28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/3

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/5

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v člena 1(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki, postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek je treba določiti istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom. V obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/7

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/9

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/11

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 1785/2003 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/13

(1)

Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006. Zaradi teh sprememb je treba spremeniti izvedbene določbe, določene v Uredbi Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2).

(2)

V skladu s proračunskimi načeli, zlasti načelom enotnosti, je treba v izvedbenih določbah podrobneje določiti pravila za izterjavo obresti iz predhodnega financiranja, ki so vzpostavljena v Finančni uredbi. Zato je treba pojasniti, kakšen znesek šteje kot znaten znesek. Pod temi mejnimi vrednostmi naj Evropske skupnosti ne bi izterjale obresti iz predhodnega financiranja. Prav tako je treba določiti primere, v katerih je treba na letni osnovi izterjati obresti iz predhodnega financiranja, da se zaščitijo finančni interesi Skupnosti.

(3)

V zvezi z načelom specifikacije je treba oblikovati natančno definicijo metod izračuna odstotnih omejitev, ki jih je treba upoštevati pri prerazporeditvah proračunskih sredstev Komisije in drugih institucij. Poleg tega se lahko iz izvedbenih določb črta določba o postopkih za prerazporeditve vseh institucij razen Komisije, ker je ta že vsebovana v Finančni uredbi.

(4)

Kar zadeva izvrševanje proračuna, je treba pripraviti definicijo v skladu s standardom uspešne in učinkovite notranje kontrole, ki ga je treba uporabljati pri vsakem načinu upravljanja v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in po potrebi v skladu z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev.

(5)

Člen 49(6)(c) Finančne uredbe izrecno predvideva financiranje pripravljalnih ukrepov na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), zlasti kar zadeva predvidene operacije EU za krizno upravljanje. Takšni ukrepi za svoje delovanje potrebujejo hitro financiranje: v večini kriznih razmer je treba hitro sprejeti številne ukrepe za začetek izvajanja operacije za krizno upravljanje, preden Svet sprejme skupni ukrep na podlagi člena 14 Pogodbe EU ali drug potreben pravni instrument. Primerno je razjasniti, da financiranje takšnih ukrepov vključuje dodatne stroške, kot so visoko zavarovanje tveganj, potni in nastanitveni stroški ter dnevnice, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu z osebjem iz institucij, v istem obsegu kot so podobne vrste odhodkov, ki nastanejo v zvezi operacijami za krizno upravljanje v okviru skupnega ukrepa, na splošno vračunani v operativno proračunsko vrstico za SZVP.

(6)

V zvezi z metodami za izvrševanje proračuna, zlasti s posrednim centraliziranim upravljanjem, je treba določiti, da bi morale biti osebe, pooblaščene za upravljanje posebnih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe EU, za prevzem odgovornosti za sredstva, ki jih upravljajo, zavezane uvesti ustrezne strukture in postopke. Ker je bila v reviziji Finančne uredbe odpravljena zahteva za odobritev v temeljnem aktu o uporabi nacionalnih organov, pooblaščenih za javne naloge, je hkrati treba iz izvedbenih določb odstraniti ustrezne določbe.

(7)

Pri deljenem upravljanju je treba opredeliti vsebino letnega povzetka razpoložljivih revizij in izjav iz člena 53b Finančne uredbe.

(8)

Pri skupnem upravljanju je treba dodati posebne določbe, s katerimi se natančno določi vsebina ureditev, ki jih Komisija sklene pri svojem sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, in obveznost objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

(9)

V zvezi z odgovornostjo finančnih udeležencev je treba pojasniti, da lahko organ za imenovanje od komisije za finančne nepravilnosti zahteva mnenje o zadevi na osnovi podatkov člana osebja v skladu z ustrezno določbo Finančne uredbe. Poleg tega bi moralo biti pooblaščenemu odredbodajalcu omogočeno, da zadevo prepusti komisiji za finančne nepravilnosti, če meni, da je prišlo do finančne nepravilnosti.

(10)

Kar zadeva izterjavo dolgov, je treba, glede na splošni zastaralni rok 5 let za dolgove in upravičenosti Skupnosti iz Finančne uredbe, določiti pravila v zvezi z začetnimi datumi in razlogi za prekinitev zastaralnega roka, tako za institucije kot za tretje osebe, ki imajo izvršljive terjatve do institucij.

(11)

Zaradi okrepitve zaščite finančnih interesov Skupnosti bi morala Komisija pripraviti seznam terjatev v smislu člena 73 Finančne uredbe z navedbo imen dolžnikov in zneska dolga, kadar je dolžniku plačilo naloženo s pravnomočno sodno odločbo in kadar ni bilo nobenega ali nobenega večjega plačila v enem letu od njenega izreka. Ta seznam je treba objaviti ob upoštevanju zakonodaje o varstvu podatkov.

(12)

Okrepiti je treba pravila, ki urejajo neporavnane zneske s strani Skupnosti, da se zagotovi, da so izvajalci in upravičenci v celoti in polno obveščeni o postopkovnih zahtevah in se jim avtomatično izplačajo zamudne obresti ob zamudi pri plačilu, kadar koli zapadle obresti presegajo 200 EUR. Vsaka institucija bi morala proračunskemu organu predložiti poročilo o upoštevanju določenih rokov.

(13)

Kar zadeva javna naročila, bi bilo treba za okvirne pogodbe brez ponovnega zbiranja javnih ponudb v sektorjih, v katerih se hitro zvišuje cena in razvija tehnologija, izvesti vmesni pregled ali vzpostaviti sistem primerjalne analize, ter naročnik bi moral sprejeti ustrezne ukrepe, vključno s prenehanjem veljavnosti okvirne pogodbe.

(14)

V skladu z načelom sorazmernosti bi se moral naročnik za naročila, katerih vrednost znaša največ 5 000 EUR, in za naročila za zunanjo pomoč v vrednosti največ 10 000 EUR v skladu s svojo analizo tveganja vzdržati zahtev po predložitvi izjave kandidatov ali ponudnikov, da niso v kateri od situacij, ki bi povzročala izključitev.

(15)

Zaradi poenostavitve je treba omogočiti plačila na podlagi računov brez predhodnega postopka za oddajo naročila za zneske, ki so manjši ali enaki 500 EUR, ter za naročila, katerih vrednost je manjša od 60 000 EUR, na področju zunanje pomoči na podlagi konkurenčnih postopkov s pogajanji za oddajo dobavnih pogodb.

(16)

Kadar koli je primerno, tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito, bi se morala naročila, katerih vrednost je enaka ali večja od mejnih vrednosti, določenih v členu 158 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, oddati hkrati v obliki sklopov.

(17)

Zavrnjenim ponudnikom bi moral naročnik predložiti podatke o razpoložljivih pravnih sredstvih.

(18)

Ker obstaja možnost, da institucija izvede postopek za oddajo naročila skupno z naročnikom iz države članice, bi moralo biti določeno, kateri postopki za oddajo naročila naj se uporabljajo v navedenih primerih in kako naj se upravljajo.

(19)

Nadaljnje podrobnosti bi morale biti določene v praktičnih podrobnostih za upravljanje postopka za oddajo naročil, sproženega na medinstitucionalni podlagi. Zlasti je treba opredeliti določbe o ocenjevanju ponudb in o sklepih o dodelitvi.

(20)

Za zagotovitev pravilnega upravljanja centralne baze podatkov o izključitvah je treba navesti podrobnejše podatke v zvezi z informacijami, ki jih je treba predložiti Komisiji. Ob upoštevanju varstva osebnih podatkov je treba določiti postopek za predložitev in prejem informacij, ki jih vsebuje baza podatkov.

(21)

V skladu z načelom sorazmernosti gospodarski subjekti, ki so v kateri od situacij za izključitev, našteti v Finančni uredbi, ne smejo biti časovno nedoločeno izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročil. Zato je treba določiti merila za trajanje izključenosti in s tem povezani postopek, ki ga je treba upoštevati.

(22)

Zaradi pregleda Finančne uredbe je treba ustrezno prilagoditi določbe o kaznih.

(23)

Zaradi pravne varnosti je treba opredeliti načine uporabe in izjeme pri postopku mirovanja pred sklenitvijo pogodbe.

(24)

Primerno je, da se vstavi določba, ki predvideva, v kakšnem obsegu se določene oblike financiranja iz člena 108(3) Finančne uredbe izenačijo z donacijami iz naslova VI dela I te uredbe.

(25)

Zaradi doslednosti je v letnem programu dela določeno, ali je treba donacije dodeliti na podlagi odločbe ali pisnega sporazuma. Nekatere člene je treba spremeniti, da se upošteva uvedba odločb v postopek dodeljevanja donacij.

(26)

Da se zagotovi, da pravo Skupnosti velja za vsa pravna razmerja, v katerih sodelujejo institucije, bi moralo biti za odredbodajalce obvezno, da v vse svoje pogodbe za oddajo javnih naročil in sporazume o donacijah vnesejo posebno določbo, da se uporablja pravo Skupnosti, nato pa po potrebi nacionalno pravo, o katerem so se dogovorile stranke.

(27)

V zvezi z dodeljevanjem donacij je treba razširiti izjeme pri zahtevi za poziv za zbiranje predlogov, da se vključi obstoječo možnost v skladu z obstoječimi uredbami na področju raziskav in razvoja za dodeljevanje donacij neposredno upravičencem, ki jih določi Komisija, za zelo kakovostne predloge, ki ne spadajo v obseg načrtovanih pozivov za zbiranje predlogov za zadevno proračunsko leto. Poleg tega je treba uvesti dodatno odstopanje za vključevanje ukrepov s posebnimi značilnostmi, za katere je potreben izvrševalni organ s posebnim strokovnim znanjem ali upravnimi pooblastili, ne da bi nujno pomenilo monopol.

