24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/1

(1)

Z Uredbo (ES) št. 132/2001 (2) je Svet 22. januarja 2001 uvedel dokončno protidampinško dajatev („obstoječi ukrepi“) v višini 33,25 EUR/tono na uvoz amonijevega nitrata („AN“), ki se uvršča pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom, med drugim, iz Ukrajine. Preiskava, ki je privedla do teh ukrepov, se bo imenovala „prvotna preiskava“.

(2)

Po delnem vmesnem pregledu je Svet 17. maja 2004 z Uredbo (ES) št. 993/2004 (3) uvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga proizvajajo družbe, od katerih bi Komisija sprejela zaveze, oprostil protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 132/2001. Z Uredbo Komisije (ES) št. 1001/2004 (4), je Komisija sprejela zaveze za obdobje do 20. maja 2005. Namen teh zavez je bil upoštevati nekatere posledice širitve Evropske unije na 25 držav članic.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 945/2005 na podlagi opravljenega vmesnega pregleda, po obsegu omejenega na opredelitev zadevnega izdelka, sklenil, da je treba opredelitev zadevnega izdelka razjasniti in da se obstoječi ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom uporabljajo, kadar je ta vključen v druga gnojila, sorazmerno njihovemu deležu amonijevega nitrata in drugih nepomembnih snovi in hranil.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov z dne 5. maja 2005 (5) je bil 25. oktobra 2005 vložen zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo Združenje evropskih proizvajalcev gnojil (EFMA) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje AN v Skupnosti.

(5)

Vložnik je trdil in predložil zadostne prima facie dokaze, da obstaja verjetnost ponovnega pojava dampinga in škode industriji Skupnosti v zvezi z uvozom AN s poreklom iz Ukrajine („zadevna država“).

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, in zato 25. januarja 2006 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6), napovedala pregled zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava nadaljevanja ali ponovnega pojava škode je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajelo obdobje od leta 2002 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, predstavnike države izvoznice, vložnika in proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da v pisni obliki predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(9)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov v Skupnost se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči potreba po vzorčenju. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi lahko izbrala vzorec, je vse zgoraj navedene strani pozvala, da se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilih o začetku.

(11)

Po proučitvi predloženih informacij in glede na to, da je deset proizvajalcev Skupnosti izrazilo pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da je vzorčenje v zvezi s proizvajalci Skupnosti potrebno. Informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, pa je predložil le en uvoznik in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s službami Komisije. Vendar pa je imel ta uvoznik sedež zunaj Skupnosti in zadevnega izdelka v OPP ni uvažal na trg Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje v zvezi z uvozniki ni potrebno.

(12)

Deset proizvajalcev Skupnosti je obrazec za vzorčenje pravilno izpolnilo v roku in se uradno strinjalo, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Glede navedenih deset proizvajalcev Skupnosti je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki je temeljil na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje in prodaje AN v Skupnosti, ki se lahko primerno prouči v razpoložljivem času. Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti so v OPP predstavljali 76 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 51, deset zgoraj navedenih proizvajalcev Skupnosti pa je predstavljalo 70 % celotne proizvodnje Skupnosti v OPP.

(13)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala z zadevnimi strankami, ki pa niso imele pripomb na izbran vzorec.

(14)

Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Skupnosti in vsem znanim proizvajalcem izvoznikom.

(15)

Izpolnjene vprašalnike so predložili štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti in trije proizvajalci iz zadevne države, od tega dva proizvajalca izvoznika ter en povezan trgovec.

(16)

Izpolnjen vprašalnik je predložil tudi en proizvajalec v primerljivi državi.

(17)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za ugotovitev verjetnosti ponovnega pojava dampinga in posledične škode ter interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek zajema trdna gnojila, ki vsebujejo več kot 80 mas. % amonijevega nitrata s poreklom iz Ukrajine, trenutno uvrščena pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91. Amonijev nitrat („AN“) je trdno dušikovo gnojilo, ki se ga v kmetijstvu pogosto uporablja. Pridobiva se iz amoniaka in dušikove kisline, delež dušika pa presega 28 mas. % v obliki kristalov in granul.

(19)

Treba je opozoriti, da je bil obseg zadevnega izdelka opredeljen v Uredbi (ES) št. 945/2005.

(20)

Kot je navedeno v prvotni preiskavi, je ta preiskava v zvezi s pregledom potrdila, da je AN čist izdelek, njegova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na poreklo. Za zadevni izdelek, izdelke, ki jih je proizvedel in prodal proizvajalec izvoznik na svojem domačem trgu in v tretjih državah, in izdelki, ki so jih proizvajalci Skupnosti proizvedli in prodali na trgu Skupnosti, proizvajalci v primerljivi državi pa na svojem domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in v glavnem enako uporabo in se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

Trije ukrajinski proizvajalci zadevnega izdelka so sodelovali v preiskavi. Dva od sodelujočih proizvajalcev sta v OPP izvažala zadevni izdelek. V Ukrajini je vsaj eden znan nesodelujoči proizvajalec zadevnega izdelka.

(22)

Primerjava podatkov v zvezi z izvozom v Skupnost, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, in celotnega obsega uvoza, pridobljenega iz podatkov Eurostata, je pokazala, da sta dva proizvajalca izvoznika predstavljala približno 60 % celotnega uvoza Skupnosti iz Ukrajine v OPP. Vendar je bilo mogoče ugotoviti, da je bila velika večina preostalih 40 % uvoza zadevnega izdelka zaračunana decembra 2004 (in zato sodelujoči proizvajalci o njem niso poročali), na trg Skupnosti pa je ta uvoz vstopil v OPP (in je bil zato vključen v statistiko o uvozu). Izvoz, ki je bil zaračunan decembra 2005 in je v Skupnost vstopil januarja 2006, ni bil znaten. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da so 85 %–90 % vsega uvoza Skupnosti iz Ukrajine v OPP opravili sodelujoči proizvajalci. Torej je raven sodelovanja visoka.

(23)

Celoten uvoz zadevnega izdelka iz Ukrajine je bil majhen, tj. manj kot 1 % v primerjavi s Skupnostjo kot celoto.

(24)

Ker se Ukrajina v času vložitve zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov (7) še ni štela za državo s tržnim gospodarstvom, je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi podatkov proizvajalca iz tretje države s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe. V obvestilu o začetku sta bili ZDA in Romunija predvideni za primerni primerljivi državi. Treba je opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi za primerljivo državo izbrana Poljska. Vendar ta ne more biti več primerljiva država, saj je 1. maja 2004 pristopila k Evropski uniji. Vsem zainteresiranim strankam je bilo omogočeno predložiti pripombe na izbiro ZDA in Romunije kot primerljivih držav.

(25)

Vendar je analiza, izvedena po objavi obvestila o začetku, pokazala, da je na romunskem trgu AN prevladoval uvoz iz Ukrajine in Rusije, romunski proizvajalci pa so bili zelo izvozno usmerjeni, saj so na svojem domačem trgu prodajali le neznatne količine. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se zaradi zgoraj opisane strukture domačega trga Romunija ne more šteti za najprimernejšo primerljivo državo.

