Kneževine Lihtenštajn, Švicarske konfederacije, članice ECAA ali katere koli afriške države, ki izvaja Sporazum o odprtem nebu, sklenjen z Združenimi državami, zavrnejo, prekličejo, začasno odvzamejo ali omejijo pooblastila ali dovoljenja na podlagi dejstva, da imajo država članica ali države članice, državljani te države ali držav ali oboji dejanski nadzor nad to letalsko družbo.

3. Skupni odbor lahko sklene, da nobena pogodbenica ne bo uveljavljala pravic iz odstavka 2 tega člena v zvezi z letalskimi družbami določene države ali držav.

Člen 3

Nadzor nad letalskimi družbami

1. Pravila, ki se v Evropski skupnosti uporabljajo za lastništvo in nadzor nad letalskimi prevozniki Skupnosti, so trenutno določena v členu 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov. V skladu s to uredbo so za izdajanje operativnih licenc letalskemu prevozniku Skupnosti odgovorne države članice. Države članice uporabljajo uredbo 2407/92 v skladu z notranjimi predpisi in postopki.

2. Pravila, ki se uporabljajo v Združenih državah, so trenutno določena v poglavjih 40102(a)(2), 41102 in 41103 naslova 49 Zakonika Združenih držav, ki zahtevajo, da se lahko licence za „letalskega prevoznika“ ZDA, ki jih izda Ministrstvo za promet v obliki spričevala, izvzetja ali licence za lokalne prevoze za opravljanje „zračnega prometa“, kot javnega prevoznika dodelijo le državljanom Združenih držav, kakor je opredeljeno v poglavju 40102(a)(15) naslova 49 Zakonika Združenih držav. To poglavje zahteva, da so predsednik ter dve tretjini upravnega odbora in drugi direktorji družbe državljani ZDA, da je vsaj 75 odstotkov delnic z glasovalno pravico v lasti državljanov ZDA in da imajo dejanski nadzor nad družbo državljani ZDA. To zahtevo mora najprej izpolnjevati prosilec, nato pa letalska družba ZDA z licenco.

3. Praksa pogodbenic pri izvajanju teh zakonov in drugih predpisov je navedena v dodatku k tej prilogi.

Dodatek k Prilogi 4

V Združenih državah je določanje državljanstva potrebno za vse letalske prevoznike ZDA, ki zaprosijo za spričevalo, izvzetje ali za licenco za lokalne prevoze. Prva vloga za licenco se vključi v uradno javno evidenco obravnav in se uradno obravnava skupaj z vlogami prosilca in drugih zainteresiranih strani. Ministrstvo za promet izda končno odločitev v obliki sklepa, ki temelji na uradni javni evidenci primera, vključno z dokumenti, za katere je zagotovljena zaupna obravnava. Ministrstvo lahko primer „stalne sposobnosti“ obravnava neuradno, lahko pa ga umesti med postopke iz evidence, ki so podobni tistim, ki se uporabljajo za prve vloge.

Odločitve Ministrstva se oblikujejo na podlagi vrste precedensov, ki med drugim izražajo spreminjajočo se naravo finančnih trgov in naložbenih struktur ter pripravljenost Ministrstva za promet za preučitev novih pristopov k tujim naložbam, ki so v skladu z zakonodajo ZDA. Ministrstvo za promet skupaj s prosilci obravnava predlagane oblike vlaganja in jim pomaga pri načrtovanju poslov, ki so v celoti skladni z zakonodajo ZDA o državljanstvu, prosilci pa se tudi redno posvetujejo z osebjem Ministrstva za promet, preden dokončno oblikujejo svoje vloge. Kadar koli pred začetkom uradnega postopka lahko osebje Ministrstva za promet razpravlja o vprašanjih v zvezi z državljanstvom ali drugih vidikih predlaganega posla in po potrebi predlaga možnosti, v skladu s katerimi bi predlagani posel izpolnjeval zahteve glede državljanstva ZDA.

Pri prvotnih in nadaljnjih odločitvah glede državljanstva in sposobnosti Ministrstvo za promet obravnava vse okoliščine, ki vplivajo na letalsko družbo ZDA, precedensi Ministrstva pa omogočajo, da se upošteva narava odnosov v letalstvu med Združenimi državami in matično(-imi) državo(-ami) vseh tujih vlagateljev. Po tem sporazumu bi Ministrstvo za promet obravnavalo naložbe državljanov EU vsaj enako ugodno kot naložbe državljanov držav partneric v dvostranskih ali večstranskih sporazumih o odprtem zračnem nebu.

V Evropski uniji člen 4 (5) Uredbe 2407/92 določa, da Evropska komisija na zahtevo države članice preveri izpolnjevanje zahtev iz člena 4 in po potrebi sprejme odločitev. Pri sprejemanju takih odločitev mora Komisija zagotoviti skladnost s postopkovnimi pravicami, ki jih Evropsko sodišče priznava kot splošna pravna načela Skupnosti, vključno s pravico zainteresiranih strani do pravočasnega zaslišanja.

5.	Vsaka pogodbenica pri uporabi zakonov in drugih predpisov zagotavlja, da so vsi posli, ki vključujejo naložbe državljanov druge pogodbenice v eno od njenih letalskih družb, deležni pravične in hitre obravnave.