(28)

Za zaščito finančnih interesov Skupnosti je treba določiti, da morajo zastopniki upravičencev, ki niso pravne osebe, dokazati, da so pooblaščeni za delovanje v imenu upravičencev in da lahko nudijo finančna jamstva, enaka tistim pravnih oseb.

(29)

Za lažje vodenje postopka dodeljevanja ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba določiti možnost omejitve poziva za zbiranje predlogov na ciljno kategorijo upravičencev. S tem bi Komisija lahko ob ustreznem upoštevanju načel enake obravnave in nediskriminacije zavrnila vloge subjektov, ki niso povezani z zadevnim programom.

(30)

V pomoč vlagateljem in za izboljšanje učinkovitosti pozivov za zbiranje predlogov je treba izboljšati nekatere stopnje postopka. Komisija bi morala vlagateljem zagotoviti informacije in navodila o pravilih, ki se uporabljajo za dodeljevanje donacij in jih čim prej obvestiti o možnostih izbire njihove vloge. Treba bi bilo omogočiti, da se lahko postopek predložitve vlog in postopek ocenjevanja razdelita na več faz in tako se lahko že zgodaj zavrnejo predlogi, ki kasneje v postopku na pozivu ne morejo več uspeti. Za pojasnitev, kateri stroški so lahko upravičeni do financiranja Skupnosti, je treba določiti merila in pripraviti okvirni seznam. Prav tako je primerno, da se določijo pogoji za predložitev vlog, zlasti za vloge, ki se oddajo v elektronski obliki. Poleg tega bi moralo biti omogočeno, da se od vlagateljev zahtevajo dodatne informacije med postopkom za oddajo naročila, zlasti v primeru očitnih napak pri izpolnjevanju vlog.

(31)

Moralo bi se predvideti možnost sprejetja letnega programa dela pred letom, na katerega se nanaša, da se omogoči začetek pozivov za zbiranje predlogov čim prej, tudi pred začetkom leta, na katerega se nanašajo.

(32)

Komisija bi morala, kadar se to zahteva, zaradi preglednosti vsako leto obveščati proračunski organ o upravljanju postopkov za dodelitev donacij in o izjemah, ki se uporabljajo za objavo upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.

(33)

Zaradi zaščite interesov upravičencev in povečanja pravne varnosti je treba spremembe vsebine poziva za zbiranje predlogov še naprej omogočiti le v izjemnih primerih, vlagateljem pa je treba dati na voljo dodaten rok, če bi bile te spremembe bistvene. Prav tako kot razpis je treba tudi spremembe objaviti.

(34)

V zvezi s pavšalnimi zneski je treba podrobno določiti, da zneske na enoto pavšalnih zneskov pod mejno vrednostjo 25 000 EUR in zneske pavšalnega financiranja določi Komisija na osnovi objektivnih elementov, kot so statistični podatki, kadar so ti na voljo. Te zneske mora Komisija redno ponovno oceniti in jih na enaki osnovi posodobiti. Po drugi strani so pavšalni zneski nad mejno vrednostjo 25 000 EUR določeni v temeljnem aktu. Poleg tega je treba odgovornega odredbodajalca obvezati k izvedbi ustreznega naknadnega nadzora, da ugotovi, ali so bili upoštevani pogoji za njihovo dodelitev. Ta nadzor je neodvisen od nadzora, ki se izvaja za donacije, namenjene za povračilo dejansko nastalih upravičenih stroškov. Treba je podrobno opredeliti pravilo neprofitnosti in pravilo sofinanciranja.

(35)

V zvezi s pogodbami, ki so potrebne za izvajanje donacije Skupnosti, je treba podrobno določiti, da je treba, kadar so to pogodbe malih vrednosti, pravila, ki se jih morajo držati upravičenci, omejiti na zgolj nujno potrebna, tj. na načelo dobrega finančnega poslovodenja in odsotnost navzkrižja interesov. Za pogodbe velikih vrednosti bi moral odredbodajalec imeti možnost določiti dodatne posebne zahteve na podlagi tistih, ki za enakovredne pogodbe veljajo za institucije.

(36)

Finančno podporo tretjim osebam, ki jo lahko dodeli upravičenec donacije Skupnosti, je treba organizirati tako, da ni možnosti za uporabo diskrecije in je omejena na skupni znesek 100 000 EUR, kakor zahteva člen 120 Finančne uredbe.

(37)

V zvezi z računovodstvom in pripravo računov je treba pojasniti, da je poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, ki spremlja zaključne račune v skladu s členom 122 Finančne uredbe, drugačno od poročila o izvrševanju proračuna iz člena 121 Finančne uredbe. Hkrati pa je treba zaradi sprememb obsega uporabe konsolidacije v Finančni uredbi vsa prejšnja sklicevanja na organe iz člena 185 Finančne uredbe zamenjati z sklicevanjem na organe iz člena 121 Finančne uredbe.

(38)

Kar zadeva nekatere dele Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (3) in Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (4), je Finančna uredba v primeru večletnih programov z razdelitvijo obveznosti uvedla „n+3“ pravilo o sprostitvi proračunskih sredstev iz člena 166(3)(a) Finančne uredbe. Zato je treba vstaviti posebne podrobne določbe, zlasti glede postopka in posledic avtomatske zapadlosti proračunskih sredstev.

(39)

Treba je nadalje poenostaviti področje zunanjih ukrepov. Zlasti je treba povišati mejno vrednost za postopek s pogajanji na podlagi ene same ponudbe. Poleg tega je treba možnost izvedbe postopkov tajnih naročil iz varnostnih razlogov, ki je že možna za naročila v imenu institucij, razširiti na operativna naročila na področju zunanjih odnosov. Zaradi izvajanja obveznosti iz Finančne uredbe glede objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna, je treba v sporazumih o financiranju s tretjimi državami predvideti ustrezne določbe.

(40)

V zvezi z medinstitucionalnimi evropskimi uradi je treba spremeniti posebna pravila za Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti (OPOCE), ker je v Finančni uredbi uvedena nova možnost medinstitucionalnega prenosa nalog na direktorje medinstitucionalnih evropskih uradov. Glede na to mora pristojnost za prevzem proračunskih obveznosti ostati v rokah vsake institucije, ki odloča o objavi svojih dokumentov, medtem ko so lahko vsa nadaljnja dejanja prenesena na direktorja OPOCE.

(41)

V zvezi z zunanjimi posameznimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri ocenjevanju predlogov in drugih oblikah tehnične pomoči, je treba omogočiti, da se ti strokovnjaki izberejo s seznama, oblikovanega na podlagi njihove strokovne zmogljivosti, ki se sestavi po objavi poziva za prijavo interesa.

(42)

Ker se Finančna uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006, začne uporabljati najpozneje s 1. majem 2007, mora ta uredba nujno začeti veljati in se uporabljati od 1. maja 2007.

(43)

Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Členi 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 2

Zakonodajni akti o izvrševanju proračuna

(Člena 2 in 49 Finančne uredbe)

Komisija vsako leto v predhodnem predlogu proračuna posodobi informacije o aktih, ki so navedeni v členu 2 Finančne uredbe.

Vsak predlog ali vsaka sprememba k predlogu, ki se predloži zakonodajnemu organu, jasno navede določbe, ki vsebujejo odstopanja od Finančne uredbe ali od te uredbe in v ustreznem obrazložitvenem memorandumu navede posebne razloge, ki utemeljujejo takšna odstopanja.

Člen 3

Področje uporabe predhodnega financiranja

(Člen 5a Finančne uredbe)

1.   Pri neposrednem centraliziranem upravljanju s številnimi partnerji, posrednem centraliziranem upravljanju in decentraliziranem upravljanju v smislu člena 53 Finančne uredbe se pravila iz člena 5a Finančne uredbe uporabljajo samo za subjekt, ki prejme predhodno financiranje neposredno od Komisije.

2.   Predhodno financiranje šteje kot znaten znesek v smislu člena 5a(2)(a) Finančne uredbe, če presega 50 000 EUR.

Vendar se v zvezi z zunanjimi ukrepi predhodno financiranje šteje kot znaten znesek, če presega 250 000 EUR. Za ukrepe pomoči za krizno upravljanje in ukrepe človekoljubne pomoči predhodno financiranje šteje kot znaten znesek, če na posamezen sporazum presega 750 000 EUR ob koncu vsakega proračunskega leta in je namenjeno za projekte, ki trajajo več kot 12 mesecev.

Člen 4

Izterjava obresti iz predhodnega financiranja

(Člen 5a Finančne uredbe)

1.   Odgovorni odredbodajalec za vsako poročevalno obdobje po izvajanju odločbe ali sporazuma izterja znesek obresti iz plačil predhodnega financiranja, ki presegajo 750 000 EUR na posamezen sporazum na koncu vsakega proračunskega leta.

2.   Odgovorni odredbodajalec lahko vsaj enkrat letno izterja znesek obresti iz plačil predhodnega financiranja, nižjega od zneskov iz odstavka 1, ob upoštevanju tveganj, povezanih z njegovim upravljavskim okoljem in naravo financiranih ukrepov.

3.   Odgovorni odredbodajalec izterja znesek obresti iz plačil predhodnega financiranja, ki presega razliko dolgovanega zneska iz člena 5a(1) Finančne uredbe.“

2.

Vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Obračunavanje obresti iz predhodnega financiranja

(Člen 5a Finančne uredbe)

1.   Odredbodajalec zagotovi, da je pri odločbah o donacijah ali sporazumih o donacijah, sklenjenih z upravičenci in posredniki, predhodno financiranje izplačano na bančne račune ali podračune, ki omogočajo razvidnost sredstev in povezanih obresti. V nasprotnem primeru morajo računovodske metode upravičencev ali posrednikov omogočati razvidnost sredstev, ki jih je izplačala Skupnost, in obresti ali drugih koristi iz teh sredstev.