(26)

Pripombe je predložil le en sodelujoči proizvajalec. Ta je predlagal Alžirijo kot boljšo izbiro, saj ima dostop do glavne surovine, plina. V zvezi s tem je treba poudariti, da dejstvo, ali ima država dostop do nahajališč zemeljskega plina ali ne, ni odločilno za izbiro primerljive države. Bistveno vprašanje je, ali cene plina odražajo tržno vrednost. Sistem dvojnih cen za plin v Alžiriji jasno dokazuje, da to za Alžirijo ne velja, zato je ta država manj primerna izbira za primerljivo državo. Opozoriti je treba še, da sta tako ZDA kot Ukrajina proizvajalki in neto uvoznici zemeljskega plina, Alžirija pa je neto izvoznica zemeljskega plina. V tem pogledu je ZDA bolj podobna Ukrajini kot Alžiriji.

(27)

Navedeno je bilo tudi, da ZDA ni primerna primerljiva država, saj so bile njene domače cene zemeljskega plina v OPP pretirano visoke. V zadnjem četrtletju OPP so bile cene zaradi naravnih nesreč dejansko visoke. Glede tega je treba pojasniti, da je mogoče to odstopanje zlahka prilagoditi, kot je opisano v uvodni izjavi 39.

(28)

Izbiro ZDA kot primerljivo državo je izpodbijal tudi zaradi proizvodnega procesa. Alžirski proizvodni proces naj bi bil bolj podoben ukrajinskemu proizvodnemu procesu. Vendar proizvajalec trditev ni mogel utemeljiti.

(29)

Trdil pa je še, da je Alžirija bolj podobna Ukrajini, kar zadeva raven proizvodnje, potrošnje in povpraševanje potrošnika. Glede na razpoložljive informacije sta tako alžirska proizvodnja (8) kot domača potrošnja (9) neznatni. Po drugi strani pa imata tako Ukrajina kot ZDA znatno proizvodnjo in velika domača trga.

(30)

Kljub temu, da so v ZDA veljali protidampinški ukrepi za uvoz AN s poreklom iz zadevne države, je bilo ugotovljeno, da gre za odprt konkurenčen trg, saj se veliko število domačih proizvajalcev sooča z močno konkurenco zaradi tujega uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav. Poleg tega imajo ameriški proizvajalci reprezentativno domačo prodajo, in kar zadeva dostop do surovin, podobne možnosti kot ukrajinski proizvajalci.

(31)

Preiskava je torej pokazala, da je treba ZDA uporabiti kot ustrezno primerljivo državo. Zato so izračuni temeljili na preverjenih informacijah edinega ameriškega sodelujočega proizvajalca, ki je v celoti izpolnil vprašalnik.

(32)

Ker se Ukrajina v času vložitve zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov še ni štela za državo s tržnim gospodarstvom, je bilo treba normalno vrednost za Ukrajino določiti na podlagi podatkov ameriškega proizvajalca, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31.

(33)

Reprezentativnost domače prodaje edinega sodelujočega proizvajalca podobnega izdelka v primerljivi državi je bila ocenjena na podlagi izvoza dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Skupnost. Treba je opozoriti, da se je v Skupnost izvažala le ena vrsta izdelka. Zato ni bila izvedena analiza vsake vrste izdelka posebej.

(34)

Domača prodaja edinega sodelujočega proizvajalca podobnega izdelka v primerljivi državi se je štela za reprezentativno, saj je znatno presegla obseg AN, ki sta ga dva ukrajinska sodelujoča proizvajalca izvoznika izvozila v Skupnost.

(35)

Za ugotovitev, ali je bila domača prodaja ameriškega proizvajalca izvedena v okviru običajnega poteka trgovine, so se domače prodajne cene primerjale s stroški proizvodnje. Pri oceni stroškov proizvodnje ameriškega proizvajalca je bilo ugotovljeno, da so v zadnjem četrtletju nanje vplivale naravne nesreče. Po informacijah, ki jih je objavil ta proizvajalec, so orkani, ki so pustošili na obali Mehiškega zaliva v tretjem četrtletju, povzročili hude posledice za trg zemeljskega plina in so negativno vplivali na rezultate zadnjega četrtletja in celotnega leta (10). Dejansko so se ameriške cene plina (11) med avgustom (12) in oktobrom (13) podvojile, tj. med orkanoma Katrina (23.–31. avgusta 2005) in Rita (17.–26. septembra 2005), ki sta zajela obalo Mehiškega zaliva. Ker je zemeljski plin glavni del stroškov proizvodnje AN, je bil učinek znaten in bi povzročil umetno konstruirane visoke normalne vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da se stroški proizvodnje za zadnje četrtletje 2005 določijo na podlagi povprečne cene plina, ki jo je proizvajalec plačeval v prvih treh četrtletjih 2005.

(36)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo za veliko večino domače prodaje ugotovljeno, da je dobičkonosna, zato je bila normalna vrednost določena na podlagi domačih prodajnih cen prvi neodvisni domači stranki. Ker so ukrajinski proizvajalci izvozniki v OPP v Skupnost izvažali le eno vrsto izdelka, je bila analiza omejena le na to vrsto izdelka.

(37)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe je bila izvozna cena določena glede na ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek pri izvozu v Skupnost. Vsa prodaja sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izvedena neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti.

(38)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Kjer je bilo to potrebno ter podprto s preverjenimi dokazi, so bile zato izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih in manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških kreditov ter provizij.

(39)

Ker se za namen te preiskave Ukrajina ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom, je bila stopnja dampinga na ravni države v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe ugotovljena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 je bila raven sodelovanja visoka.

(40)

Zgornja primerjava je pokazala, da se je (približno 30 %–40 %) dampinga v OPP izvajalo na nekoliko nižji stopnji kot v prvotni preiskavi. Glede na omejen ukrajinski izvoz v Skupnost v OPP se je analiza osredotočila predvsem na verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga.

(41)

Proizvodnja treh sodelujočih proizvajalcev je ostala v obravnavanem obdobju stabilna. Tudi proizvodna zmogljivost je v istem obdobju ostala stabilna. Imajo 600 000–700 000 ton prostih zmogljivosti (8 %–10 % potrošnje Skupnosti) za povečanje izvoza na trg Skupnosti v znatnih količinah, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Poleg tega je vsaj še en znan ukrajinski proizvajalec zadevnega izdelka, ki v preiskavi ni sodeloval. Čeprav proste zmogljivosti tega nesodelujočega proizvajalca niso znane, ni mogoče izključiti, da so te znatne, saj so imeli trije sodelujoči proizvajalci v poprečju 30-odstotne proste zmogljivosti.

(42)

Domača prodaja treh sodelujočih proizvajalcev je v obravnavanem obdobju predstavljala v povprečju 30–40 % proizvodnih zmogljivosti. Zato se zdi, da bi ukrajinski domači trg težko absorbiral večino te proste proizvodne zmogljivosti, zato se bo vsa povečana proizvodnja verjetno izvozila.

(43)

V primeru razveljavitve ukrepov bi se lahko znatni del te proste zmogljivosti izvozil v Skupnost.

(44)

Analiza izvoza sodelujočih ukrajinskih proizvajalcev v tretje države je pokazala, da je bil ta izvoz v Skupnost v primerjavi z ravnema DAF/FOB ukrajinska meja v OPP v povprečju opravljen po 20 %–30 % nižjih prodajnih cenah. Poleg tega so bile cene domače prodaje 20 %–30 % nižje od prodajnih cen v Skupnost. Glede na informacije v zvezi z OPP se zdi, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov pojavila pobuda za izvoz v tretje države, od koder bi bili izdelki preusmerjeni v Skupnost, in bi imeli s tem korist od višjih cen in boljših stopenj.