PRILOGA 5

O franšizingu in trženju blagovne znamke

Letalskim družbam pogodbenic se ne prepreči, da sklepajo dogovore o franšizingu ali trženju blagovne znamke, vključno s pogoji, ki se nanašajo na zaščito blagovne znamke in operativne zadeve, če ravnajo zlasti v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi glede nadzora, to ne ogroža zmožnosti letalske družbe, da obstaja zunaj franšize, ta dogovor nima za posledico vključevanja tuje letalske družbe v kabotažo in se upoštevajo veljavni predpisi, kot so določbe o varstvu potrošnikov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na razkritje identitete letalske družbe, ki opravlja prevoz. Dokler so te zahteve izpolnjene, se dovolijo tesni poslovni stiki in dogovori o sodelovanju med letalskimi družbami pogodbenic in tujimi podjetji, vsak posamezen vidik dogovora o franšizingu in trženju blagovne znamke, naveden v nadaljevanju, pa med drugim sam po sebi naj ne bi odpiral vprašanj glede nadzora, razen v izjemnih primerih:

(a)	uporaba in prikaz določene blagovne ali zaščitne znamke franšizorja, vključno z zahtevami glede geografskega območja, na katerem se lahko uporablja blagovna ali zaščitna znamka;

(b)	prikaz barv in logotipa blagovne znamke franšizorja na zrakoplovu jemalca franšize vključno s prikazom take blagovne znamke, zaščitne znamke, logotipa ali podobnih razpoznavnih znakov, zlasti na njegovem zrakoplovu in uniformah njegovega osebja;

(c)	uporaba in prikaz blagovne znamke, zaščitne znamke ali logotipa na letaliških objektih in opremi jemalca franšize ali v povezavi s temi letališkimi objekti in opremo;

(d)	ohranitev standardov storitev za kupce, namenjenih trženju;

(e)	ohranitev standardov storitev za kupce, namenjenih zaščiti integritete blagovne znamke franšize;

(f)	določitev pristojbin za licence pod standardnimi tržnimi pogoji;

(g)	zagotovitev sodelovanja v programih za pogoste potnike, vključno z uveljavljanjem ugodnosti; in

(h)	določitev pravice franšizorja ali jemalca franšize do odpovedi dogovora in umika blagovne znamke v pogodbi o franšizingu ali trženju blagovne znamke, če imajo državljani Združenih držav ali držav članic še naprej nadzor nad letalsko družbo Združenih držav oziroma Skupnosti.

2.	Dogovori o franšizingu in trženju blagovne znamke so neodvisni od dogovora o skupnem letu z izbranim partnerjem, ki zahteva, da imata obe letalski družbi ustrezna pooblastila pogodbenic, kakor to določa odstavek 7 člena 10 tega sporazuma, vendar lahko obstajajo hkrati s tem dogovorom.

Skupna izjava

Predstavniki Združenih držav Amerike ter Evropske skupnosti in njenih držav članic so potrdili, da je treba Sporazum o zračnem prometu, parafiran v Bruslju 2. marca 2007, ki naj bi ga podpisali 30. aprila 2007, overiti v drugih jezikih bodisi z izmenjavo pisem pred podpisom Sporazuma bodisi s Sklepom Skupnega odbora po podpisu Sporazuma.

Ta skupna izjava je sestavni del Sporazuma o zračnem prometu.

Za Združene države

Datum: 18. april 2007

Za Evropsko skupnost

in njene države članice

Datum: 18. april 2007

MEMORANDUM O POSVETOVANJIH

1.	Delegaciji, ki zastopata Evropsko skupnost in njene države članice ter Združene države Amerike, sta se sestali na srečanju v Bruslju, ki je potekalo od 27. februarja do 2. marca 2007, da bi sklenili pogajanja o celovitem sporazumu o zračnem prometu. Seznama delegacij sta v dodatku A.

2.	Delegaciji sta o sporazumu („sporazum“, priložen kot dodatek B) dosegli dogovor ad referendum in parafirali njegovo besedilo. Osnutek sporazuma nameravata predložiti v odobritev svojim pristojnim organom, da bi lahko sporazum začel veljati v bližnji prihodnosti.

3.	V zvezi z odstavkom 2 člena 1 sta delegaciji potrdili, da opredelitev pojma „zračni promet“ vključuje vse oblike čarterskega zračnega prevoza. Poleg tega sta opozorili, da sklicevanje na prevoz, „ki je na voljo javnosti“, ne vpliva na izid razprav, ki trenutno potekajo o delnem lastništvu.

4.	V zvezi z odstavkom 5 člena 1 je delegacija EU opozorila, da se leti med državami članicami v skladu s pravom Skupnosti štejejo za lete znotraj Skupnosti.

5.	V zvezi z odstavkom 6 člena 1 je delegacija EU opozorila, da nobena določba v tem sporazumu ne vpliva na delitev pristojnosti med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, ki izhaja iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

6.	Delegacija EU je potrdila, da čezmorska ozemlja, za katera se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropskih skupnosti, vključujejo francoske čezmorske departmaje (Guadeloupe, Martinique, Réunion, Gvajano), Azore, Madeiro in Kanarske otoke.

V odgovoru na vprašanje delegacije ZDA je delegacija EU potrdila, da mora letalska družba Skupnosti v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti prejeti od države, v kateri ima svojo glavno poslovno enoto, spričevalo letalskega prevoznika (AOC) in operativno licenco. Poleg tega nobena letalska družba ne sme imeti AOC ali operativne licence iz več kot ene države.

V zvezi z odstavki 1, 3 in 5 člena 3, odstavkom 3 člena 1 Priloge 4 in odstavkom 2 člena 2 Priloge 4 ter v odgovoru na vprašanje delegacije ZDA je delegacija EU pojasnila, da od dne podpisa sporazuma članice skupnega evropskega zračnega prostora poleg držav članic Evropske skupnosti vključujejo tudi Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Republiko Črno goro, Kraljevino Norveško, Republiko Srbijo in Misijo začasne uprave Združenih narodov na Kosovu.