2.   V primerih iz drugega pododstavka člena 5a(1) Finančne uredbe odgovorni odredbodajalec pred koncem vsakega proračunskega leta pripravi ocene zneskov kakršnih koli obresti ali enakovrednih koristi iz teh sredstev ter vnese rezervacijo za ta znesek. Ta rezervacija se vnese v računovodsko evidenco in se poračuna ob uspešni izterjavi, ki sledi izvrševanju odločbe ali sporazuma.

Kadar se predhodno financiranje plača iz iste proračunske vrstice in na podlagi istega temeljnega akta upravičencem, ki jih zajema isti postopek za oddajo javnega naročila, lahko odredbodajalec pripravi eno samo oceno terjatev za več dolžnikov hkrati.

3.   Člena 3 in 4 ter odstavka 1 in 2 tega člena ne posegajo v vknjižbo predhodnega financiranja na strani sredstev v računovodskih izkazih, kakor je določeno v računovodskih pravilih iz člena 133 Finančne uredbe.“

3.

V točki (c) člena 5 se besedna zveza „s členoma 157 in 181(5) Finančne uredbe“ nadomesti z besedno zvezo „s členoma 157 in 160a Finančne uredbe“.

4.

V člen 7 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„1a.   Za preprečitev znatnega vpliva preračunov valute na raven sofinanciranja Skupnosti ali škodljivega vpliva za proračun Skupnosti se v posebnih določbah za preračun iz odstavka 1 navede, če je primerno, menjalni tečaj med eurom in drugimi valutami, ki se izračuna z uporabo povprečja dnevnih menjalnih tečajev v določenem obdobju.“

5.

Člen 10 se spremeni:

6.

Vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Obremenitve zaradi donacij, ki jih prejmejo Skupnosti

(Člen 19(2) Finančne uredbe)

Komisija za namene odobritve Evropskega parlamenta in Sveta iz člena 19(2) Finančne uredbe oceni in ustrezno pojasni finančne obremenitve, vključno z nadaljnjimi stroški, povezanimi z donacijami, ki jih prejmejo Skupnosti.“

7.

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Postopek za plačilo neto zneska

(Člen 20(1) Finančne uredbe)

V skladu s členom 20(1) Finančne uredbe se lahko naslednji zneski odštejejo od zahtevkov za plačilo, računov ali poročil in se nato predložijo v plačilo v neto znesku:

8.

Člen 16 se črta.

9.

Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Pravila za izračun odstotnih omejitev pri prerazporeditvah, ki jih opravijo institucije razen Komisije

(Člen 22 Finančne uredbe)

1.   Odstotne omejitve iz člena 22 Finančne uredbe se izračunajo, ko se pripravi predlog za prerazporeditev in z upoštevanjem proračunskih sredstev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

2.   Za zadevni znesek se šteje vsota sredstev za prerazporeditev iz vrstice, s katere se prerazporeja, od katere se odštejejo prejšnje prerazporeditve.

Ne upošteva pa se zneskov prerazporeditev, ki jih lahko zadevna institucija opravi samostojno brez odločitve proračunskega organa.“

10.

Vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Pravila za izračun odstotnih omejitev pri prerazporeditvah, ki jih opravi Komisija

(Člen 23 Finančne uredbe)

1.   Odstotne omejitve iz člena 23(1) Finančne uredbe se izračunajo, ko se pripravi predlog za prerazporeditev in z upoštevanjem proračunskih sredstev, določenih v proračunu, skupaj s spremembami proračuna.

2.   Za zadevni znesek se šteje vsota sredstev za prerazporeditev iz vrstice, s katere ali na katero se prerazporeja, od katere se odštejejo prejšnje prerazporeditve.

Ne upoštevajo pa se zneski prerazporeditev, ki jih lahko Komisija opravi samostojno brez odločitve proračunskega organa.“

11.

V uvodnem stavku člena 20 se besedna zveza „iz prvega pododstavka člena 26(2) Finančne uredbe“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 26 Finančne uredbe“.

12.

V členu 22(1) se črta prvi pododstavek.

13.

Vstavi se naslednji člen 22a:

„Člen 22a

Uspešna in učinkovita notranja kontrola

(Člen 28a(1) Finančne uredbe)

1.   Uspešna notranja kontrola temelji na najboljših mednarodnih praksah in vključuje zlasti naslednje:

2.   Učinkovita notranja kontrola temelji na naslednjih elementih:

14.

Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Predhodna objava proračuna

(Člen 29 Finančne uredbe)

Pred uradno objavo v Uradnem listu Evropske unije se končni in podrobni zneski proračuna na pobudo Komisije objavijo v vseh jezikih čim prej po končnem sprejetju proračuna in najpozneje v štirih tednih na internetni strani institucij.“

15.

V členu 25 se točka (a)(ii) nadomesti z naslednjim besedilom:

16.

Člen 31 se črta.

17.

Člen 32 se spremeni:

18.

Vstavi se naslednji člen 32a:

„Člen 32a

(Pripravljalni ukrepi na področju skupne zunanje in varnostne politike)

(Člen 49(6)(c) Finančne uredbe)

Financiranje ukrepov, s katerimi se je strinjal Svet, za pripravo operacij EU za krizno upravljanje v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji zajema dodatne stroške, ki so neposredno potrebni za posebne misije ali ekipe na terenu z osebjem iz institucij, vključno z visokim zavarovanjem tveganj, potnimi in nastanitvenimi stroški ter dnevnicami.“

19.

V naslovu člena 33 se „Člen 49(2)(c)“ nadomesti s „Člen 49(6)(d)“.

20.

V členu 34 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Če je vlagatelj, kandidat ali ponudnik član osebja, za katerega veljajo kadrovski predpisi, razen če nadrejeni vnaprej odobri njegovo udeležbo v postopku, se domneva, da obstaja navzkrižje interesov.“

21.

Člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

Pregledi, ki jih izvaja Komisija

(Členi 53d, 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe)

1.   Odločitve o zaupanju nalog izvrševanja subjektom ali osebam iz člena 56 Finančne uredbe vsebujejo vse ustrezne ureditve za zagotavljanje preglednosti opravljenih operacij.

Pri vsaki bistveni spremembi postopkov ali sistemov, ki jih uporabljajo ti subjekti ali osebe, Komisija po potrebi pregleda te ureditve, da preveri, ali so še vedno skladne s pogoji iz člena 56.

2.   Zadevni subjekti ali osebe posredujejo Komisiji v določenem roku vse informacije, ki jih ta zahteva, in jo nemudoma obvestijo o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

Po potrebi Komisija določi obveznosti v odločitvah iz odstavka 1 ali v sporazumih, sklenjenih s temi subjekti ali osebami.

3.   Komisija lahko ob upoštevanju mednarodno sprejetih standardov prizna kot enakovredne svojim postopke javnih naročil organov iz člena 54(2)(c) in upravičencev iz člena 166(1)(a) Finančne uredbe.

4.   Kadar Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, se uporabljajo sporazumi o preverjanju, sklenjeni z zadevnimi mednarodnimi organizacijami.

5.   Minimalno merilo za neodvisno zunanjo revizijo iz člena 56(1)(d) Finančne uredbe pomeni revizijsko službo, ki je funkcionalno neodvisna od subjekta, ki mu Komisija zaupa izvršilne naloge, in opravlja svoje dolžnosti v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.“

22.

Vstavi se naslednji člen 35a:

„Člen 35a

Ukrepi za spodbujanje najboljših praks

(Člen 53b Finančne uredbe)

Komisija pripravi register organov, odgovornih za upravljanje, potrjevanje in revizijske dejavnosti v okviru predpisov posameznih sektorjev. Komisija v namene spodbujanja najboljših praks pri izvajanju strukturnih skladov in Evropskega sklada za ribištvo pripravi metodološki priročnik, v katerem določi lastno strategijo kontrole in s tem povezani pristop, vključno s kontrolnimi seznami ter primeri ugotovljenih najboljših praks, in ga v informativne namene da na voljo odgovornim za dejavnosti upravljanja in kontrole.“

23.

V členu 36 se „Člen 53“ nadomesti s „Člen 53a“.

24.

V členu 37 se črta odstavek 2.

25.

Člen 38 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 38

Upravičenost in pogoji za prenos pooblastil na nacionalne ali mednarodne organe javnega sektorja ali subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javno službo

(Člen 54(2)(c) Finančne uredbe)

1.   Komisija lahko prenese naloge v zvezi z izvajanjem javne oblasti na:

2.   Komisija zagotovi, da organi ali subjekti iz odstavka 1 dajo primerna finančna jamstva, ki jih po možnosti izda javni organ, zlasti za celotno vračilo zneskov, dolgovanih Komisiji.

3.   Kadar Komisija namerava prenesti naloge, ki vključujejo izvajanje javne oblasti, in zlasti naloge izvrševanja proračuna na organ iz točke (c) člena 54(2) Finančne uredbe, mora izvesti analizo, ali organ upošteva načela gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti.“

26.

Člen 39 se spremeni:

27.

Vstavi se naslednji člen 39a:

„Člen 39a

Osebe, pooblaščene za izvedbo določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji

(Člen 54(2)(d) Finančne uredbe)

Osebe, pooblaščene za izvedbo določenih ukrepov iz točke (d) člena 54(2) Finančne uredbe, vzpostavijo ustrezne strukture in postopke za prevzem odgovornosti za sredstva, ki jih bodo upravljale. Te osebe imajo položaj posebnega svetovalca Komisije za skupno zunanjo in varnostno politiko v skladu s členoma 1 in 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.“

28.

Člen 41 se spremeni:

29.

Člen 42 se spremeni:

30.

Vstavi se naslednji člen 42a:

„Člen 42a

Povzetek revizij in izjav

(Člen 53b(3) Finančne uredbe)

1.   Povzetek predloži ustrezni organ ali telo, ki ga imenuje država članica za področje zadevnih odhodkov v skladu s pravili posameznih sektorjev.