(45)

Vendar je treba opozoriti, da so se ukrajinske uvozne cene zemeljskega plina v OPP znatno zvišale. Ker je zemeljski plin glavni del stroška pri proizvodnji AN, ni mogoče izključiti, da bodo morali ukrajinski proizvajalci zvišati svoje izvozne cene v tretje države, s čimer bi znatno zmanjšali razliko v ceni med prodajo v tretje države in prodajo v Skupnost, navedeno v uvodni izjavi 44. Glede na prvotna spoznanja (14) se zdi, da se razlike zmanjšujejo.

(46)

Preiskava je pokazala, da sta dva od sodelujočih proizvajalcev kljub ukrepom nadaljevala s svojimi dampinškimi praksami. Prav tako ni mogoče izključiti preusmeritve količin, ki se trenutno prodajo v tretjih državah, v Skupnost.

(47)

Poleg tega so tehtane povprečne izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trge tretjih držav tudi znatno nižje od prevladujoče ravni cene v Skupnosti. Zaradi tega in zaradi znatnih prostih zmogljivosti bi se lahko ukrajinski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov preusmerili na trg Skupnosti, verjetno po dampinških cenah.

(48)

V Skupnosti podoben izdelek izdeluje 14 proizvajalcev, katerih proizvodnja sestavlja celotno proizvodnjo Skupnosti podobnega izdelka v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(49)

Treba je opozoriti, da se je od prvotne preiskave družba „Hydro Agri“ preimenoval v „Yara“. Pet od štirinajstih družb je s širitvijo Evropske unije leta 2004 postalo del industrije Skupnosti.

(50)

Od 14 proizvajalcev Skupnosti je deset družb sodelovalo v preiskavi, vsi so navedeni v vmesnem pregledu. Preostali štirje proizvajalci („ostali proizvajalci Skupnosti“) so se javili v roku in predložili zahtevane informacije, potrebne za vzorčenje. Vendar niso ponudili nadaljnjega sodelovanja. Sodelovanje je ponudilo naslednjih deset proizvajalcev:

(51)

Ker je teh deset proizvajalcev Skupnosti predstavljalo 70 % celotne proizvodnje Skupnosti v OPP, se šteje, da predstavlja deset zgoraj navedenih proizvajalcev Skupnosti večji delež celotne industrije Skupnosti podobnega izdelka. Zato se zanje šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljevanju imenovani „industrija Skupnosti“.

(52)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 11 in 14, je bil izbran vzorec štirih družb. Vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti so sodelovali in poslali izpolnjene vprašalnike v rokih. Preostalih šest sodelujočih proizvajalcev pa je bilo pozvanih, da predložijo nekatere splošne podatke za analizo škode.

(53)

Očitna potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje ostalih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za celoten uvoz EU. Glede na širitev Evropske unije leta 2004 je bila zaradi jasnosti in skladnosti analize potrošnja v obravnavanem obdobju določena na podlagi trga EU-25.

(54)

Med letom 2002 in OPP se je potrošnja Skupnosti zmanjšala le neznatno, in sicer za 1 %. 4-odstotno povečanje, zabeleženo leta 2003, se je leta 2004 umirilo, nadaljnje znižanje (– 1 %), zabeleženo v OPP, pa kaže nekoliko padajoči trend.

(55)

Obseg, tržni deleži in povprečne cene uvoza iz Ukrajine so se razvijali tako, kot je navedeno v nadaljevanju. Naslednje količine in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

(56)

Obseg uvoza iz Ukrajine se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Njihov tržni delež se je zmanjšal z 2,7 % leta 2002 na 0,8 % v OPP. Cene so se v obravnavanem obdobju zvišale, in sicer z 88 na 122 EUR/tono. Ta razvoj odraža ugodne tržne pogoje, opisane tudi v uvodni izjavi 73.

(57)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP so se cene franko tovarna industrije Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevne države, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Primerjava je pokazala, da je uvoz iz Ukrajine nelojalno nižal cene industrije Skupnosti za 10 %–15 %.

(58)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji preglednici. Naslednje količine in cenovna gibanja temeljijo na podatkih Eurostata.

(59)

Najprej je treba opozoriti, da so vse zgoraj navedene države med letom 2002 in OPP zmanjšale svoj obseg izvoza, razen Gruzije, ki je svoj tržni delež v Skupnosti rahlo povečala, in sicer z 1,1 % leta 2002 na 2 % v OPP. Vse zgoraj navedene države so v OPP, v nekaterih primerih v obravnavanem obdobju, v Skupnost izvažale po cenah, ki so višje od cen industrije Skupnosti, razen Rusije in Romunije. Za uvoz iz Rusije velja od aprila 2002 protidampinška dajatev v višini 47,07 EUR/tono, uvedena z Uredbo Sveta (ES) št. 658/2002 (15). V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bile uvozne cene v obravnavanem obdobju znatno nižje od cen uvoza iz Ukrajine, razen v OPP. Romunske cene so bile nižje od cen industrije Skupnosti, vendar se je obseg izvoza zmanjšal z 187 000 ton leta 2002 na 111 000 ton v OPP, kar pomeni zmanjšanje z majhnega tržnega deleža v višini 2,4 % leta 2002 na 1,5 % v OPP.

(60)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(61)

Za tri sodelujoče proizvajalce industrije Skupnosti je bilo ugotovljeno, da uporabljajo podobni izdelek za nadaljnjo predelavo v mešana ali sintetična gnojila, torej v dušikova gnojila, ki se jim v postopku na koncu proizvodne verige primešajo dušik, vodotopni fosfor, in/ali vodotopni kalij, tj. druga primarna hranila. Ti izdelki z vsebnostjo amonijevega nitrata manj kakor 80 mas. % na trgu ne konkurirajo s podobnim izdelkom.

(62)

Takšne notranje transakcije proizvodnje AN ne vstopajo na odprti trg in torej uvozu zadevnega izdelka ne konkurirajo neposredno. Zato se je proučilo, ali in v kolikšni meri bi bilo treba nadaljnjo uporabo proizvodnje podobnega izdelka industrije Skupnosti upoštevati pri analizi. Ker je preiskava pokazala, da predstavlja lastna uporaba znatni delež proizvodnje industrije Skupnosti, tj. do 2 %, se ni zdelo potrebno razlikovati med prostim in lastnim trgom. Zaradi jasnosti in transparentnosti pa je količina AN, ki jo je proizvedla industrija Skupnosti in uporabila za lastne namene, navedena v uvodni izjavi 64.

(63)

Kadar je bilo v skladu z ustaljeno prakso uporabljeno vzorčenje, so bili analizirani nekateri kazalniki škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, zaloge, prodaja, tržni delež, rast in zaposlovanje) za industrijo Skupnosti kot celoto („IS“ v preglednicah), tisti kazalniki škode, ki so povezani s poslovanjem posameznih družb, to so cene, stroški proizvodnje, dobičkonosnost, plače, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, pa so bili proučeni na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („VP“ v preglednicah).