V odgovoru na vprašanje delegacije EU je delegacija ZDA pojasnila, da od dne podpisa sporazuma te države izvajajo sporazume o odprtem nebu z Združenimi državami: Burkina Faso, Republika Zelenortski otoki, Republika Kamerun, Republika Čad, Gabonska republika, Republika Gambija, Republika Gana, Zvezna demokratična republika Etiopija, Republika Liberija, Republika Madagaskar, Republika Mali, Kraljevina Maroko, Republika Namibija, Zvezna republika Nigerija, Republika Senegal, Združena republika Tanzanija in Republika Uganda. Delegacija ZDA je tudi navedla, da namerava letalske družbe Republike Kenije za namene odstavka 2 člena 2 Priloge 4 obravnavati enako kakor letalske družbe držav, ki izvajajo sporazume o odprtem nebu.

10.

V zvezi s členom 4 je delegacija ZDA opozorila, da bo Ministrstvo za promet od vsakega tujega letalskega prevoznika, ki zaprosi za pooblastilo za opravljanje zračnega prevoza v skladu s sporazumom, zahtevalo, da navede pristojni organ, ki mu je izdal AOC in operativno licenco, s čimer bo postalo jasno, kateri organ je odgovoren za varnost, varovanje in drugi zakoniti nadzor prevoznika.

11.

Za namene člena 8 se „pristojni organi“ na eni strani nanašajo na Zvezno upravo za letalstvo ZDA, na drugi strani pa na organe Evropske skupnosti in/ali držav članic, pristojne za izdajo ali potrjevanje spričeval in licenc iz prvega odstavka ali za vzdrževanje in izvajanje varnostnih standardov in zahtev iz drugega odstavka, kolikor je potrebno glede na določeno vprašanje. Poleg tega bi morali pristojni organi, kadar se zahtevajo posvetovanja v skladu z drugim odstavkom, zagotoviti, da se v posvetovanja vključijo vsi območni ali regionalni organi, ki so po zakonu ali drugih predpisih ali v praksi odgovorni za izvajanje varnostnega nadzora v zvezi z določenim vprašanjem.

12.

V zvezi s členom 9 sta delegaciji potrdili, da nameravata pogodbenici, če bo izvedljivo, zagotoviti najvišjo možno stopnjo usklajevanja glede predlaganih ukrepov varovanja, da bi se čim bolj zmanjšala grožnja varovanju in ublažile možne negativne posledice vseh novih ukrepov. Nadalje sta delegaciji ugotovili, da so poti za razpravo iz odstavka 7 člena 9 namenjene preučitvi nadomestnih ukrepov za sedanje in predlagane zahteve varovanja, zlasti politični dialog o varovanju na mejah in v prometu ter skupina EU-ZDA za sodelovanje na področju varovanja v prometu. Poleg tega je delegacija ZDA izjavila, da zakonodajni postopek sprejemanja predpisov v ZDA rutinsko zagotavlja možnost, da zainteresirane strani dajejo pripombe k predlaganim predpisom in predlagajo nadomestne možnosti zanje ter da se take pripombe upoštevajo v zakonodajnem postopku.

13.

Med razpravo o odstavku 6 člena 9 je delegacija ZDA pojasnila, da mora Uprava za varovanje v prometu (TSA) nemudoma izdati direktivo o varovanju, če ugotovi, da so potrebni izredni ukrepi za zaščito varovanja v prometu. Taki ukrepi so namenjeni obravnavanju temeljne grožnje varovanju in bi morali biti omejeni glede na njihov obseg in trajanje. Izredni dolgoročnejši ukrepi bodo vključeni v zahteve TSA z uporabo postopkov javnega obveščanja in izražanja mnenj.

14.	V zvezi s postopkom, ki ga je treba vzpostaviti v skladu z odstavkom 11 člena 9, sta delegaciji potrdili potrebo po določitvi protokola za pripravo, izvedbo in sklepe ocenjevanj, ki se opravljajo na podlagi tega odstavka.

15.

V zvezi z odstavkom 2 člena 10 sta delegaciji potrdili svojo pripravljenost, da zadevnim organom omogočita takojšnje obravnavanje prošenj za pridobitev dovoljenj, vizumov in dokumentov za osebje iz navedenega odstavka, vključno v okoliščinah, v katerih je vstop ali prebivališče osebja potrebno zaradi nujnosti in začasno.

16.	Delegaciji sta opozorili, da sklicevanje na „splošnoveljavne zakone ali predpise“ v odstavku 5 člena 10 vključuje gospodarske sankcije, ki omejujejo posle z določenimi državami in osebami.

17.

Delegaciji sta potrdili, da lahko v skladu z odstavkom 7 člena 10 letalske družbe pogodbenice, ki imajo ustrezno pooblastilo, ob upoštevanju pogojev, ki veljajo za vse letalske družbe brez diskriminacije, ponujajo skupne lete z izbranim partnerjem do in od katerega koli kraja na ozemlju druge pogodbenice, na katerem katera koli druga letalska družba ponuja prevoze v mednarodnem zračnem prometu z direktnimi, indirektnimi, linijskimi in medlinijskimi poleti, če so taki skupni leti z izbranim partnerjem:

(i)	v skladu s sporazumom; in

(ii)	izpolnjujejo zahteve pravil o porazdelitvi prometa v ustreznem letališkem sistemu.

18.	Delegaciji sta obravnavali pomen obveščanja potnikov o tem, katera letalska družba ali izvajalec površinskega prevoza bo dejansko opravil posamezen del prevoza pri dogovoru o skupnih letih z izbranim partnerjem. Ugotovili sta, da imata obe strani predpise, ki zahtevajo razkritje takih podatkov.