2.   Del, ki zadeva revizije:

3.   Del, ki zadeva izjave:

31.

Člen 43 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 43

Skupno upravljanje

(Členi 53d, 108a in 165 Finančne uredbe)

1.   Komisija zagotovi, da obstaja primerna ureditev za nadzor in revizijo ukrepa v celoti.

2.   Mednarodne organizacije iz člena 53d Finančne uredbe so:

Za namene člena 53d Finančne uredbe se Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad štejeta za mednarodni organizaciji.

3.   Kadar se proračun izvršuje s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami v skladu s členoma 53d in 165 Finančne uredbe, so organizacije in financirani ukrepi izbrani na objektiven in pregleden način.

4.   Brez poseganja v člen 35 te uredbe sporazumi, sklenjeni z mednarodnimi organizacijami iz člena 53d Finančne uredbe, vsebujejo zlasti naslednje:

5.   Projekt ali program šteje kot pripravljen skupaj, kadar Komisija in mednarodni organ javnega sektorja skupaj ocenita izvedljivost in določita sporazume o izvajanju.

6.   Minimalne zahteve za mednarodne organizacije pri izvajanju projektov s skupnim upravljanjem so:

Te zahteve se izrecno navedejo v sporazumih, ki se sklenejo z mednarodnimi organizacijami.“

32.

Vstavi se naslednji člen 43a:

„Člen 43a

Informacije o prenosih osebnih podatkov za namene revizije

(Člen 48 Finančne uredbe)

Potencialni upravičenci, kandidati in ponudniki se v vseh pozivih v okviru donacij ali javnih naročil, ki se izvajajo z neposrednim centraliziranim upravljanjem, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) obvestijo, da se lahko za namene zaščite finančnih interesov Skupnosti njihovi osebni podatki posredujejo službam za notranjo revizijo, Evropskemu računskemu sodišču, komisiji za finančne nepravilnosti ali Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu (‚OLAF‘).

33.

V Členu 48 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

34.

V členu 49 se doda naslednji pododstavek:

„Osebne podatke, vsebovane v dokazilih, se v primeru, ko ti podatki niso potrebni za razrešnico za proračun, kontrole ali revizijo, če je mogoče, črta. V vsakem primeru se glede shranjevanja podatkov o prometu uporablja člen 37(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.“

35.

V členu 67 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Plačila z blagajniške knjige predplačil se lahko izvršujejo z bančnimi nakazili, vključno s sistemom trajnika iz člena 80 Finančne uredbe, čeki ali drugimi plačilnimi sredstvi v skladu z navodili, ki jih določi računovodja.“

36.

V členu 72 se besedna zveza „kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu ‚kadrovski predpisi‘)“ nadomesti z besedno zvezo „kadrovskih predpisov“.

37.

Člen 74 in 75 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 74

Finančne nepravilnosti

(Člena 60(6) in 66(4) Finančne uredbe)

Brez poseganja v pristojnosti OLAF je v zvezi s kršitvami katere koli določbe Finančne uredbe ali določbe, ki se nanaša na finančno poslovodenje ali preverjanje poslovanja in je posledica dejanja ali opustitve dejanja člana osebja, pristojna komisija iz člena 43a (v nadaljnjem besedilu ‚komisija‘).

Člen 75

Komisija za finančne nepravilnosti

(Člena 60(6) in 66(4) Finančne uredbe)

1.   Primeri finančnih nepravilnosti iz člena 74 se predložijo komisiji, organ za imenovanje pa v skladu z drugim pododstavkom člena 66(4) Finančne uredbe poda svoje mnenje.

Pooblaščeni odredbodajalec lahko zadevo prepusti komisiji, če meni, da se je zgodila finančna nepravilnost. Komisija bo pripravila mnenje, v katerem bo ocenila, ali so se zgodile nepravilnosti v smislu člena 74, kako resne so bile in kakšne so lahko njihove posledice. Kadar analiza komisije pokaže, da zadeva, ki ji je bila predložena, spada v pristojnost OLAF, spis nemudoma vrne organu za imenovanje in takoj obvesti OLAF.

Kadar komisijo o zadevi obvesti neposredno član osebja v skladu s členom 60(6) Finančne uredbe, komisija pošlje spis organu za imenovanje in o tem obvesti danega člana osebja. Organ za imenovanje lahko komisijo zaprosi za mnenje o zadevi.

2.   Institucija ali, v primeru skupne komisije, sodelujoče institucije glede na svojo notranjo organiziranost določijo način delovanja komisije in njeno sestavo, ki vključuje tudi zunanjega udeleženca z zahtevano usposobljenostjo in izkušnjami.“

38.

V členu 77(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Ob upoštevanju členov 160(1a) in 161(2) Finančne uredbe ocena zneska terjatev ne pomeni, da so odobritve za prevzem obveznosti na voljo.“

39.

V členu 81 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3.   Računovodja vsake institucije pripravlja seznam dolgovanih zneskov, ki jih je treba izterjati, na katerem so upravičenosti Skupnosti razvrščene po datumih izdaje nalogov za izterjavo. Ta seznam pošlje računovodji Komisije.

Računovodja Komisije pripravi prečiščen seznam in dolgovane zneske razvrsti po institucijah in datumu izdaje nalogov za izterjavo. Seznam se priloži poročilu Komisije o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

4.   Kadar je dolžniku plačilo naloženo s pravnomočno sodno odločbo in kadar ni bilo nobenega ali nobenega večjega plačila v enem letu od njenega izreka, Komisija pripravi seznam upravičenosti Skupnosti z navedbo imen dolžnikov in zneska dolga. Ta seznam se objavi ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov.“

40.

Vstavi se naslednji člen 85b:

„Člen 85b

Pravila za zastaralne roke

(Člen 73a Finančne uredbe)

1.   Zastaralni rok za upravičenosti Skupnosti v zvezi s tretjimi osebami začne teči po poteku roka, ki se je dolžniku predložil v opominu, kot je določeno v členu 78(3)(b).

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti začne teči na dan, na katerega je treba izplačati upravičenost tretje osebe v skladu z ustrezno pravno obveznostjo.

2.   Zastaralni rok za upravičenosti Skupnosti do tretjih oseb se prekine s kakršnim koli dejanjem institucije ali države članice v imenu institucije, o katerem se obvesti tretja oseba in s katerim naj bi se izterjala terjatev.

Zastaralni rok za upravičenosti tretjih oseb do Skupnosti se prekine s kakršnim koli dejanjem, s katerim naj bi se izterjala terjatev in o katerem Skupnosti obvestijo upniki ali osebe, ki delujejo v njihovem imenu.

3.   Dan po prekinitvah iz odstavka 2 začne teči nov zastaralni rok petih let.

4.   Vsak sodni postopek, povezan z zneskom terjatve iz odstavka 1, vključno s postopki, predloženimi sodišču, ki kasneje izjavi, da nima pristojnosti, prekine zastaralni rok. Novi zastaralni rok petih let ne začne teči, dokler ni izdana pravnomočna sodba ali dokler ni zunajsodne poravnave med istimi strankami o istem postopku.

5.   Če računovodja dolžniku v skladu s členom 85 odobri podaljšanje plačilnega roka, se to šteje kot prekinitev zastaralnega roka. Nov zastaralni rok petih let začne teči na dan po izteku podaljšanega plačilnega roka.

6.   Upravičenosti se ne izterjajo po preteku zastaralnega roka, kot je ta določen v odstavkih 1 do 5.“

41.

V členu 87(3) se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Odgovorni odredbodajalec odstopi od izterjave v skladu s členom 81.“

42.

Člen 93 se črta.

43.

V členu 94(1) se doda naslednja točka (f):

44.

V členu 104 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Predhodno financiranje se, tudi takrat, ko je razdeljeno na več plačil, plača na podlagi pogodbe, odločbe, sporazuma, temeljnega akta ali na podlagi dokazil, ki omogočajo preverjanje skladnosti financiranih ukrepov s pogoji iz pogodbe, odločbe ali zadevnega sporazuma. Če je datum plačila za predhodno financiranje določen v teh instrumentih, plačilo dolgovanega zneska ni odvisno od nadaljnjih zahtev.

Vmesna plačila in plačila razlike temeljijo na dokazilih, ki omogočajo, da se preveri, ali se financirani ukrep izvaja v skladu s temeljnim aktom ali z odločbo v korist upravičenca ali s pogoji iz pogodbe, ali pa s sporazumom, sklenjenim z upravičencem.“

45.

Člen 106 se spremeni:

46.

V členu 112 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Notranji revizor se pri pripravi poročila osredotoči zlasti na splošno spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja in zagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za stalno izboljševanje in krepitev njegove uporabe.“

47.

V drugem odstavku člena 115 se besedna zveza „kadrovski predpisi“ nadomesti z besedno zvezo „Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti“.

48.

V členu 116(6) se četrti stavek prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Za osebe, ki vložijo prošnjo za sodelovanje v omejenem postopku, konkurenčnem dialogu ali v postopku s pogajanji, se uporablja izraz ‚kandidati‘.“

49.

V členu 117 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar se okvirna pogodba sklepa z več gospodarskimi subjekti, se sklene z najmanj tremi subjekti, pod pogojem, da zadostno število gospodarskih subjektov izpolnjuje izbirna merila ali pa da obstaja zadostno število sprejemljivih ponudb, ki izpolnjujejo merila za dodelitev.

Okvirna pogodba z več gospodarskimi subjekti se lahko sklene v obliki ločenih sklopov, pri čemer morajo biti pogoji enaki za vse.

Rok veljavnosti okvirnih pogodb ne sme biti daljši od štirih let, razen v izjemnih upravičenih primerih, utemeljenih zlasti po predmetu okvirne pogodbe.