(64)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečala za 7 %, tj. s približno 5,1 milijon ton leta 2002 na 5,4 milijone ton v OPP. Proizvodnja za lastno uporabo ostaja v obravnavanem obdobju praktično nespremenjena in izredno nizka, kar kaže, da ne more vplivati na škodo industrije Skupnosti.

(65)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju postopno povečevala. Glede na rast proizvodnje se je posledična izkoriščenost zmogljivosti povečala, in sicer z 52 % leta 2002 na 56 % v OPP. Kot je že navedeno v prvotni preiskavi, lahko na izkoriščenost zmogljivosti za to vrsto proizvodnje in industrije vpliva proizvodnja drugih izdelkov, ki se lahko proizvajajo z isto proizvodno opremo, in zato ni tako pomemben kazalnik škode.

(66)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP znižala za deset odstotnih točk. Do znatnega znižanja v letih 2003 in 2004 je prišlo predvsem zaradi povečanja prodaje, zlasti izvoza industrije Skupnosti (glej uvodno izjavo v nadaljevanju), in ne obsega proizvodnje.

(67)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečala za 13 %. Pri tem je treba upoštevati, da se je potrošnja na trgu Skupnosti nekoliko zmanjšala.

(68)

Tržni delež industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečal. Industrija Skupnosti je v obravnavnem obdobju pridobila več kot 8 odstotnih točk tržnega deleža.

(69)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju pridobila tržni delež na trgu, ki se je nekoliko zmanjšal.

(70)

Raven zaposlenosti industrije Skupnosti se je med letom 2002 in OPP znižala za 5 %, proizvodnja pa se je povečala, kar kaže na to, da si industrija prizadeva za nenehno povečevanje svoje produktivnosti in konkurenčnosti.

(71)

Proizvodnja na osebo, zaposleno v industriji Skupnosti, na leto se je znatno povečala med letom 2002 in OPP, kar kaže na pozitiven učinek zmanjšanja zaposlenosti ob hkratnem povečanju proizvodnje industrije Skupnosti.

(72)

Za vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na trenuten majhen obseg uvoza iz Ukrajine šteje, da ni znaten in zato ni pomemben kazalnik škode.

(73)

Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so se znatno zvišale leta 2004 in v OPP, kar kaže na ugodne pogoje na mednarodnem trgu AN v istem obdobju.

(74)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je povprečna plača na zaposlenega med letom 2002 in OPP zvišala za 9 %. Glede na stopnjo inflacije in splošno zmanjšanje zaposlenosti se to zvišanje plač šteje za neznatno.

(75)

Letne naložbe štirih vzorčenih proizvajalcev v podobni izdelek so se v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno, tj. povečale so se za 69 %, čeprav je prišlo do nekaterih nihanj. Te naložbe so bile večinoma namenjene posodobitvi strojev. To kaže na prizadevanja industrije Skupnosti za nenehno izboljševanje lastne produktivnosti in konkurenčnosti. Rezultati se odražajo v razvoju produktivnosti, ki se je v istem obdobju znatno povečala (glej uvodno izjavo 71).

(76)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je postopno izboljšala zlasti po letu 2003, v OPP pa je dosegla 8,2-odstotno stopnjo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi ugotovljena 8-odstotna stopnja dobička, ki jo je mogoče doseči brez škodljivega dampinga. Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je sledila gibanju dobičkonosnosti čez celo zadevno obdobje.

(77)

V obravnavanem obdobju se je denarni tok povečal za 13 odstotnih točk. Ta razvoj je v skladu z razvojem celotne dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju.

(78)

Preiskava ni pokazala nobenih težav vzorčenih proizvajalcev Skupnosti pri zbiranju kapitala. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je več teh družb del velikih skupin in zato svoje dejavnosti financirajo znotraj skupin, ki jim pripadajo, prek sistemov denarnega združevanja ali prek posojil znotraj skupin, ki jih odobrijo matične družbe.

(79)

Med letom 2002 in OPP so se vsi kazalniki razvijali pozitivno: obseg proizvodnje industrije Skupnosti se je povečal, prodajne cene na enoto in obseg prodaje industrije Skupnosti so se zvišali, dobičkonosnost pa se je glede na cene znatno izboljšala. Tudi donosnost naložb in denarni tok sta se razvijala pozitivno. Plače so se razvijale zmerno, industrija Skupnosti pa je še naprej vlagala.

(80)

Poleg tega se je tržni delež Skupnosti na trgu, ki se je nekoliko manjšal, povečal za 9 %. Tudi produktivnost se je znatno povečala, kar kaže na pozitiven razvoj proizvodnje in prizadevanja industrije Skupnosti, da jo z naložbami izboljša.

(81)

Na splošno se je stanje industrije Skupnosti v primerjavi s stanjem pred uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz AN iz zadevnih držav leta 2001 znatno izboljšalo. Zato so ti ukrepi jasno pozitivno vplivali na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(82)

Zato se sklene, da se je začelo stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov postopoma izboljševati.

(83)

Ker izvoz iz zadevnih držav ni povzročil nadaljnje znatne škode, se je analiza osredotočila na verjetnost ponovnega pojava škode. V zvezi s tem sta bila analizirana dva glavna parametra: (i) možen obseg izvoza in cene zadevne države ter (ii) učinek tega predvidenega obsega in cen iz zadevne države na industrijo Skupnosti.

(84)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, znašajo znane proste zmogljivosti sodelujočih ukrajinskih proizvajalcev 600 000–700 000 ton, kar pomeni 8 %–10 % trga Skupnosti. Ta presežek zmogljivosti kaže, da bi ukrajinski proizvajalci lahko povečali svojo trenutno proizvodnjo in torej tudi svoj izvoz AN.

(85)

Glede na sorazmerno majhen domač trg pa so ukrajinski proizvajalci tudi zelo odvisni od izvoza v tretje države. Kot kaže spodnja preglednica, je ukrajinski izvoz v tretje države leta 2005 znašal skupno več kot 847 000 ton, kar je približno 11 % trga Skupnosti.

(86)

Iz preglednice je razvidno, da je Ukrajina med letoma 2004 in 2005 povečala svoj obseg izvoza AN v tretje države. Ta izvoz je bil opravljen po znatno nižjih cenah od izvoza v Skupnost.

(87)

Glede na zgoraj navedeno se zdi, da je trg Skupnosti v primerjavi z vsemi drugimi izvoznimi trgi za ukrajinske proizvajalce izvoznike zaradi cen privlačen. Zato se upravičeno pričakuje, da se bo v primeru odprave ukrepov po vsej verjetnosti znatni del izvoza v tretje države preusmeril na trge Skupnosti, kljub napovedim zmanjševanja razlik v ceni med prodajo v tretje države in prodajo v Skupnost, navedenih v uvodni izjavi 45. Drugi razlog za večjo privlačnost trga Skupnosti v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi in za preusmeritve sedanjega izvoza ukrajinskih proizvajalcev s trga tretjih držav je geografska bližina Skupnosti in Ukrajine v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi.

(88)

Glede na trenutno šibek položaj ukrajinskih izdelkov v ES bi morali ukrajinski izvozniki ponovno pridobiti izgubljen tržni delež ali razširiti krog strank, in to bodo, kot je bilo ugotovljeno v OPP, po vsej verjetnosti storili po dampinških cenah.