19.

V zvezi z odstavkom 7(c) člena 10 sta delegaciji potrdili dogovor, da za izvajalce površinskega prevoza ne veljajo zakoni in drugi predpisi, ki urejajo zračni promet, izključno zato, ker take površinske prevoze ponuja letalska družba pod lastnim imenom. Poleg tega se lahko izvajalci površinskega prevoza tako kot letalske družbe po lastni presoji odločijo glede sklenitve dogovorov o sodelovanju. Pri odločanju o posameznem dogovoru lahko izvajalci površinskega prevoza med drugim upoštevajo interese uporabnikov ter tehnične, ekonomske, prostorske in zmogljivostne omejitve.

20.

V odgovoru na vprašanje delegacije EU je delegacija ZDA potrdila, da v skladu s sedanjo razlago prava ZDA zračni prevoz, ki ga financira ameriška vlada (Fly America) in ga izvaja letalski prevoznik ZDA, vključuje prevoz, ki se prodaja pod oznako letalskega prevoznika ZDA v skladu z dogovorom o skupnih letih z izbranim partnerjem, opravi pa ga zrakoplov, ki ga upravlja tuji letalski prevoznik.

21.

Delegacija ZDA je pojasnila, da v skladu s Prilogo 3 sporazuma in če ne obstaja pogodba med parom mest, ki jo prizna Uprava za splošne storitve (GSA) ZDA, vladni uslužbenec ZDA ali drug posameznik, čigar prevoz krije vlada ZDA (ki pa ni uslužbenec, pripadnik vojske ali drugi posameznik, čigar prevoz krije Ministrstvo za obrambo ali vojaški oddelek ZDA), lahko rezervira let, tudi pri letalski družbi Skupnosti, med ZDA in Evropsko skupnostjo ali med katerima koli krajema zunaj ZDA, ki po ceni, ki je najugodnejša za vlado, zadovolji potrebe potnika. Delegacija ZDA je tudi opozorila, da se pari mest, za katere se priznajo pogodbe, spreminjajo iz enega proračunskega leta v drugo. Vladni oddelek, agencija ali pomožni organ ZDA, ki pa ni Ministrstvo za obrambo ali vojaški oddelek, lahko naroči prevoz tovora z letom, vključno z letom, ki ga opravi letalska družba Skupnosti, med ZDA in Evropsko skupnostjo ali med katerima koli krajema zunaj Združenih držav, ki po ceni, najugodnejši za vlado, zadovolji potrebe agencije.

22.	Delegacija EU je pojasnila, da EU nima programa, ki bi bil podoben programu Fly America.

23.	Delegaciji sta navedli, da nameravata preučiti dodatne možnosti za izboljšanje dostopa do zračnega prevoza, ki ga naroči vlada.

24.

V odgovoru na vprašanje delegacije EU v zvezi s pooblastilom za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ki ga morajo letalske družbe Skupnosti pridobiti od Ministrstva za promet ZDA, je delegacija ZDA najprej opozorila, da so se v zadnjih letih postopki izdajanja gospodarskih dovoljenj Ministrstva za promet poenostavili. Če tuje letalske družbe zaprosijo za pooblastilo, predvideno v sporazumu o zračnem prometu, se njihove vloge običajno hitro obravnavajo. Delegacija ZDA je nato razložila, da ima letalska družba Skupnosti možnost predložiti eno vlogo za pooblastilo za vse proge iz odstavka 1 člena 3, ki vključuje pravico do opravljanja rednih in čarterskih letov. Ministrstvo za promet je 23. avgusta 2005 napovedalo še hitrejše postopke, v skladu s katerimi naj bi tuji letalski prevozniki, ki zaprosijo za pooblastilo za opravljanje prevoza na novi progi, hkrati vložili vlogo za izvzetje in vlogo za pridobitev dovoljenja. Ob predpostavki, da bi lahko Ministrstvo za promet na podlagi registra in ob upoštevanju javnega interesa, povezanega z njegovo odločitvijo o izdaji dovoljenja, vlogo rešilo ugodno, bi to ministrstvo izdalo eno samo odločbo, (1) s katero bi odobrilo zaprosilo za izvzetje za obdobje, za katero bi bilo izvzetje navadno odobreno, oziroma dokler ne začne veljati pooblastilo, kar je krajše, in (2) v kateri bi okvirno odločilo (to je prikaz vzroka) o dodelitvi ustreznega dovoljenja, spet za standardno obdobje, ki bi bilo navadno odobreno (npr. za nedoločen čas pri ureditvi iz sporazuma). Če so letalski prevozniki že vložili vlogo za izvzetje in vlogo za pridobitev dovoljenja in če je register glede teh vlog še vedno veljal, je Ministrstvo za promet te vloge začelo obravnavati v skladu s pristopom z dne 23. avgusta.

25.