Okvirne pogodbe v sektorjih, v katerih se hitro spreminja cena in razvija tehnologija, ki se sklenejo brez ponovnega zbiranja javnih ponudb vsebujejo določbo o vmesnem pregledu ali sistemu primerjalne analize. Če pogoji, ki so bili najprej določeni, po vmesnem pregledu ne ustrezajo več gibanjem cen ali tehnološkemu razvoju, naročnik ne sme uporabiti zadevne okvirne pogodbe in sprejme ustrezne ukrepe, da bi jo odpovedal.“

50.

Člen 118 se spremeni:

51.

Člen 119 se spremeni:

52.

V členu 123(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V postopku s pogajanji in po konkurenčnem dialogu število kandidatov, povabljenih k pogajanjem ali k predložitvi ponudbe, ne sme biti manjše od tri, pod pogojem, da zadostno število kandidatov izpolnjuje merila za izbor.“

53.

Vstavi se naslednji člen 125c:

„Člen 125c

Skupni postopek za oddajo naročil z državami članicami

(Člen 91 Finančne uredbe)

V primeru skupnega postopka za oddajo naročil med eno od institucij in naročnikom iz ene ali več držav članic se uporabljajo postopkovne določbe, ki jih uporablja institucija.

Institucija se lahko, kadar je delež, ki se nanaša na naročnika iz države članice ali ga ta upravlja, glede na skupno ocenjeno vrednost naročila enak ali višji od 50 %, ali v drugih upravičenih primerih, odloči, da se uporabljajo pravila postopka, ki jih uporablja naročnik iz države članice, če se lahko obravnavajo kot enakovredna tistim, ki jih uporablja institucija.

Pri skupnem postopku za oddajo naročil se institucija in naročnik iz države članice dogovorita zlasti o praktičnih načinih ocenjevanja vlog za sodelovanje ali ponudb in dodeljevanja pogodb, o pravu, ki se uporablja za pogodbo, in o pristojnemu sodišču za reševanje sporov.“

54.

V členu 129 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.   Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 5 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.

4.   Za zneske, katerih vrednost je manjša od ali enaka 500 EUR, ni potreben predhodni postopek za oddajo javnega naročila, odhodki se lahko obračunajo kot plačila na podlagi računa.“

55.

Člen 130 se spremeni:

56.

Člen 133 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 133

Nezakonite dejavnosti, ki povzročijo izključitev

(Člena 93 in 114 Finančne uredbe)

Primeri iz točke (e) člena 93(1) Finančne uredbe so naslednji:

57.

Vstavi se naslednji člen 133a:

„Člen 133a

Uporaba meril za izključitev in trajanje izključitve

(Členi 93, 94, 95 in 96 Finančne uredbe)

1.   Za določitev trajanja izključenosti in zagotovitev spoštovanja načela sorazmernosti odgovorna institucija zlasti upošteva stopnjo resnosti dejstev, vključno z njihovim vplivom na finančne interese Skupnosti, njihovo podobo ter čas, ki je pretekel, trajanje in ponovitev prekrška, namen ali stopnjo malomarnosti zadevnega subjekta ter ukrepe, ki jih je zadevni subjekt sprejel za odpravo te situacije.

Odgovorne institucije dajo pri določanju obdobja izključitve zadevnemu kandidatu ali ponudniku možnost, da izrazi svoje mnenje.

Če trajanje obdobja za izključitev v skladu s pravom, ki se uporablja, določijo organi ali telesa iz člena 95(2) Finančne uredbe, Komisija to trajanje izvršuje do najdaljšega možnega obdobja, določenega v členu 93(3) Finančne uredbe.

2.   Obdobje iz člena 93(3) Finančne uredbe se določi na največ pet let, pri čemer se za izračun uporabijo naslednji datumi:

To obdobje izključitve se lahko podaljša na deset let v primeru ponovitve kršitve v obdobju petih let po datumu iz točk (a) in (b) ob upoštevanju odstavka 1.

3.   Kandidati in ponudniki se izključijo iz postopka za oddajo naročila in dodelitev donacije, dokler bodo v kateri od situacij iz točk (a) in (d) člena 93(1) Finančne uredbe.“

58.

Člen 134 se spremeni:

59.

Vstavi se naslednji člen 134a:

„Člen 134a

Centralna baza podatkov

(Člen 95 Finančne uredbe)

1.   Institucije, izvajalske agencije in organi iz člena 95(1) Finančne uredbe Komisiji, v obliki zapisa, kot ga je določila Komisija, pošljejo informacije o gospodarskih subjektih, ki so v kateri od situacij iz členov 93, 94, 96(1)(b) in 96(2)(a) Finančne uredbe, o razlogih in trajanju izključitve.

Prav tako pošljejo informacije o osebah, ki so pooblaščeni zastopniki gospodarskih subjektov, imajo moč v postopkih odločanja v zvezi z njimi ali pa imajo nad njimi nadzor in ki so pravne osebe ter so v kateri od situacij iz členov 93, 94 in 96(1)(b) in 96(2)(a) Finančne uredbe.

Organi in telesa iz člena 95(2) Finančne uredbe Komisiji, v obliki zapisa, kot ga je določila Komisija, pošljejo:

2.   Institucije, agencije, organi in telesa iz odstavka 1 imenujejo osebe, pooblaščene, da komunicirajo s Komisijo in od nje prejemajo informacije, vsebovane v bazi podatkov.

V primeru institucij, agencij, organov in teles iz člena 95(1) Finančne uredbe imenovane osebe informacije čim prej pošljejo računovodji Komisije in po potrebi zahtevajo vnos, spremembo ali odstranitev podatkov v bazi podatkov.

V primeru organov in teles iz člena 95(2) Finančne uredbe imenovane osebe v treh mesecih po izdaji ustrezne sodbe zahtevane informacije pošljejo odredbodajalcu Komisije, odgovornemu za zadevni program ali ukrep.

Računovodja Komisije vnaša, spreminja ali odstranjuje podatke v bazi podatkov. Mesečno po varnostnem protokolu zagotavlja preverjene podatke iz baze podatkov osebam, ki jih imenujejo institucije.

3.   Institucije, agencije, organi in telesa iz odstavka 1 Komisiji potrdijo, da so informacije, ki so jih poslali, pripravljene in predložene v skladu z načeli iz Uredbe (ES) št. 45/2001 in Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) glede varstva osebnih podatkov.

Zlasti vnaprej obvestijo vse gospodarske subjekte ali osebe iz odstavka 1, da so lahko njihovi podatki vključeni v bazo podatkov in jih lahko Komisija pošlje imenovanim osebam iz odstavka 2. Če je primerno, se poslane informacije zaradi popravkov, izbrisa ali kakršne koli spremembe posodobijo.

Vsaka oseba, v zvezi s katero so v bazo podatkov vneseni podatki, ima pravico, da se jo na zahtevo, predloženo računovodji Komisije, obvesti o shranjenih podatkih, ki jo zadevajo.

4.   Države članice v skladu z Direktivo 95/46/ES sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo Komisiji pomagali pri učinkovitem upravljanju baze podatkov.

V sporazumih z organi tretjih držav in vseh teles iz člena 95(2) Finančne uredbe se določijo ustrezne ureditve, da se zagotovi skladnost s temi določbami in z načeli glede varstva osebnih podatkov.

60.

Vstavi se naslednji člen 134b:

„Člen 134b

Upravne in denarne kazni

(Člena 96 in 114 Finančne uredbe)

1.   Brez poseganja v uporabo kazni, ki so določene v pogodbi, se kandidati ali ponudniki in izvajalci, ki so dali lažne izjave, naredili hujše napake ali zagrešili nepravilnosti in goljufije, oziroma za katere se ugotovi resna kršitev pogodbenih obveznosti, lahko izključijo iz vseh oddaj naročil in dodelitev donacij, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, za največ pet let od ugotovitve kršitve, ki se potrdi v kontradiktornem postopku z izvajalcem.

To obdobje se lahko podaljša na deset let v primeru ponovitve kršitve v obdobju petih let po datumu iz prvega pododstavka.

2.   Ponudnikom ali kandidatom, ki so dali lažne izjave, naredili resne napake, nepravilnosti ali goljufije, se lahko tudi izrečejo denarne kazni, ki predstavljajo od 2 % do 10 % skupne ocenjene vrednosti oddanega naročila.

Izvajalcem, za katere se ugotovi resna kršitev pogodbenih obveznosti, se lahko izrečejo denarne kazni, ki predstavljajo od 2 % do 10 % skupne vrednosti zadevnega naročila.

Ta delež se lahko poveča na od 4 % do 20 % v primeru ponovne kršitve v petih letih od datuma iz prvega pododstavka odstavka 1.

3.   Institucija določi upravne ali denarne kazni zlasti ob upoštevanju elementov iz člena 133a(1).“

61.

V členu 140(3) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V omejenih postopkih, v primerih uporabe konkurenčnega dialoga iz člena 125b in v postopkih s pogajanji z objavo javnega razpisa za naročila nad mejnimi vrednostmi iz člena 158 rok za prejem prijav za sodelovanje ni krajši od 37 dni od dne, ko je naročnik odposlal javni razpis v objavo.“

62.

V členu 145(2) se doda naslednji pododstavek:

„Če se postopek za oddajo naročila sproži na medinstitucionalni podlagi, odgovorni odredbodajalec v okviru institucije, odgovorne za postopek za oddajo naročil, imenuje komisijo za odpiranje ponudb. Sestava komisije za odpiranje ponudb v največji možni meri upošteva medinstitucionalni značaj postopka za oddajo naročil.“

63.

Člen 146 se spremeni:

64.

Člen 147 se spremeni:

65.

Člen 149 se spremeni:

66.