(89)

Vložnik je trdil, da je bil dobiček industrije Skupnost v obravnavanem obdobju dejansko zelo majhen, le v OPP je dosegel raven v višini 8 %. Nadalje je trdil, da kapitalno intenzivna industrija, kot je industrija gnojil, dolgoročno ni mogla preživeti, tj. ohraniti in nadomestiti kapitala in vseh poslov pri takšnem dobičku. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je v prvotni preiskavi ugotovljena 8-odstotna neškodljiva stopnja dobička štela za normalen dobiček, ki bi jo lahko industrija Skupnosti pričakovala, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Vendar je bilo tudi v prvotni preiskavi ugotovljeno, da se je zaradi škodljivega dampinga, med drugim iz Ukrajine, dobičkonosnost zmanjšala na 12,4 %. Zato obstaja v primeru razveljavitve ukrepov resna nevarnost, da se dobičkonosnost zmanjša na raven, znatno pod neškodljivo stopnjo.

(90)

Treba je opozoriti, da je v OPP približno 80 % celotnega ukrajinskega izvoza na trg Skupnosti nelojalno nižalo cene. Kljub temu so bile cene 20–25 % nad minimalno uvozno ceno te zaveze. Vendar je treba opozoriti, da je cenovna zaveza vezana na količinsko zgornjo mejo in da zato ni bilo mogoče sprejeti splošnega sklepa o tem, kakšne cene bi izvozniki določili, če količinske zgornje meje ne bi bilo.

(91)

Na podlagi zgoraj navedenega se zdi verjetno, da bi bile znatne količine AN, proizvedene v Ukrajini, preusmerjene v Skupnost po dampinških cenah, ki bi v primeru razveljavitve ukrepov znatno nelojalno znižale cene industrije Skupnosti.

(92)

Glede na zgoraj ugotovljeno verjetnost znatnega povečanja izvoza iz Ukrajine na trg Skupnost po dampinških cenah in takih, ki nelojalno nižajo cene v Skupnosti, bi morala industrija Skupnosti znatno znižati svoje prodajne cene, če bi želela ohraniti svoje stranke. To še zlasti velja, ker je AN nestabilno blago in lahko uvoz po dampinških cenah znatno vpliva na njegove cene in nelojalno zniža cene industrije Skupnosti. Zato bi se dobiček močno zmanjšal, saj je do trenutnega izboljšanja poslovanja prišlo zaradi ugodnih tržnih pogojev, zlasti leta 2004 in v OPP, ki se odražajo na prodajnih cenah.

(93)

V zvezi z ugodnimi tržnimi pogoji v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja je treba pojasniti, da so bile te poleg protidampinških ukrepov pomembne za ohranitev cen na visoki ravni. Dejansko je med navedenim obdobjem tesno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po vsem svetu privedlo do visokih cen za vsa dušikova gnojila. AN je tako kot druga dušikova gnojila blago, pri katerem se cena določa glede na številne dejavnike, tj. nestanovitne cene plina, ki so najpomembnejši stroškovni element in znatno vplivajo na ponudbo, vremenske razmere, zaloge pridelka in žitnih zalog, kar povzroča zmanjšanje ali povečanje povpraševanja. Zlasti se pričakuje, da se bo povpraševanje po dušikovih gnojilih na trgu Skupnosti v naslednjih letih rahlo povečalo (17). Ohranitev tako visokih cen je zato odvisna od omejene ponudbe, ki pa je po rezultatih preiskave glede na proste izvozne zmogljivosti zadevne države in verjetnosti preusmeritve dela njihovega izvoza iz tretjih držav, kamor so izvažale v OPP, v primeru razveljavitve ukrepov precej neverjetna. Glede na to, da so ukrajinske cene znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, bo industrija Skupnosti zaradi domnevnega povečanja uvoza iz Ukrajine prisiljena znatno znižati svoje cene in s tem tudi ustvariti izgube ali pa bo izgubila znatni tržni delež in s tem prihodek, ali celo oboje. Uspešen postopek prestrukturiranja industrije Skupnosti bi verjetno le delno preprečil morebitno znižanje cene in bi ogrozil celoten postopek okrevanja. Zato bi se v primeru razveljavitve ukrepov celotno poslovanje industrije Skupnosti verjetno poslabšalo.

(94)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče sklepati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti prišlo do znatnega izvoza iz zadevnih držav po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Vse to bi najverjetneje povečalo trend nižanja cen na trgu, kar bi po pričakovanjih negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Skupnosti. To bi zlasti preprečilo finančni zagon industrije Skupnosti, dosežen leta 2004 in v OPP, in bi verjetno privedlo do ponovnega pojava škode.

(95)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov.

(96)

Opozoriti je treba, da se v predhodni preiskavi ni štelo, da bi bilo sprejetje ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled in analiza razmer, v katerih so se protidampinški ukrepi že uporabljali, je mogoča ocena morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protidampinški ukrepi na zadevne stranke.

(97)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti.

(98)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega stanja po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2001. Industrija Skupnosti je med letom 2002 in OPP zlasti povečala svoj dobiček in uspešno izvedla prestrukturiranje.

(99)

Upravičeno se lahko torej pričakuje, da bo imela industrija Skupnosti koristi od obstoječih ukrepov tudi v prihodnosti in bo še naprej okrevala, in sicer z ohranitvijo in stabilizacijo svoje dobičkonosnosti. V primeru razveljavitve ukrepov je verjetno, da se bo uvoz po dampinških cenah iz zadevne države povečal in s tem industriji Skupnosti povzročil škodo z izvajanjem pritiska na nižanje prodajnih cen, kar bo ogrozilo trenutno pozitivno finančno stanje industrije Skupnosti.

(100)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je le en uvoznik izrazil pripravljenost za sodelovanje v vzorcu in predložil osnovne informacije, ki se zahtevajo v obrazcu za vzorčenje. Vendar ta uvoznik v OPP ni uvažal.

(101)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv uvedbe ukrepov do določene mere neučinkovit, saj bi se uvoz nadaljeval kljub neškodljivim cenam, uvozniki pa praviloma ne trgujejo le z AN, ampak v veliki meri tudi z drugimi gnojili. Glede na negativni trend uvoza iz zadevne države v obravnavanem obdobju je mogoče sklepati, da je uvedba ukrepov na nekatere izvoznike resnično vplivala negativno, kot je navedeno v uvodni izjavi 52 Uredbe Komisije (ES) št. 1629/2000 (18). Ker pa uvozniki niso sodelovali in torej ni bilo prepričljivih dokazov, ki bi omogočili oceno znatnega negativnega vpliva, je bilo sklenjeno, da je imela uvedba ukrepov najverjetneje na splošno omejen vpliv na večino uvoznikov/trgovcev.

(102)

Torej ni zanesljivih informacij, ki bi pokazale, da bo ohranitev ukrepov znatno negativno vplivala na uvoznike ali trgovce.

(103)

Uporabniki AN so kmetje v Skupnosti. V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da glede na majhen učinek stroškov AN na kmete ni verjetno, da bi kakršno koli povečanje teh stroškov zanje imelo znatne škodljive posledice. Dejstvo, da uporabniki ali združenja uporabnikov niso predložili nobenih informacij, ki bi nasprotovale zgornjim ugotovitvam v okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom, potrjuje, da: (i) predstavlja AN zelo majhen del celotnih proizvodnih stroškov za kmete; (ii) trenutno veljavni ukrepi niso znatno negativno vplivali na njihov gospodarski položaj; in (iii) nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na finančni interes kmetov.