Če želi letalska družba Skupnosti uveljaviti katero koli pooblastilo za skupne lete z izbranim partnerjem v skladu z odstavkom 7 člena 10, lahko partnerske letalske družbe vložijo skupno vlogo za potrebno pooblastilo. Letalska družba, ki trži javno storitev, potrebuje pooblastilo Ministrstva za promet za opravljanje gospodarskih dejavnosti za katero koli storitev (redno ali čartersko), ki se prodaja pod njeno oznako. Podobno potrebuje letalska družba, ki upravlja zrakoplov, pooblastilo za opravljanje gospodarskih dejavnosti Ministrstva za promet, in sicer: pooblastilo za čarterske lete, ki omogoči drugi letalski družbi, da trži njeno storitev, in pooblastilo za čarterske ali redne lete za storitve, ki jih namerava tržiti v lastnem imenu. Letalska družba, ki opravlja storitev, potrebuje tudi izjavo o pooblastitvi, ki ji dovoljuje uporabo oznake partnerske letalske družbe za te lete. Letalska družba, ki opravlja storitev, lahko za odnos, ki ureja skupni let z izbranim partnerjem, zaprosi za splošno izjavo o pooblastitvi za nedoločen čas, ki opredeljuje posebne trge, na katerih se zahteva pooblastilo za skupne lete z izbranim partnerjem. Dodatni trgi se lahko dodajo s 30-dnevnim predhodnim obvestilom, poslanim Ministrstvu za promet. Izjava o pooblastitvi za skupne lete z izbranim partnerjem se med posameznimi letalskimi družbami razlikuje in za vsak skupen let z izbranim tujim partnerjem se zahteva posebna izjava o pooblastitvi in po potrebi varnostna ocena skupnega leta z izbranim partnerjem, ki jo opravi letalska družba ZDA v skladu z objavljenimi smernicami Ministrstva za promet.

26.

Če bi želela letalska družba Skupnosti v skladu z odstavkom 9 člena 10 letalski družbi ZDA zagotoviti celoten zrakoplov skupaj s posadko za opravljanje prevozov pod oznako letalske družbe ZDA, bi na podoben način letalska družba Skupnosti morala imeti pooblastilo za čarterske lete Ministrstva za promet in tudi izjavo o pooblastitvi. Delegacija ZDA je izrazila svoje prepričanje, da imajo dejansko vse letalske družbe Skupnosti, ki trenutno opravljajo redne prevoze za Združene države, tudi pooblastilo za čarterske lete Ministrstva za promet, ki velja po vsem svetu. Zato bi z vidika izdajanja dovoljenj za opravljanje gospodarskih dejavnosti potrebovale le izjavo o pooblastitvi, ki bi jim omogočila, da bi letalskim družbam ZDA zagotovile celotni zrakoplov skupaj s posadko. Delegacija ZDA je tudi navedla, da po njenih pričakovanjih vloge drugih letalskih družb Skupnosti za pooblastilo za čarterske lete ne bodo povzročale težav.

27.

Za izdajo izjave o pooblastitvi za opravljanje skupnih letov z izbranim partnerjem ali za zagotovitev celotnega zrakoplova skupaj s posadko mora Ministrstvo za promet ugotoviti, da je predlagana dejavnost v javnem interesu. Ta ugotovitev se močno olajša z dognanjem, da so predlagani zračni prevozi zajeti v veljavnih sporazumih o zračnem prometu. Vključitev pravic v sporazum prav tako potrjuje, da obstaja vzajemnost.

28.

V zvezi s skupnimi leti z izbranim partnerjem in zagotovitvijo celotnega zrakoplova skupaj s posadko v skladu z odstavkoma 7 in 9 člena 10 bi se analiza javnega interesa osredotočila predvsem na to:

—	ali je letalska družba ZDA opravila varnostno oceno tuje letalske družbe,

—	ali država, ki je tujemu letalskemu prevozniku izdala AOC, spada v kategorijo 1 v skladu z oceno varnosti mednarodnega zračnega prometa,

—	ali matična država tuje letalske družbe obravnava letalske prevoznike ZDA na podlagi precejšnje vzajemnosti,

—	ali bi odobritev povzročila pomisleke glede konkurence.

29.

V zvezi z zagotovitvijo zrakoplova s posadko bi se analiza javnega interesa osredotočila tudi na to:

—	ali zakupna pogodba zagotavlja, da bo operativni nadzor ostal v rokah letalskega prevoznika zakupodajalca,

—	ali odgovornost zakonodajnega nadzora ostane v rokah organa zakupodajalca, ki je izdal AOC,

—	ali ne bo imela zaradi odobritve zakupa katera koli stran v delovnem sporu nerazumno prednost, če je posledica spora nezmožnost sprejeti zračni prevoz na trgu.

30.	Izjave o pooblastitvi za zagotovitev celotnega zrakoplova skupaj s posadko se vsaj na začetku izdajo za določen čas (npr. za 6 do 9 mesecev) ali le v izjemnih primerih, kar je skladno s pristopom v Evropski uniji.

31.

V odgovoru na pomisleke, ki jih je izrazila delegacija EU glede preudarka, ki ga ima Ministrstvo za promet pri določanju „javnega interesa“, je delegacija ZDA izjavila, da je v zvezi z odnosi na odprtem nebu Ministrstvo za promet ugotovilo, da so dogovori o skupnih letih z izbranim partnerjem v javnem interesu in je po najkrajšem možnem postopku dosledno izdalo izjave o pooblastitvi. Delegacija ZDA je navedla, da bi glede skupnih letov z izbranim partnerjem in tudi glede zagotovitve zrakoplova s posadko, kadar so vključene le letalske družbe pogodbenic, Ministrstvo za promet, razen v neobičajnih okoliščinah, povezanih na primer z notranjim varovanjem, varnostjo ali kriminalom, osredotočilo svojo analizo javnega interesa na opisano. Če bi obstajale take neobičajne okoliščine, bi Združene države o tem nemudoma obvestile drugo pogodbenico.

32.

