12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/3

(1)

Točka A(3) Priloge V k Uredbi (ES) št. 1493/1999 določa možnost povišanja najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, če je to potrebno zaradi vremenskih razmer.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 (2) določa nekatera podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 v zvezi z najvišjo skupno vsebnostjo žveplovega dioksida v vinih. V skladu s členom 19(4) navedene uredbe se v Prilogi XIIa k navedeni uredbi določi seznam primerov, ko lahko države članice zaradi vremenskih razmer dovolijo povečanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, nižje od 300 miligramov na liter, za največ 40 miligramov na liter.

(3)

Z dopisom z dne 12. januarja 2007 je nemška vlada zaprosila za dovoljenje za povečanje najvišje skupne vsebnosti žveplovega dioksida, nižje od 300 miligramov na liter, za največ 40 miligramov na liter za vino, proizvedeno iz pridelka grozdja letnika 2006 na ozemlju dežel Baden-Württemberg, Bavarska, Hessen in Porenje-Pfalz, zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer. Tej prošnji je treba ugoditi.

(4)

Znanstvena poročila pristojnih nemških organov kažejo, da je treba vsebnost žveplovega dioksida, potrebno za zagotovitev dobre vinifikacije in ohranjanja vin ter njihove primernosti za trženje, povečati glede na običajno dovoljeno vsebnost. Ta začasni ukrep je edina možnost, da se grozdje, ki so ga prizadele neugodne vremenske razmere, lahko uporabi za proizvodnjo vina, primernega za trženje.

(5)

Uredbo (ES) št. 1622/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 (2) določa zlasti nekatere pogoje za uporabo snovi, ki so bile odobrene z Uredbo (ES) št. 1493/1999. Tako Priloga IXa določa, da je dimetil dikarbonat treba uporabiti pred ustekleničenjem vina. Zaradi prevoda izraza „ustekleničenje“ in njegovega različnega pomena v nekaterih jezikih izvajalci in nadzorni organi različno razlagajo področje uporabe navedene določbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (3) za svojo uporabo opredeljuje izraz „polnjenje“ v členu 7.

(3)

Da bi zagotovili enotno razlago določb o uporabi dimetil dikarbonata, je primerno prevzeti opredelitev izraza „polnjenje“ iz Uredbe (ES) št. 753/2002 in jo uporabiti za določitev navedenih določb iz Uredbe (ES) št. 1622/2000. Zato je treba ustrezno spremeniti Prilogo IXa k Uredbi (ES) št. 1622/2000.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

„—

Dodajanje se izvaja le malo pred polnjenjem, opredeljenim kot polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov, za komercialne namene.“

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/6

(1)

Komisija je 31. maja 2006 prejela pritožbo v zvezi s peroksisulfati (persulfati) s poreklom iz Združenih držav Amerike (ZDA), Ljudske republike Kitajske (LRK) in Tajvana, ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil CEFIC (pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje persulfatov Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 13. julija 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je proizvajalce Skupnosti pritožnike, proizvajalce izvoznike v ZDA, LRK in Tajvanu, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike ZDA, LRK in Tajvana uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v roku, določenem v obvestilu o začetku, poslala obrazce zahtevka. Šest proizvajalcev izvoznikov in njihove povezane prodajne družbe so vložili zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK v obvestilu o začetku navedla, da bo morda v tej preiskavi za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila vzorčenje.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v koledarskem letu 2005, kot je določeno v obvestilu o začetku.

(8)

Ker je v preiskavi sodelovalo samo šest proizvajalcev izvoznikov, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(9)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Vprašalnike je izpolnilo šest proizvajalcev izvoznikov iz LRK, dva iz ZDA, eden iz Tajvana in en proizvajalec iz primerljive države, tj. Turčije. V celoti izpolnjene vprašalnike sta predložila tudi dva proizvajalca Skupnosti; sodelovala sta tudi dva uvoznika. Vendar pa vprašalnika ni izpolnil noben uporabnik, prav tako Komisiji niso predložili kakršnih koli informacij ali se javili v času preiskave.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(11)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO mogoče ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, v tem primeru Turčije, in sicer v prostorih naslednje družbe:

Proizvajalec v Turčiji

(12)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2003 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(13)

Zadevni izdelek zajema peroksisulfate (persulfate) s poreklom iz ZDA, LRK in Tajvana (zadevni izdelek). Zadevni izdelek je običajno uvrščen pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80 (od 1. januarja 2007 oznaki KN).

(14)

Persulfati so bele, kristalnične soli brez vonja in so štirih različnih vrst: amonijev persulfat (NH4)2S2O8, natrijev persulfat (Na2S2O8), kalijev persulfat (K2S2O8) in kalijev monopersulfat (2KHSO5 * KHSO4 * K2SO4).