(104)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(105)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za razveljavitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(106)

Kakor je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, je treba zato protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz AN s poreklom iz Ukrajine, ohraniti. Opozoriti je treba, da ti ukrepi vključujejo posebne dajatve.

(107)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, so se ukrajinske uvozne cene zemeljskega plina po OPP znatno zvišale in se bodo v prihodnjih letih najverjetneje približale mednarodnim cenam. Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, so ugotovitve v zvezi z dampingom temeljile na normalni vrednosti, določeni na podlagi podatkov proizvajalca iz tretje države s tržnim gospodarstvom. Po vložitvi zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov je bil Ukrajini odobren status tržnega gospodarstva. Zato in glede na dejstvo, da je zemeljski plin glavni del stroška pri proizvodnji AN, je možno, da bi se v primeru poznejše ponovne proučitve dampinga na podlagi podatkov ukrajinskih proizvajalcev izvoznikov o uvozu ugotovitve razlikovale od obstoječih. Podobno velja tudi za morebitne škodljive učinke tega ponovno proučenega dampinga, ker bi povečanje stroškov proizvodnje zaradi razvoja domačih cen plina vplivalo tudi na izvozne cene. Zato se zdi primerno omejiti ukrepe na dve leti brez poseganja v druge določbe člena 11 osnovne uredbe –

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/20

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/22

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 določa ribolovne možnosti za leto 2007 in s tem povezane pogoje za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova.

(2)

V skladu s posvetovanji med Skupnostjo, Ferskimi otoki, Islandijo, Norveško in Rusko federacijo z dne 18. januarja 2007 je bil dosežen sporazum o ribolovnih možnostih atlantsko-skandskega (norveška spomladanska drstitev) staleža sleda v severovzhodnem Atlantiku. Skupna omejitev ribolova za leto 2007 je določena na ravni 1 280 000 ton v popolni skladnosti z znanstvenim mnenjem Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES). Navedeni sporazum je treba prenesti v zakonodajo Skupnosti.

(3)

Uredbo (ES) št. 41/2007 je zato treba ustrezno spremeniti –

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/24

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 577/97 z dne 1. aprila 1997 o nekaterih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2991/94 o določitvi standardov za mazave maščobe in Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov (3), je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Uredba (ES) št. 2991/94 določa, da morajo biti poimenovanja za prodajo proizvodov iz člena 1 te uredbe taka, kot so navedena v Prilogi k tej uredbi. To pravilo ima izjeme. Pravilo se ne uporablja zlasti za oznake, kjer je točna narava proizvoda jasno razvidna iz tradicionalne uporabe in/ali kjer se oznaka jasno uporablja za opis značilne kakovosti proizvoda. Za uporabo te določbe je treba določiti nekatera podrobna pravila.

(3)

Upoštevati je treba člen 1(3) Uredbe (ES) št. 2991/94, ki predpisuje, da se mora ta uredba uporabljati brez vpliva zlasti na Uredbo (EGS) št. 1898/87. Ti dve uredbi imata v glavnem isti namen izogniti se kakršnemu koli napačnemu potrošnikovemu razumevanju glede prave narave zadevnih proizvodov. Za zagotovitev doslednosti zakonodaje Skupnosti je treba določiti podrobna pravila za uporabo uredb (ES) št. 2991/94 in (EGS) št. 1898/87 o uporabi oznake „maslo“ v enem samem besedilu.

(4)

Za jasno opredelitev obsega odstopanj iz Uredbe (ES) št. 2991/94 je treba sestaviti izčrpen seznam zadevnih oznak skupaj s poimenovanjem proizvodov, na katere se nanašajo.

(5)

Prvo merilo odstopanja, predvideno v prvi alinei tretjega pododstavka člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2991/94 se nanaša na tradicionalno poimenovanje. Lahko se šteje, da je tradicionalen značaj dokazan, kadar se oznaka uporablja za obdobje pred 9. aprilom 1997, ki je vsaj enako času, ki se ga ponavadi pripiše človeški generaciji. Odstopanje mora biti omejeno na tiste proizvode, za katere se je oznaka dejansko uporabljala, tako da tak tradicionalen značaj ni izgubljen.

(6)

Drugo merilo tega odstopanja se nanaša na uporabo oznak v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2991/94 za opis posebnosti trženih proizvodov. V tem primeru se izjema nanaša logično na proizvode, ki niso navedeni kot taki v Prilogi.

(7)

To odstopanje bi moralo biti omejeno le na proizvode, ki se tržijo na dan 9. aprila 1997. Države članice so pred tem datumom poslale Komisiji seznam proizvodov, za katere velja, da izpolnjujejo merila za to odstopanje na njihovem ozemlju.

(8)

Odločba Komisije 88/566/EGS z dne 28. oktobra 1988 o seznamu proizvodov iz drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 (5) že vsebuje izjeme v zvezi z oznako „maslo“ in le-te je treba upoštevati.

(9)

V seznamu Skupnosti, predvidenem z Uredbo (ES) št. 2991/94, je treba navesti oznake zadevnih proizvodov le v jeziku Skupnosti, v katerem se te oznake smejo uporabljati.

(10)

Oznake na etiketah živil, ki vsebujejo proizvode, opredeljene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2991/94, ali zgoščene proizvode, kakor so opredeljeni v drugi alinei tretjega pododstavka člena 2(2) omenjene uredbe, se lahko nanašajo na ustrezne oznake, navedene v tej prilogi, če so v skladu z Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (6). Zato ni treba, da seznam zgoraj navedenih izjem omenja taka živila.

(11)

Vsakršna obvezna navedba točne vsebnosti maščob brez dovoljenega odstopanja bi pomenila večje praktične težave zaradi sedanjih tehničnih razmer. Zato je treba določiti nekatera posebna pravila v zvezi s tem.

(12)

Uredbi (ES) št. 2991/94 in (EGS) št. 1898/87 zajemata sestavljene proizvode, katerih bistveni del je maslo, zato je treba te proizvode obravnavati dosledno, pri tem pa upoštevati pristop, uporabljen v členu 2(3) Uredbe (EGS) št. 1898/87. Področje uporabe zgoraj navedenega člena je treba jasneje opredeliti glede na sestavljene proizvode, katerih bistveni del je maslo, pri čemer se določi objektivno merilo za določanje, ali je bistveni del sestavljenih proizvodov dejansko maslo in ali je zato oznaka „maslo“ upravičena. Zdi se, da je najustreznejše merilo najmanjša vsebnost mlečne maščobe 75 % v končnem proizvodu.

(13)

Drugi pododstavek člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2991/94 določa, da je treba poimenovanja za prodajo proizvodov, navedena v tej prilogi k Uredbi, prihraniti za proizvode, ki ustrezajo merilom, navedenim v omenjeni prilogi, zato se blagovne znamke, ki uporabljajo te oznake, lahko še naprej uporabljajo izključno za proizvode, ki ustrezajo tem merilom.

(14)

Dejanske razmere na trgu bodo pokazale, ali je ustrezno ali ne, da se pozneje določijo ukrepi v zvezi s sestavljenimi proizvodi, katerih glavna sestavina je margarina ali sestavljene maščobe.