V odgovoru na vprašanje delegacije ZDA je delegacija EU potrdila, da morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo EU (Uredba Sveta (EGS) 2407/92 z dne 23. julija 1992) zrakoplovi, ki jih uporablja letalska družba Skupnosti, registrirani v Skupnosti. Država članica pa lahko pri kratkoročnih dogovorih o zakupu dovoli opustitev te zahteve za zadovoljitev začasnih potreb ali kako drugače v izjemnih okoliščinah. Letalska družba Skupnosti, ki je pogodbenica takega dogovora, mora od ustreznega licenčnega organa pridobiti predhodno dovoljenje, država članica pa ne sme odobriti dogovora o zagotovitvi zrakoplova s posadko letalski družbi, ki ji je izdala operativno licenco, če niso izpolnjeni varnostni standardi, enakovredni tistim, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti oziroma notranja zakonodaja.

33.

Obe delegaciji sta potrdili, da bi lahko neizdaja pooblastila letalskim družbam za uveljavljanje pravic iz sporazuma ali nepotrebna zamuda pri izdaji takega pooblastila škodljivo vplivala na poštene in enake možnosti za konkurenco letalske družbe. Če ena ali druga pogodbenica meni, da njene letalske družbe ne prejemajo pooblastila za opravljanje gospodarskih dejavnosti, do katerega so upravičene po tem sporazumu, lahko zadevo predloži skupnemu odboru.

34.

V zvezi z odstavkom 4 člena 14 je delegacija EU opozorila, da Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu s členom 295 nikakor ne posega v lastninskopravno ureditev v državah članicah. Delegacija ZDA je v odgovoru posebej omenila, da lahko državno lastništvo nad letalsko družbo škodljivo vpliva na poštene in enake možnosti za konkurenco letalskih družb pri zagotavljanju mednarodnega zračnega prometa, ki ga ureja ta sporazum.

35.

V zvezi s členom 15 sta delegaciji opozorili na pomen mednarodnega soglasja o okoljskih zadevah v letalstvu v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). V zvezi s tem sta poudarili pomen soglasja, doseženega na 35. zasedanju Skupščine ICAO, ki vključuje vprašanje hrupa zrakoplovov in tudi vprašanje emisij (resolucija A35-5). Obe strani sta odločeni resolucijo spoštovati v celoti. V skladu s to resolucijo sta se strani zavezali, da bosta uporabili načelo „uravnoteženega pristopa“ do ukrepov, sprejetih za obvladovanje posledic hrupa zrakoplovov (vključno z omejitvami dostopa zrakoplovov do letališč ob določenem času), in da bosta zagotavljali, da bodo dajatve za emisije iz motorjev zrakoplovov na ravni letališč temeljile na stroških zmanjševanja okoljskega vpliva teh emisij iz motorjev zrakoplovov, ki so ustrezno opredeljene in se neposredno pripisujejo zračnemu prometu. Strani sta tudi opozorili, da je treba te obveznosti v celoti spoštovati, če obstajajo ustrezne pravne obveznosti na mednarodni, regionalni, državni ali lokalni ravni; za Združene države je bil ustrezen datum 5. oktober 2001, za Evropsko skupnost pa 28. marec 2002.

36.

Delegaciji sta nadalje opozorili na določbe o podnebnih spremembah, energiji in trajnostnem razvoju iz dokumenta Gleneagles Communiqué, ki so ga leta 2005 sprejele države skupine G 8, ter na okvir za sodelovanje pri vprašanjih upravljanja zračnega prometa iz Memoranduma o soglasju, ki sta ga 18. julija 2006 podpisala Zvezna uprava za letalstvo in Komisija. Delegaciji sta opozorili na namero pristojnih organov ZDA in EU o izboljšanju strokovnega sodelovanja, vključno pri raziskavah podnebja in tehnološkega razvoja, zaradi česar se bo okrepila varnost, povečal izkoristek porabe goriva, emisije v zračnem prometu pa se bodo zmanjšale. Ob upoštevanju njunih stališč do trgovanja z emisijami v mednarodnem letalstvu sta delegaciji ugotovili, da nameravajo Združene države in Evropska unija delovati v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

37.

V zvezi s sestavo skupnega odbora je delegacija ZDA navedla, da je namen ZDA, da jo zastopajo različne agencije pod vodstvom Ministrstva za zunanje zadeve. Delegacija EU je navedla, da bodo EU zastopale Evropska skupnost in njene države članice. Delegaciji sta tudi navedli, da bo sodelovanje interesnih skupin pomembno v postopkih skupnega odbora in da bodo predstavniki interesnih skupin zato na seje povabljeni kot opazovalci, razen če katera pogodbenica ne odloči drugače.

38.	V zvezi s členom 18 sta delegaciji potrdili svojo namero, da bosta najpozneje v 60 dneh od dne podpisa tega sporazuma organizirali predhodno sejo skupnega odbora.

39.	Delegaciji sta potrdili svoje stališče, da so prakse, kot so zahteva predkupne pravice, razmerje vkrcavanja, pristranske takse ali kakršna koli druga omejitev glede zmogljivosti, frekvence ali prometa, neskladne s sporazumom.

40.

Delegacija EU je predlagala, da bi morali biti pogodbenici čim bolj natančno seznanjeni z obsegom, v katerem lahko predstavniki Ministrstva za promet Združenih držav in Evropske skupnosti izmenjavajo informacije o zadevah v zvezi s konkurenco iz Priloge 2 k sporazumu v skladu s svojimi zakoni, drugimi predpisi in praksami, zlasti glede podatkov in vidikov o vprašanjih, ki vključujejo postopke, ki jih ti organi dejavno preučujejo.

41.