Vstavi se naslednji člen 149a:

„Člen 149a

Podpis pogodbe

(Člena 100 in 105 Finančne uredbe)

Pogodba se lahko začne izvajati, ko je podpisana, in ne pred tem.“

67.

Člen 155 se spremeni:

68.

Vstavi se naslednji člen 158a:

„Člen 158a

Obdobje mirovanja pred podpisom pogodbe

(Člen 105 Finančne uredbe)

1.   Naročnik z uspešnim ponudnikom ne podpiše pogodbe ali okvirne pogodbe, ki jo zajema Direktiva 2004/18/ES, dokler ne preteče štirinajst koledarskih dni.

To obdobje začne teči z enim od naslednjih datumov:

Po potrebi lahko naročnik odloži podpis pogodbe zaradi dodatnega pregleda, če to opravičujejo zahtevki ali pripombe, ki so jih predložili neuspešni ali oškodovani ponudniki ali kandidati, ali kakršni koli drugi ustrezni podatki, ki so bili prejeti. Zahtevki, pripombe ali podatki morajo prispeti po pošti v obdobju določenem v prvem pododstavku. V primeru odložitve se vsi kandidati ali ponudniki obvestijo v treh delovnih dneh po odločbi o odložitvi.

Razen v primerih iz odstavka 2 je vsaka pogodba, ki se podpiše pred iztekom obdobja iz prvega pododstavka, nična in neveljavna.

Kadar se pogodba ali okvirna pogodba ne more dodeliti predvidenemu uspešnemu ponudniku, jo lahko naročnik dodeli naslednjemu najboljšemu ponudniku.

2.   Obdobje, določeno v prvem pododstavku odstavka 1, se ne uporablja v naslednjih primerih:

69.

Člen 160 se spremeni:

70.

Vstavijo se naslednji členi 160a do 160f:

„Člen 160a

Članarine

(Člen 108 Finančne uredbe)

Članarine iz točke (d) člena 108(2) Finančne uredbe so vsote, ki se plačajo organom, katerih članica je Skupnost, v skladu s proračunskimi odločitvami in pogoji plačila, ki jih določi zadevni organ.

Člen 160b

Udeležbe

(Člen 108 Finančne uredbe)

Za namene člena 108(2) in (3) Finančne uredbe veljajo naslednje opredelitve:

Člen 160c

Posebna pravila

(Člen 108(3) Finančne uredbe)

1.   Kadar Komisija pri neposrednem centraliziranem upravljanju dodeli donacije, iz člena 108(3) Finančne uredbe, zanje veljajo določbe tega naslova z izjemo naslednjih določb:

Prvi pododstavek ne posega v računovodsko obravnavo zadevnih donacij, ki jo določi računovodja v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

2.   V primerih, kjer je opravljen finančni prispevek, odgovorni odredbodajalec zagotovi, da so bile s prejemnikom prispevka dogovorjene ustrezne ureditve v zvezi s pogoji in načini plačila in nadzora.

Člen 160d

Nagrade

(Člen 109(3)(b) Finančne uredbe)

Za namene točke (b) člena 109(3) Finančne uredbe se nagrade dodelijo za sodelovanje na natečaju.

Podeljuje jih žirija, ki svobodno odloča, ali bo dodelila nagrade, glede na oceno kakovosti prispevkov na podlagi pravil natečaja.

Znesek nagrade ni povezan s stroški, ki jih je imel prejemnik.

Pravila natečaja določajo pogoje in merila za dodelitev ter znesek nagrade.

Člen 160e

Sporazumi in odločbe o donacijah

(Člen 108(1) Finančne uredbe)

1.   Za vsak program ali ukrep Skupnosti letni program dela določi, ali se donacije krijejo z odločbo ali s pisnim sporazumom.

2.   Za določitev ustreznega instrumenta se upošteva naslednje:

3.   V primeru programov, ki jih upravlja več odredbodajalcev, se ustrezni instrument določi s posvetovanjem med temi odredbodajalci.

Člen 160f

Odhodki za člane institucij

(Člen 108(2)(a) Finančne uredbe)

Odhodki za člane institucij iz člena 108(2)(a) Finančne uredbe vključujejo prispevke združenjem sedanjih ali prejšnjih članov Evropskega parlamenta. Plačevanje teh prispevkov poteka v skladu z notranjimi upravnimi pravili Evropskega parlamenta.“

71.

Člen 163 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 163

Partnerstva

(Člen 108 Finančne uredbe)

1.   Posamezne donacije so lahko sestavni del okvirnih partnerstev.

2.   Okvirno partnerstvo se lahko vzpostavi kot dolgoročni mehanizem sodelovanja med Komisijo in upravičenci donacij. Lahko je v obliki sporazuma ali odločbe.

Okvirni sporazum o partnerstvu določa skupne cilje, naravo načrtovanih enkratnih ukrepov ali ukrepov, ki so del odobrenega letnega programa dela, postopek dodeljevanja posameznih donacij v skladu z načeli in postopkovnimi pravili iz tega naslova in splošne pravice in obveznosti vsake pogodbenice po posebnih sporazumih ali odločbah.

Trajanje partnerstva ne sme biti daljše od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega partnerstva.

Odredbodajalci ne smejo neupravičeno uporabljati okvirnih sporazumov ali odločb o partnerstvih ali jih uporabljati tako, da bi bil namen ali učinek v nasprotju z načeli preglednosti ali enakega obravnavanja vlagateljev.

3.   Okvirni sporazumi ali odločbe o partnerstvu se za namene postopka za oddajo naročila obravnavajo kot donacije. Za okvirne sporazume veljajo postopki predhodne objave iz člena 167.

4.   Posamezne donacije, ki temeljijo na okvirnih sporazumih ali odločbah o partnerstvu, se dodelijo v skladu s postopki, določenimi v teh sporazumih ali odločbah, in v skladu s tem naslovom.

Za posebne donacije veljajo postopki za naknadno objavo, določeni v členu 169.“

72.

Člen 164 se spremeni:

73.

V členu 165 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim besedilom:

„1.   Za namene tega naslova se dobiček opredeli kot:

2.   Pavšalni zneski in pavšalno financiranje so v skladu s členom 181 določeni na podlagi stroškov ali kategorij stroškov, na katere se navezujejo, ob čemer so ti stroški določeni z statističnimi podatki in podobnimi objektivnimi sredstvi, na način, ki vnaprej izključuje dobiček. Komisija vsaki dve leti na enaki podlagi te zneske ponovno oceni in jih po potrebi prilagodi.

V tem primeru in za vsako donacijo se neprofitnost preverja v času določanja zneskov.

Kadar naknadni nadzor financiranega dogodka razkrije, da se dogodek ni zgodil in da je upravičenec prejel nepravilno izplačane zneske pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja, ima Komisija pravico do terjatve do višine pavšalnega zneska ali pavšalnega financiranja ter lahko v primeru lažnih izjav o teh pavšalnih zneskih ali pavšalnem financiranju naloži denarne kazni do 50 % celotne vsote pavšalnega zneska ali pavšalnega financiranja.

Takšen nadzor ne posega v preverjanje in potrjevanja dejanskih stroškov, kadar so ta potrebna za izplačilo donacij ali iz donacij, ki so sestavljene iz povračila določenega deleža upravičenih stroškov.“

74.

Vstavi se naslednji člen 165a:

„Člen 165a

Načelo sofinanciranja

(Člen 109 Finančne uredbe)

1.   Sofinanciranje zahteva, da del stroškov ukrepa ali del tekočih stroškov subjekta prevzame upravičenec donacije ali pa so zbrani iz prispevkov, ki ne izhajajo od prispevkov Skupnosti.

2.   V primeru donacij v eni od oblik iz točk (b) ali (c) člena 108a(1) Finančne uredbe ali v obliki, ki je njihova kombinacija, se sofinanciranje oceni samo v fazi ocenjevanja vloge za donacijo.“

75.

V členu 166(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Letni program dela za donacije pripravi vsak odgovorni odredbodajalec. Ta program dela sprejme zadevna institucija in se čim prej, po potrebi v letu pred izvajanjem proračuna in najpozneje 31. marca v letu izvajanja, objavi na internetni strani institucije, namenjeni donacijam.“

76.

Člen 167 se spremeni:

77.

Odstavek 1 člena 168(1) se spremeni:

78.

Člen 169 se spremeni:

79.

Vstavi se naslednji člen 169a:

„Člen 169a

Obveščanje vlagateljev

(Člen 110 Finančne uredbe)

Komisija vlagateljem zagotovi informacije in navodila:

80.

V členu 172 se doda naslednji odstavek 4:

„4.   Načelo sofinanciranja šteje kot spoštovano, kadar je pri upravljanju projekta ali programa, ki predstavlja nedeljivo celoto, prispevek Skupnosti namenjen kritju nekaterih upravnih stroškov finančne institucije, vključno z, kjer je to ustrezno, variabilnimi nadomestili kot spodbudo, vezano na uspešnost.“

81.

Vstavijo se naslednji členi 172a, 172b in 172c:

„Člen 172a

Upravičeni stroški

(Člen 113 Finančne uredbe)

1.   Upravičeni stroški so dejanski stroški, ki jih je imel upravičenec donacije in ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

2.   Naslednje stroške lahko odgovorni odredbodajalec obravnava kot upravičene, brez poseganja v odstavek 1 in v temeljni akt:

Člen 172b

Načelo postopnega zmanjševanja

(Člen 113(2) Finančne uredbe)

Če se donacije za materialne stroške postopoma zmanjšujejo, se zmanjšujejo sorazmerno in nepristransko.

Člen 172c

Vloge za financiranje

(Člen 114 Finančne uredbe)

1.   Ureditev oddaje vlog za donacije določi odgovorni odredbodajalec, ki lahko izbere način pošiljanja. Vloge za donacije se lahko pošljejo s pismom ali v elektronski obliki.