(15)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem zadevnih upravljalnih odborov –

(a)

povprečna vsebnost maščobe se označi brez uporabe decimalnih mest;

(b)

povprečna vsebnost maščobe se ne sme razlikovati za več kot eno odstotno točko od navedenega odstotka. Posamezni vzorci se ne smejo razlikovati za več kot dve odstotni točki od navedenega odstotka;

(c)

v vseh primerih mora povprečna vsebnost maščobe ustrezati mejnim vrednostim, določenim v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2991/94.

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/30

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2273/2002 (2) določa predpise o evidentiranju cen na reprezentativnih trgih držav članic za različne kategorije govejih živali. Podrobna pravila o podatkih, ki jih je treba predložiti za ugotavljanje cen za vsako od teh kategorij, so določena v prilogah k navedeni uredbi.

(2)

Na zahtevo Irske bi bilo treba prilogi I in II Uredbe (ES) št. 2273/2002 delno revidirati glede na to, kako se je razvilo trženje goveda v tej državi članici, ter pri tem zagotoviti, da ugotavljanje cen še vedno temelji na reprezentativnih trgih.

(3)

Uredbo (ES) št. 2273/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za goveje in telečje meso –

1.

Točka 1 v delu E Priloge I se nadomesti z naslednjim:

„1.   Reprezentativni trgi

najmanj 2 trga“.

2.

Točka 1 v delu D Priloge II se nadomesti z naslednjim:

„1.   Reprezentativni trgi

najmanj 2 trga“.

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/31

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (2) je bila razveljavljena, nadomestila pa jo je Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (3). Primerno je spremeniti več določb Uredbe Komisije (ES) št. 1043/2005 (4), ki se še vedno sklicujejo na Uredbo (ES) št. 1260/2001, da bi se upošteval ta razvoj.

(2)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 1043/2005 določa osnovne proizvode, s katerimi so nekateri kmetijski proizvodi in proizvodi, pridobljeni s predelavo osnovnih proizvodov, izenačeni za namene dodeljevanja izvoznih nadomestil v skladu z navedeno uredbo.

(3)

Proizvodi, ki so enakovredni polnomastnemu mleku v prahu (skupina proizvodov 3), so navedeni v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 1043/2005. Vendar pa drugi pododstavek člena 3(4) pristojnemu organu pri dodeljevanju nadomestila dovoljuje, da na zahtevo zadevne stranke proizvode s seznama v navedenem odstavku izenači s kombinacijo posnetega mleka v prahu (skupina proizvodov 2) glede nemaščobnega dela vsebnosti suhe snovi v proizvodu ali z maslom (skupina proizvodov 6) glede vsebnosti mlečnih maščob v proizvodu.

(4)

Zaradi hitrega upadanja stopenj nadomestila za polnomastno mleko v prahu in posneto mleko v prahu glede na stopnjo nadomestila za maslo, je zelo verjetno, da bodo izvajalci vse pogosteje uporabljali določbe drugega pododstavka člena 3(4), da bi lahko zahtevali nadomestilo v zvezi z elementom mlečnih maščob v proizvodu, ki bi običajno bil enakovreden polnomastnemu mleku v prahu. Zaradi tega obstaja tveganje, da bo za kmetijske proizvode, ki se izvažajo kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I, znesek nadomestila višji kot za takšne proizvode, ki se izvažajo v nepredelani obliki, kar ni v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (5) ter zlasti z drugim pododstavkom člena 31(1) Uredbe.

(5)

Zato je primerno črtati drugi pododstavek člena 3(4) Uredbe (ES) št. 1043/2005, ne da bi to vplivalo na možnost uvedbe podobnega ukrepa, če bo navedeno tveganje prenehalo obstajati. Kljub temu pa so nekatere države članice v primerih, v katerih je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 61/2007 z dne 25. januarja 2007 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (6) stopnja izvoznih nadomestil zmanjšana na nič, z veljavnostjo od 26. januarja 2007, morda že ocenile, da ni več primerno odobriti novih zahtev izvajalcev za uporabo odstopanja, določenega v drugem pododstavku člena 3(4) Uredbe (ES) št. 1043/2005. Zaradi usklajevanja odgovorov držav članic na zahteve, prejete od 26. januarja 2007, je primerno določiti natančen datum, po katerem države članice ne smejo odobriti novih zahtev za izenačitev v skladu z navedeno določbo.

(6)

V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1043/2005 so zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu, razen za operacije pomoči v hrani, veljavni samo, če je bila položena varščina v višini 25 % zneska, za katerega je vložen zahtevek. Ta varščina je položena zaradi zagotovitve, da imetnik certifikata o nadomestilu vloži zahtevek za nadomestila v višini zneska, za katerega je bil izdan certifikat za blago, izvoženo v obdobju veljavnosti certifikata o nadomestilu. Stopnja zagotovila je bila določena v času, ko je bila količina zahtevkov za certifikate znatno višja od zneska, ki bi lahko bil odobren. Zaradi nenehnega zmanjševanja stopenj nadomestil, plačljivih za kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I, se je količina zahtevkov za certifikate znatno znižala. S tem se je zmanjšalo tveganje, da bi izvajalci vložili zahtevke iz špekulativnih razlogov. Zato je primerno zmanjšati stopnjo varščine.

(7)

Priloga VIII k Uredbi (ES) št. 1043/2005 vključuje vnose v 21 od 23 jezikov Skupnosti. Navedena priloga mora prav tako vključevati vnose v preostalih dveh jezikih, in sicer v irščini in malteščini.

(8)

Uredbo (ES) št. 1043/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Upravljalni odbor za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I, ni predložil mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

1.

Odstavek 1 v členu 1 se spremeni:

2.

Člen 3 se spremeni:

3.

V prvem pododstavku člena 43 se „25 %“ nadomesti s „15 %“.

4.

V prvem pododstavku člena 44(4) se „25 %“ nadomesti s „15 %“.

5.

V Prilogi II se opomba 4 v zvezi s stolpcem 6, „Sladkor, melase ali izoglukoza“, nadomesti z naslednjim:

6.

Prvi odstavek pod poimenovanjem za oznako KN 2905 43 00 manitol v Prilogi III se nadomesti z naslednjim:

„pridobljen iz saharoze iz Uredbe (ES) št. 318/2006“.

7.

Priloga VIII se spremeni:

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/34

(1)

Uredbi Komisije (ES) št. 451/2000 (2) in (ES) št. 703/2001 (3) določata podrobna pravila za izvajanje druge faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive 91/414/EGS in seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS. Navedeni seznam vključuje dimetoat, dimetomorf, glufosinat, metribuzin, fosmet in propamokarb.

(2)

Vplivi navedenih aktivnih snovi na zdravje ljudi in okolje so bili ocenjeni v skladu z določbami uredb (ES) št. 451/2000 in (ES) št. 703/2001 za vrste uporab, ki jih je predlagal prijavitelj. Poleg tega navedeni uredbi določata države članice poročevalke, ki morajo Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 451/2000 predložiti ustrezna poročila o oceni in priporočila. Država članica poročevalka za dimetoat je bilo Združeno kraljestvo, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 4. avgusta 2004. Država članica poročevalka za dimetomorf in metribuzin je bila Nemčija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 11. junija 2004 za dimetomorf in 23. avgusta 2004 za metribuzin. Država članica poročevalka za glufosinat je bila Švedska, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 3. januarja 2003. Država članica poročevalka za fosmet je bila Španija, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 23. avgusta 2004. Država članica poročevalka za propamokarb je bila Irska, vse ustrezne informacije pa so bile predložene 5. oktobra 2004.