Delegacija ZDA je navedla, da so postopki iz Priloge 2 k sporazumu obravnave glede na zakonodajo ZDA in zanje veljajo zakonski, upravni in sodni prisilni ukrepi, s čimer se zagotovi, da odločitev agencije temelji le na informacijah, ki so vključene v evidenco postopka, vključno z javnimi informacijami, za katere je Ministrstvo za promet ugotovilo, da so uradno pomembne, in o katerih sta pogodbenici lahko razpravljali, preden je agencija predložila končno odločitev.

42.

Delegacija ZDA je pojasnila, da ti prisilni ukrepi ne preprečujejo predstavnikom, ki v aktivnem postopku svetujejo nosilcu odločitev Ministrstva za promet, da bi se posvetovali s predstavniki Komisije o zadevah, kot so (1) stanje konkurence na vseh trgih, ki temelji na nezaupnih podatkih; (2) vpliv obstoječih povezav ali drugih skupnih podjetij ter rezultati predhodno določenih pogojev ali drugih omejitev za reševanj; (3) splošni pristopi k analizi ali metodologiji konkurence; (4) pretekli primeri, vključno z zapisniki in odločitvami; (5) materialno pravo, politike in postopki, povezani s katerim koli primerom; (6) vprašanja, ki bi se lahko sprožila pri morebitnih primerih, ki se uradno še niso začeli, dokler predstavniki Ministrstva za promet ne „prejudicirajo“ dejstev ali rezultatov takih primerov ter (7) vprašanja v aktivnih postopkih, ki sta jih pogodbenici že sprožili, in nezaupni dokazi, ki so bili vključeni v zapisnik, dokler ni predhodne presoje o dejstvih in izidih.

43.

Obstajata dve osnovni postopkovni omejitvi pri obravnavi tekočih primerov. Prva se v veliki meri nanaša na sporočila Komisije Ministrstvu za promet: odločitev Ministrstva za promet ne more temeljiti na bistvenih informacijah ali razlogih, ki niso dostopni pogodbenicam, da o njih uradno razpravljajo pred končno odločitvijo. Ob prijemu takih informacij se te ne smejo upoštevati pri sprejetju odločitve, razen če se ne dajo na voljo. Druga omejitev vključuje zlasti sporočila Ministrstva za promet in ne toliko sporočila, ki so namenjena Ministrstvu za promet: agencija ne more dokazati ali se zdi, da ne more dokazati, da je prišlo do predhodne presoje vprašanj, to je, da se oblikuje sklep, preden zapisnik o primeru ni popoln in končna odločitev javno objavljena. Ta omejitev se vedno nanaša na Ministrstvo za promet, v razpravah z EU ali s katerim koli drugim subjektom, ki ni legitimen del notranjega postopka odločanja vlade ZDA, naj bo to interesna skupina ali ne. Ministrstvo za promet namerava obvestiti predstavnike Komisije takoj, ko se po njegovih izkušnjah predhodna presoja ali vpliv na odločitev upošteva pri obravnavi posamezne teme, tako da se lahko predstavniki odločijo, kako nadaljevati.

44.

Delegacija EU je od delegacije ZDA zahtevala zagotovitev, da se zakonsko merilo „javnega interesa“ v skladu s „konkurenčno ureditvijo“ ZDA ne uporablja pri dajanju prednosti interesom posameznih letalskih družb ZDA pred interesi drugih letalskih družb, ameriških ali tujih. Delegacija ZDA je odgovorila, da so merilo in standardi konkurence, ki jih mora Ministrstvo za promet uporabljati pri svojih odločitvah, namenjeni zaščiti konkurence trgov v celoti in ne le zaščiti posameznih letalskih družb. Glede drugih premislekov je delegacija ZDA opozorila, da „javni interes“ v mednarodnem zračnem prometu v skladu z zakonsko opredelitvijo vključuje enake možnosti za letalske družbe ZDA in tuje letalske družbe kakor tudi največjo možno konkurenco. Poleg tega merilo javnega interesa v statutu, ki ureja odobritev sporazumov med letalskimi družbami in antitrustovsko imuniteto za te sporazume, ki ju izda Ministrstvo za promet, ni „izjema“ v analizi konkurence, ki jo mora upoštevati agencija, temveč dodatna zahteva, ki mora biti izpolnjena, preden lahko Ministrstvo za promet odobri antitrustovsko imuniteto. Nazadnje je delegacija ZDA poudarila, da morajo biti vse odločitve Ministrstva za promet skladne z notranjim pravom in mednarodnimi obveznostmi, vključno s sporazumi o civilnem letalstvu, ki vedno vsebujejo zahtevo, da morajo pogodbenice zagotoviti letalskim družbam drugih pogodbenic „poštene in enake možnosti za konkuriranje“.

45.

Na podlagi te razprave sta delegaciji potrdili, da se njuni ureditvi glede konkurence uporabljata tako, da se spoštujejo poštene in enake možnosti za konkurenco, ki pripadajo vsem letalskim družbam pogodbenic, ter v skladu s splošnim načelom varovanja in spodbujanja konkurence na trgih v celoti, ne glede na možne nasprotujoče si interese posameznih konkurenčnih letalskih družb.

46.

V zvezi s postopki Evropske komisije je delegacija EU pojasnila, da zmožnost Evropske komisije za dejavno sodelovanje s tujimi vladnimi agencijami najbolj ovirajo omejitve pri sporočanju zaupnih podatkov. Za informacije, ki jih med preiskovanjem pridobijo Komisija in organi držav članic in se obravnavajo kot poslovna skrivnost, se uporabljata člen 287 pogodbe ES in člen 28 uredbe (ES) 1/2003. To se nanaša predvsem na informacije, ki niso dostopne javnosti in se lahko odkrijejo med preiskovanjem, se pošljejo kot odgovor na vprašanje ali se lahko prostovoljno sporočijo Komisiji. Te informacije vključujejo tudi poslovne ali trgovinske skrivnosti. Take informacije se ne smejo razkriti nobeni agenciji tretje države, razen če vir informacij za to ne da izrecnega soglasja. Če je primerno in zaželeno, da Komisija zagotovi zaupne informacije tuji agenciji, je treba pridobiti soglasje vira, ki je zaupal te informacije, z odpovedjo zahteve po zaupnosti.