Izbrana sredstva sporočanja niso diskriminacijske narave in vlagateljem ne morejo omejevati dostopa do postopka za oddajo naročila.

Izbrana sredstva sporočanja zagotavljajo, da:

Za namene točke (c) odgovorni odredbodajalec prouči vsebino vlog šele po izteku roka, ki je bil določen za njihovo predložitev.

Odgovorni odredbodajalec lahko zahteva, da se elektronsko poslanim ponudbam doda napredni elektronski podpis v smislu Direktive 1999/93/ES.

2.   Kadar odgovorni odredbodajalec dovoli elektronsko pošiljanje vlog, morajo biti pri tem uporabljena orodja ter njihove tehnične značilnosti nediskriminacijske narave, splošno in javno dostopna ter združljiva z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami v splošni rabi. Informacije, ki se nanašajo na specifikacije, potrebne za predložitev vlog, vključno s šifriranjem, so vlagateljem dane na razpolago.

Poleg tega morajo naprave za elektronsko sprejemanje vlog jamčiti varnost in zaupnost.

3.   V primeru predložitve s pismom lahko vlagatelji vloge predložijo z enim od naslednjih načinov:

82.

Člen 173 se spremeni:

83.

Člen 174 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 174

Dokazila za odsotnost situacije, ki bi povzročala izključitev

(Člen 114 Finančne uredbe)

Vlagatelji morajo dati častno izjavo, da niso v kateri od situacij iz členov 93(1) in 94 Finančne uredbe. Odgovorni odredbodajalec lahko glede na svojo analizo tveganja zahteva dokazila iz člena 134. Vlagatelji morajo takšno dokazilo predložiti, razen če dokažejo, da to ni mogoče in odgovorni odredbodajalec to prizna.“

84.

Vstavi se naslednji člen 174a:

„Člen 174a

Vlagatelji, ki niso pravne osebe

(Člen 114 Finančne uredbe)

Kadar vlagatelj, ki ni pravna oseba, predloži vlogo za donacijo v skladu s členom 114(2)(a) Finančne uredbe, zastopniki tega vlagatelja dokažejo, da so pooblaščeni za prevzem pravnih obveznosti v imenu subjekta in zagotovijo finančna jamstva, enaka tistim pravnih oseb.“

85.

Člen 175 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 175

Denarne in upravne kazni

(Člen 114 Finančne uredbe)

Denarne ali upravne kazni oziroma obe vrsti kazni se lahko izrečejo vlagateljem, ki so podali lažne izjave, naredili hujše napake ali zagrešili nepravilnosti ali goljufijo, v skladu s pogoji iz člena 134b in sorazmerno vrednosti zadevnih donacij.

Takšne denarne ali upravne kazni oziroma obe vrsti kazni se lahko tudi izrečejo upravičencem, za katere se ugotovi resna kršitev pogodbenih obveznosti.“

86.

Vstavita se naslednja člena 175a in 175b:

„Člen 175a

Merila za upravičenost

(Člen 114 Finančne uredbe)

1.   Merila za upravičenost se objavijo v pozivu za zbiranje predlogov.

2.   Merila za upravičenost določajo pogoje za sodelovanje v pozivu za zbiranje predlogov. Ta merila so določena ob primernem upoštevanju ciljev ukrepa in spoštujejo načela preglednosti in nediskriminacije.

Člen 175b

Donacije zelo nizkih vrednosti

(Člen 114(3) Finančne uredbe)

Donacije zelo nizkih vrednosti se štejejo kot tiste donacije, ki ne presegajo 5 000 EUR.“

87.

V členu 176(3) se doda naslednji pododstavek:

„Če v pozivu za zbiranje predlogov ni bilo potrebno predložiti dokazil in če odgovorni odredbodajalec dvomi o finančni ali poslovni sposobnosti vlagateljev, od njih zahteva, da predložijo kakršna koli ustrezna dokazila.“

88.

Člen 178 se spremeni:

89.

Člen 180(2) se spremeni:

90.

Vstavi se naslednji člen 180a:

„Člen 180a

Oblike donacij

(Člen 108a Finančne uredbe)

1.   Donacije Skupnosti v obliki iz točke (a) člena 108a(1) Finančne uredbe se izračunajo na podlagi upravičenih stroškov, ki so določeni kot dejansko nastali stroški upravičenca in za katere velja predhodni finančni načrt, predložen skupaj s predlogom in vključen v Odločbo o donaciji ali sporazum.

2.   Pavšalni zneski iz točke (b) člena 108a(1) Finančne uredbe v skladu s pogoji sporazuma in na podlagi ocene pavšalno krijejo nekatere stroške, ki so potrebni za izvajanje ukrepa ali za letno delovanje upravičenca.

3.   Pavšalno financiranje iz točke (c) člena 108a(1) Finančne uredbe krije posebne kategorije odhodkov, ki so jasno določeni vnaprej bodisi s pomočjo vnaprej določenega odstotnega deleža bodisi z uporabo standardnih stroškov na enoto.“

91.

Člen 181 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 181

Pavšalni zneski in pavšalno financiranje

(Člen 108a Finančne uredbe)

1.   Komisija lahko z Odločbo odobri uporabo:

Odločba določa najvišji znesek za celotno vsoto takega odobrenega financiranja za posamezno donacijo ali za obliko donacije.

2.   Če je primerno, se pavšalni zneski, ki presegajo vrednost enote v višini 25 000 EUR, odobrijo v temeljnem aktu, ki določi pogoje dodelitve in najvišje možne zneske.

Te zneske Komisija vsaki dve leti prilagodi s statističnimi podatki in drugimi objektivnimi sredstvi, kot je to zapisano v členu 165(2).

3.   Odločba ali sporazum o donaciji lahko odobri financiranje posrednih stroškov upravičenca v obliki pavšalnega financiranja do največ 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov za ukrep, razen če upravičenec prejema donacijo za materialne stroške, ki se financira iz proračuna Skupnosti. Zgornjo mejo 7 % se lahko preseže na podlagi obrazložene Odločbe Komisije.

4.   Odločba ali sporazum o donaciji vsebuje vsa potrebna določila za preverjanje, ali so bili upoštevani pogoji za dodelitev pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja.“

92.

Člen 184 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 184

Pogodbe o izvajanju

(Člen 120 Finančne uredbe)

1.   Brez poseganja v uporabo Direktive 2004/18/ES, kadar izvajanje ukrepov, za katere je odobrena pomoč, zahteva oddajo javnih naročil, upravičenci do donacij oddajo naročila ekonomsko najugodnejšim ponudbam, to pomeni, ponudbam, ki imajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer morajo paziti, da ni navzkrižja interesov.

2.   Kadar izvajanje ukrepov, za katere je odobrena pomoč, zahteva oddajo javnih naročil v vrednosti več kot 60 000 EUR, lahko odgovorni odredbodajalec od upravičencev zahteva, da spoštujejo posebna pravila poleg tistih iz prvega odstavka.

Ta posebna pravila temeljijo na pravilih iz Finančne uredbe in so določena ob upoštevanju vrednosti zadevnih javnih naročil, sorazmerne velikosti prispevka Skupnosti glede na celoten strošek ukrepa in tveganja. Takšna posebna pravila se vključijo v odločbo ali sporazum o donaciji.“

93.

Vstavi se naslednji člen 184a:

„Člen 184a

Finančna podpora tretjim osebam

(Člen 120(2) Finančne uredbe)

1.   Če so cilji ali rezultati, ki naj bi se dosegli, glede na pogoje iz člena 120(2)(b) Finančne uredbe dovolj podrobno opredeljeni, je možnost diskrecije izčrpana, če odločba ali sporazum o donaciji določata tudi:

2.   Za namene člena 120(2)(c) Finančne uredbe znaša najvišji znesek finančne podpore, ki ga lahko upravičenec plača tretjim osebam 100 000 EUR, z najvišjim zneskom 10 000 EUR za vsako tretjo osebo.“

94.

V členu 185 se doda naslednji podostavek:

„Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju se predloži ločeno od poročila o izvrševanju proračuna iz člena 121 Finančne uredbe.“

95.

V členu 187 se besedna zveza „iz člena 185“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 121“.

96.

V členu 207(1) se besedna zveza „iz člena 185“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 121“.

97.

V členu 209(1) se besedna zveza „iz člena 185“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 121“.

98.

V členu 210 se besedna zveza „iz člena 185“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 121“.

99.

V členu 219(1) se besedni zvezi „Jamstvenim oddelkom EKUJS“ in „Jamstvenega oddelka EKUJS“ nadomestita z besedno zvezo „EKJS“.

100.

V členu 225 se besedna zveza „iz člena 185“ nadomesti z besedno zvezo „iz člena 121“.

101.

V naslovu I drugega dela se naslov nadomesti z naslednjim besedilom:

„NASLOV I

(NASLOV II DELA II FINANČNE UREDBE)

STRUKTURNI SKLADI, KOHEZIJSKI SKLAD, EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO IN EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA“

102.

V členu 228 se „o strukturnih skladih in kohezijskem skladu“ nadomesti z „o strukturnih skladih, Kohezijskem skladu, Evropskem skladu za ribištvo in Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja“.

103.

V členu 229 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Ocene zneska terjatev iz člena 160(1a) Finančne uredbe se pošljejo računovodji v evidentiranje.“

104.

Člen 232 se spremeni:

105.

Vstavi se naslednji člen 233a:

„Člen 233a

Avtomatska zapadlost razdeljenih obveznosti iz večletnih programov

(Člen 166(3) Finančne uredbe)

1.   Pri izračunu avtomatske zapadlosti proračunskih sredstev iz člena 166(3)(a) Finančne uredbe, se ne vključuje:

Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo iz točke (b) prvega pododstavka, morajo dokazati neposredne posledice za izvajanje celotnega ali dela programa.