(3)

Poročila o oceni so pregledali strokovnjaki držav članic in EFSA ter jih predstavili Komisiji v obliki znanstvenih poročil EFSA, in sicer 14. marca 2005 za glufosinat, 12. maja 2006 za fosmet in propamokarb, 23. junija 2006 za dimetoat in dimetomorf ter 28. julija 2006 za metribuzin (4). Ta poročila so države članice in Komisija pregledale v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali ter končno različico pripravile 24. novembra 2006 v obliki poročila Komisije o pregledu glede dimetoata, dimetomorfa, glufosinata, metribuzina, fosmeta in propamokarba.

(4)

Različne preiskave so pokazale, da se za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dimetoat, dimetomorf, glufosinat, metribuzin, fosmet in propamokarb, pričakuje, da na splošno izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1)(a) in (b) Direktive 91/414/EGS, zlasti v zvezi z uporabami, ki so bile proučene in podrobno opisane v poročilih Komisije o pregledu. Zato je primerno te aktivne snovi vključiti v Prilogo I, da se v vseh državah članicah v skladu z določbami navedene direktive lahko odobri registracija fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te aktivne snovi.

(5)

Brez poseganja v navedeni sklep je primerno pridobiti dodatne informacije o nekaterih posameznih točkah glede dimetoata, glufosinata, metribuzina in fosmeta. Člen 6(1) Direktive 91/414/EGS določa, da za vključitev posamezne snovi v Prilogo I lahko veljajo nekateri pogoji. Zato je primerno zahtevati, da se v nekaterih primerih za potrditev ocene tveganja opravijo dodatna testiranja za dimetoat, glufosinat, metribuzin in fosmet in da takšne študije predložijo prijavitelji.

(6)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I je treba predvideti primeren rok, v katerem se države članice in zainteresirane strani lahko pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, ki bodo posledica vključitve.

(7)

Brez poseganja v obveznosti iz Direktive 91/414/EGS, ki izhajajo iz vključitve aktivne snovi v Prilogo I, je državam članicam treba omogočiti, da v šestih mesecih po vključitvi snovi pregledajo obstoječe registracije za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo dimetoat, dimetomorf, glufosinat, metribuzin, fosmet in propamokarb, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz Direktive 91/414/EGS, zlasti iz člena 13 Direktive in ustreznih pogojev iz Priloge I. Države članice v skladu z določbami Direktive 91/414/EGS obstoječe registracije po potrebi spremenijo, nadomestijo ali prekličejo. Z odstopanjem od zgoraj navedenega roka je treba določiti daljše obdobje za predložitev in oceno celotne dokumentacije iz Priloge III vsakega fitofarmacevtskega sredstva za vsako nameravano uporabo v skladu z enotnimi načeli iz Direktive 91/414/EGS.

(8)

Izkušnje iz prejšnjih vključitev aktivnih snovi, ocenjenih na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 3600/92 (5), v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, so pokazale, da lahko pride do težav pri razlagi dolžnosti imetnikov obstoječih registracij v zvezi z dostopom do podatkov. V izogib nadaljnjim težavam, se zato zdi nujno razjasniti dolžnosti držav članic, zlasti dolžnost, da preverijo, ali ima imetnik registracije dostop do dokumentacije, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge II k navedeni direktivi. Vendar pa ta razjasnitev državam članicam ali imetnikom registracij ne nalaga nikakršnih novih obveznosti v primerjavi z doslej sprejetimi direktivami o spremembah Priloge I.

(9)

Zato je primerno Direktivo 91/414/EGS ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

če sredstvo vsebuje dimetoat, dimetomorf, glufosinat, metribuzin, fosmet in propamokarb kot edino aktivno snov, najpozneje do 30. septembra 2011 po potrebi spremenijo ali prekličejo registracijo; ali

(b)

če sredstvo vsebuje dimetoat, dimetomorf, glufosinat, metribuzin, fosmet in propamokarb kot eno izmed več aktivnih snovi, registracijo po potrebi spremenijo ali prekličejo najpozneje do 30. septembra 2011 ali do datuma, določenega za takšno spremembo ali preklic v ustrezni direktivi ali direktivah, ki so zadevno snov ali snovi dodale v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/43

(1)

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Koreje je bil podpisan v imenu Skupnosti dne 22. novembra 2006 ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve v skladu s Sklepom Sveta o podpisu Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Koreje (2).

(2)

Ta sporazum je treba odobriti –

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/51

(1)

Svet je 19. aprila 2007 sprejel Uredbo (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu. Člen 15(2) te uredbe določa, da Svet sestavi, pregleda in spremeni seznam oseb, subjektov in organov iz člena 7(2) te uredbe.

(2)

Svet je ugotovil, da določene osebe, subjekti in organi izpolnjujejo pogoje, določene v členu 7(2) Uredbe (ES) št. 423/2007 in da bi morali biti zato uvrščeni na seznam v Prilogi V k tej uredbi, in sicer iz posameznih in posebnih razlogov, ki so v njej določeni –

24.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/55

(1)

Člen 5 Uredbe (EGS) št. 729/70 in člen 7 Uredbe (ES) št. 1258/1999 ter člen 8(1) in (2) Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS (3) določajo, da Komisija izvede potrebna preverjanja, sporoči državam članicam rezultate svojih preverjanj, upošteva pripombe držav članic, začne dvostranske pogovore za dosego dogovora z zadevnimi državami članicami in slednjim uradno sporoči svoje sklepe.

(2)

Države članice so imele možnost zahtevati sprožitev spravnega postopka. Ta možnost je bila v nekaterih primerih uporabljena in Komisija je pregledala poročilo, ki je bilo sestavljeno ob koncu postopka.

(3)

Člena 2 in 3 Uredbe (EGS) št. 729/70 ter člen 2 Uredbe (ES) št. 1258/1999 določajo, da se lahko financirajo le nadomestila za izvoz v tretje države in intervencije, namenjene ureditvi kmetijskih trgov, ki se dodelijo oziroma izvedejo skladno s predpisi Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov.

(4)

Opravljena preverjanja, rezultati dvostranskih razprav in spravni postopki so pokazali, da del izdatkov, ki so jih prijavile države članice, ne izpolnjuje teh pogojev in torej ne more biti financiran iz Jamstvenega oddelka EKUJS.

(5)

Treba je navesti zneske, ki se jim ne priznava upravičenost do kritja iz Jamstvenega oddelka EKUJS in se ne nanašajo na izdatke, ki so nastali več kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom, v katerem je Komisija države članice obvestila o rezultatih preverjanj.

(6)

V primerih, na katere se nanaša ta odločba, je Komisija oceno zneskov, ki bodo izključeni, ker ne ustrezajo predpisom Skupnosti, državam članicam sporočila v zbirnem poročilu.

(7)

Ta odločba ne vpliva na finančne posledice, ki bi jih Komisija lahko imela zaradi sodb Sodišča v primerih, ki so bili 25. januarja 2007 še nerešeni in se nanašajo na zadeve iz te odločbe –