47.

Navedene določbe se ne uporabljajo za informacije, ki se nanašajo na izvedbo ali morebitno izvedbo preiskave. Take informacije vključujejo dejstvo, da poteka preiskava, splošno opredelitev predmeta preiskave, identiteto podjetja, ki se preiskuje (čeprav je lahko ta informacija v nekaterih okoliščinah zaupna), identiteto sektorja, v katerem preiskava poteka, ter predlagane ukrepe, ki naj bi bili sprejeti med preiskavo. Te informacije se običajno obravnavajo zaupno, da se zagotovi pravilno vodenje preiskave. Lahko pa se pošljejo Ministrstvu za promet, saj je v skladu s pogoji iz člena 5 Priloge 2 k sporazumu zavezano k ohranjanju zaupnosti teh informacij.

48.

V odgovoru na vprašanje delegacije EU je delegacija ZDA potrdila, da bodo pristojni organi ZDA zagotovili pošteno in hitro obravnavo popolnih vlog za antitrustovsko imuniteto sporazumov o poslovnem sodelovanju vključno s spremenjenimi sporazumi. Delegacija ZDA je nadalje potrdila, da bo za letalske družbe Skupnosti Sporazum o zračnem prometu med EU in ZDA, ki se bo uporabljal v skladu s členom 25 oziroma veljal v skladu s členom 26, zadostil zahtevi Ministrstva za promet, po kateri mora za obravnavanje take vloge tujih letalskih družb za antitrustovsko imuniteto ali za podaljšanje take imunitete obstajati sporazum o odprtem nebu med Združenimi državami in matično državo tuje letalske družbe prosilke. Navedena zagotovitev pa ne velja za prosilce z Irske, dokler ne preneha veljati poglavje 4 Priloge 1.

49.

V odgovoru na vprašanje delegacije EU je delegacija ZDA navedla, da so vsi predpisi Ministrstva za promet o računalniških sistemih rezervacij prenehali veljati 31. julija 2004. Ministrstvo za promet ima kljub temu pooblastilo za prepoved nepoštenih in zavajajočih praks ter nepoštenih načinov konkurence v zračnem prevozu in pri porazdelitvi zračnega prometa in lahko to pooblastilo uporabi za obravnavo očitnih protikonkurenčne prakse s sistemom pri svojem trženju storitev letalskih družb. Poleg tega sta Ministrstvo za pravosodje in Zvezna komisija za trgovino pristojna za reševanje pritožb glede sistemov, ki ravnajo v nasprotju z antitrustovskimi zakoni.

50.	V zvezi s členom 25 je delegacija EU pojasnila, da morajo v nekaterih državah članicah v skladu z njihovimi ustavnimi pravili začasno uporabo najprej odobriti njihovi parlamenti.

51.	Delegaciji sta potrdili, da se lahko ureditev iz poglavja 4 Priloge 1 k sporazumu še naprej uporablja, kadar ena pogodbenica sklene, da bo prenehala začasno uporabljati sporazum v skladu z odstavkom 2 člena 25, če se pogodbenici s tem strinjata.

52.	V zvezi s členom 26 je delegacija EU pojasnila, da v nekaterih državah članicah postopki iz tega člena vključujejo ratifikacijo.

53.

V odgovoru na vprašanje delegacije ZDA o omejitvah, ki izhajajo iz preostalih določb dvostranskih sporazumov o zračnem prometu med državami članicami, je delegacija EU potrdila, da se tovrstne omejitve, ki vplivajo na zmožnost letalskih družb ZDA in Skupnosti za uveljavljanje pravic iz tega sporazuma, ne bodo več uporabljale.

54.	Delegaciji sta poudarili, da nobena določba tega sporazuma nikakor ne vpliva na njuni pravni in politični stališči do različnih okoljskih vprašanj, povezanih z zračnim prometom.

55.	Delegaciji sta opozorili, da nobena stran ne bo navajala tega sporazuma ali katerega koli njegovega dela kot podlago za nasprotovanje preučitvi drugačne politike o zadevah iz tega sporazuma v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

56.

Sporazumi o zračnem prometu med Združenimi državami in katero koli državo članico, katerih veljavnost je bila od podpisa tega sporazuma sporna, niso našteti v poglavju 1 Priloge 1 k sporazumu. Delegaciji pričakujeta, da bodo Združene države in država članica oziroma države članice sporazum začasno uporabljale v skladu s členom 25 tega sporazuma.

Za delegacijo Evropske skupnosti in njenih držav članic

Daniel CALLEJA

Za delegacijo Združenih držav Amerike

John BYERLY

Pisna izjava, ki jo predsedstvo v imenu ES in njenih držav članic predloži ZDA ob podpisu Sporazuma

Države članice bodo v dobri veri in v skladu z veljavnim notranjim pravom začasno uporabljale Sporazum do začetka njegove veljavnosti.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 134

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 50 25. maj 2007

Vsebina		II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna	Stran
		ODLOČBE/SKLEPI
		Svet
		2007/339/ES
	*	Sklep Sveta in predstavnikov vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 25. aprila 2007 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma o zračnem prometu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Združenimi državami Amerike na drugi	1
		Sporazum o zračnem prometu	4