2.   Komisija pravočasno obvesti države upravičenke in zadevne organe, če obstaja tveganje avtomatske zapadlosti proračunskih sredstev. Obvesti jih o zadevnem znesku, kakor je razvidno iz informacij, ki jih ima na voljo. Države upravičenke se v dveh mesecih od prejema te informacije strinjajo z zadevnim zneskom ali predložijo pripombe. Komisija avtomatsko razveljavi dodelitev proračunskih sredstev najpozneje devet mesecev po rokih iz točk (a) in (b) člena 166(3) Finančne uredbe.

3.   V primeru avtomatske zapadlosti proračunskih sredstev se finančni prispevek Skupnosti za zadevne programe za zadevno leto zmanjša za znesek avtomatskih razveljavljenih dodelitev proračunskih sredstev. Država upravičenka pripravi revidiran finančni načrt, ki po potrebi porazdeli zmanjšanje pomoči med prednostne naloge in ukrepe. Če tega ne naredi, Komisija po potrebi sorazmerno zmanjša dodeljene zneske vsaki prednostni nalogi in ukrepu.“

106.

Člen 237 se spremeni:

107.

V členu 240 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Javno naročilo se objavi, ko je naročilo podpisano, razen kadar, če je še vedno potrebno, je naročilo označeno kot tajno, ali kadar je treba v izvajanje naročila vključiti posebne varnostne ukrepe, ali kadar to zahteva zaščita bistvenih interesov Evropske unije ali države upravičenke in kadar se zdi, da objava javnega naročila ni primerna.“

108.

V členu 241(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 10 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.“

109.

V členu 242(1) se doda naslednja točka (h):

110.

Člen 243(1) se spremeni:

111.

V členu 244(1) se dodajo naslednje točke (f), (g) in (h):

112.

V členu 245(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

„Naročila, katerih vrednost je manjša od ali enaka 10 000 EUR, se lahko oddajo na podlagi ene same ponudbe.“

113.

V prvem pododstavku člena 246(1) se doda naslednja točka (e):

114.

Člen 253 se spremeni:

115.

Člen 258 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 258

Prenos nalog z institucij na medinstitucionalne evropske urade

(Člena 171 in 174a Finančne uredbe)

Vsaka institucija je pristojna za prevzem proračunskih obveznosti. Institucije lahko na direktorja zadevnega medinstitucionalnega evropskega urada prenesejo vsa nadaljnja dejanja, zlasti pravne obveznosti, potrjevanje odhodkov, odobritev plačil in izvrševanje prihodkov ter postavijo omejitve in pogoje za ta prenos pooblastil.“

116.

Vstavi se naslednji člen 258a:

„Člen 258a

Posebna pravila za Urad za uradne publikacije

(Člena 171 in 174a Finančne uredbe)

Glede Urada za uradne publikacije (OPOCE) vsaka institucija odloča o svojem načrtovanju izdajanja publikacij.

Neto prihodek iz prodaje publikacij znova uporabi kot namenski prejemek institucija, ki je avtor teh publikacij, v skladu s členom 18 Finančne uredbe.“

117.

Člen 261 se črta.

118.

V drugem delu se vstavi naslednji naslov VI:

„NASLOV VI

(NASLOV VII DELA II FINANČNE UREDBE)

STROKOVNJAKI“

119.

Vstavi se naslednji člen 265a:

„Člen 265a

Zunanji strokovnjaki

(Člen 179a Finančne uredbe)

1.   Za vrednosti pod mejnimi vrednostmi, določenimi v členu 158(1)(a) se lahko, na podlagi postopka iz odstavka 2 tega člena, za naloge, ki zlasti vključujejo ocenjevanje predlogov in tehnično pomoč, izberejo zunanji strokovnjaki.

2.   Objavi se poziv za prijavo interesa, zlasti v Uradnem listu Evropske unije ali na spletni strani zadevnih institucij, da se zagotovi čim boljšo obveščenost možnih kandidatov in da se oblikuje seznam strokovnjakov.

Seznam, ki se pripravi na podlagi poziva za prijavo interesa, je veljaven samo v obdobju trajanja večletnega programa.

Vsaka zainteresirana oseba lahko vlogo predloži kadar koli v obdobju veljavnosti seznama, razen v zadnjih treh mesecih tega obdobja.

3.   Zunanji strokovnjaki se ne vključijo na seznam iz odstavka 2, če so v kateri od situacij, ki bi povzročila izključitev, iz člena 93 Finančne uredbe.

4.   Zunanji strokovnjaki, ki so na seznamu iz odstavka 2, se izberejo na podlagi sposobnosti opravljati naloge iz odstavka 1 ter v skladu z načeli nediskriminacije, enakega obravnavanja in odsotnosti navzkrižja interesov.“

120.

Člen 269 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 269

Decentralizirano upravljanje predpristopne pomoči

(Člen 53c Finančne uredbe)

V zvezi s predpristopno pomočjo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 (11) in Uredbe Sveta (ES) št. 555/2000 (12) pravila, ki se nanašajo na predhodna preverjanja, določena v členu 35, ne vplivajo na decentralizirano upravljanje, ki ga zadevne države kandidatke že izvajajo.

121.

V členu 271 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Mejne vrednosti in zneski, določeni v členih 54, 67, 119, 126, 128, 129, 130, 135, 151, 152, 164, 172, 173, 175b, 180, 181, 182, 226, 241, 243, 245 in 250 se posodobijo vsake tri leta glede na gibanje indeksa cen življenjskih potrebščin v Skupnosti.“

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/46

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2076/2005 (3) določa prehodne ureditve za izvajanje uredb (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta.

(2)

Člen 6 Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 (4) določa vzorce veterinarskih spričeval za uvoz določenih proizvodov živalskega izvora za namene Uredbe (ES) št. 853/2004. Zadevni proizvodi so navedeni v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005 in zajemajo žabje krake in polže, želatino, kolagen, ribiške proizvode, žive školjke, med ter druge čebelarske proizvode.

(3)

Člen 7(4) Uredbe (ES) št. 2076/2005 določa odstopanje od Priloge VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005 za proizvode iz navedene priloge, za katere so bila izdana ustrezna uvozna potrdila v skladu z usklajenimi pravili Skupnosti v veljavi pred 1. januarjem 2006, kjer je ustrezno, in v skladu z nacionalnimi pravili, ki jih države članice izvajajo pred navedenim datumom v drugih primerih, ko se lahko proizvodi v Skupnost uvozijo do 1. maja 2007.

(4)

Da bi preprečili kakršne koli motnje v trgovini ali upravne težave na vstopnih točkah v Skupnost zaradi pozne prilagoditve sistema certificiranja tretje države novemu sistemu certificiranja, ki ga je uvedla Uredba (ES) št. 2074/2005, je treba uporabo potrdil, izdanih v skladu s prejšnjim sistemom certificiranja in podpisanih pred 1. majem 2007, dovoliti od 1. maja 2007 do 30. junija 2007 za uvoz proizvodov iz Priloge VI k navedeni uredbi v Skupnost.

(5)

Ribje olje je vključeno v opredelitev ribiških proizvodov. Posebne zahteve za proizvodnjo in dajanje v promet ribjega olja za prehrano ljudi so določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Vendar člen 7(3) Uredbe (ES) št. 2076/2005 določa odstopanje od navedene Priloge za obrate v tretjih državah, ki proizvajajo ribje olje, namenjeno za prehrano ljudi do 31. oktobra 2007. V skladu s tem je treba predvideti prehodne ureditve za odobritev uvoza takšnih proizvodov do 31. decembra 2007 v Skupnost s priloženimi potrdili, izdanimi v skladu z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo pred začetkom veljavnosti Uredbe Komisije (ES) št. 1664/2006.

(6)

Člen 17 Uredbe (ES) št. 2076/2005 omogoča nekaterim tretjim državam, ki jih Skupnost še ni pregledala, da pod določenimi pogoji izvozijo žive školjke in ribiške proizvode v Skupnost. Tem proizvodom morajo biti priloženi vzorci veterinarskih spričeval iz odločb Komisije 95/328/ES (5) in 96/333/ES (6), ki vsebujejo le preverjanja v zvezi z vidiki javnega zdravja. Za namene zdravstvenega varstva živali morajo te vzorce veterinarskih spričeval dopolnjevati potrdila, uvedena z Uredbo (ES) št. 2074/2005, ki zajemajo vidike javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali. Zato se je treba zaradi jasnosti in pravne varnosti ter za zmanjšanje upravnega bremena sklicevati samo na potrdila, uvedena z Uredbo (ES) št. 2074/2005.

(7)

Uredbo (ES) št. 2076/2005 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

V členu 7 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Z odstopanjem od Priloge VI k Uredbi (ES) št. 2074/2005:

2.

V členu 17(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

3.

V členu 17(2) se doda točka (c):

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/48

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1555/96 z dne 30. julija 1996 o predpisih glede uporabe dodatnih uvoznih dajatev za sadje in zelenjavo (2) predvideva nadzor uvoza proizvodov, navedenih v Prilogi k Uredbi. Ta nadzor naj se izvaja v skladu s pravili o nadzoru preferencialnega uvoza, določenega v členu 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3).

(2)

Za namene člena 5(4) Sporazuma o kmetijstvu (4), sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, in glede na najnovejše razpoložljive podatke za 2004, 2005 in 2006 je treba spremeniti sprožitvene ravni za dodatne carinske dajatve za kumare in češnje, razen višenj.

(3)

Na podlagi tega se bo spremenila Uredba (ES) št. 1555/96.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

28.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 111/50

(1)

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 817/2006 so navedene osebe, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, določenih v členu 6 navedene uredbe.

(2)

Sklep Sveta 2007/248/SZVP (2) spreminja Prilogo I k Skupnemu stališču 2006/318/SZVP (3). Prilogo III k Uredbi (ES) št. 817/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, bi morala ta uredba začeti veljati takoj –