(15)

Zadevni izdelek se uporablja kot pobudnik ali oksidant v številnih primerih, denimo, kot pobudnik polimerizacije v proizvodnji polimerov, kot sredstvo za jedkanje pri proizvodnji tiskanih vezij in lasne kozmetike, kot sredstvo za odstranjevanje škrobila z blaga, pri proizvodnji papirja, kot sredstvo za čiščenje zob in dezinfekcijsko sredstvo.

(16)

Ameriški proizvajalec izvoznik je trdil, da se kalijevega monopersulfata (KMP) ne sme obravnavati kot del istega izdelka, ker naj bi imel drugačno kemijsko sestavo in strukturo, drugačno končno uporabo in druge stranke. Trdil je še, da naj bi se kalijevi monopersulfati prodajali po drugačnih cenah kot druge vrste izdelka.

(17)

Preiskava pa je pokazala, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različni kemijski formuli in deloma različni uporabi enake osnovne kemijske in tehnične lastnosti in se lahko uporabljajo za iste namene. Priznava se, da se vse vrste ne uporabljajo za enake namene, vendar pa je bilo za vse ugotovljeno, da so zamenljive, vsaj kar se tiče nekaterih pomembnih načinov uporabe. Treba je opozoriti, da pri določanju, ali različne vrste izdelka predstavljajo en sam izdelek, različne ravni cen kot take niso odločilne. Ugotovljeno je bilo, da so imele vse štiri vrste podobne lastnosti in skupno končno uporabo, zato je bilo treba to trditev zavrniti. Zato se v tem postopku vse štiri vrste začasno obravnavajo kot en izdelek.

(18)

Preiskava je pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti persulfatov, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti v Skupnosti, persulfatov, ki se proizvajajo in prodajajo na domačem ameriškem, kitajskem in tajvanskem trgu, persulfatov, ki se v Skupnost uvažajo iz teh držav, in persulfatov, ki se proizvajajo in prodajajo v Braziliji, enake in da je enaka tudi njihova uporaba.

(19)

Zato se začasno sklene, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

Splošna metodologija, določena v nadaljevanju, se je uporabila za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike v ZDA in Tajvanu ter za kitajske sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bil odobren TGO. Predstavitev ugotovitev glede dampinga za vsako posamezno zadevno državo vsebuje zato samo zadeve, specifične za posamezno državo izvoznico.

(21)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika proučila, ali je bila domača prodaja zadevnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je bil celotni obseg take prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega pripadajočega izvoza v Skupnost.

(22)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe prodajale na domačem trgu in so imele reprezentativno domačo prodajo, ki je bila enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(23)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je med obdobjem preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(24)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo posamezne vrste persulfatov, ki jih je na domačem trgu v reprezentativnih količinah prodala posamezna družba v posamezni državi izvoznici, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine, v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla tako, da je določila delež dobičkonosne domače prodaje vsake posamezne vrste izvoženega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(25)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja od izračunanih stroškov proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(26)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka predstavljal 80 % celotnega obsega prodaje te vrste ali manj ali kadar je bila tehtana povprečna cena te vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, če je ta prodaja predstavljala 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več.

(27)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(28)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka, ki jo je prodal proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(29)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se po potrebi popravljenim proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka posameznega izvoznika prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) in primerna stopnja dobička.

(30)

V vseh primerih so se PSA-stroški ter dobiček določili v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali PSA-stroški ter dobiček, ki so ga ustvarili posamezni zadevni proizvajalci izvozniki na domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(31)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(32)

Kadar je izvoz potekal prek povezanih uvoznikov s sedežem v Skupnosti, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki prvič nadalje prodani neodvisnemu kupcu, pri katerem se je cena ustrezno prilagodila za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, kakor tudi za razumne zneske za PSA-stroške ter dobičke. V zvezi s tem so se uporabili lastni PSA-stroški povezanih uvoznikov. Stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(33)

Kadar je izvoz potekal prek povezanega trgovca izven Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi cene pri prvi nadaljnji prodaji neodvisni stranki v Skupnosti.

(34)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna.

(35)

Zaradi poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(36)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so se stopnje dampinga določile na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po vrsti izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po vrsti izdelka, kot je določeno zgoraj.

(37)

Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila raven nesodelovanja. V ta namen je bila opravljena primerjava obsega izvoza v Skupnost, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(38)

Ker je bila raven sodelovanja v ZDA in Tajvanu visoka (v bistvu 100-odstotna) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik v teh dveh državah namenoma ni sodeloval v preiskavi, se je zdelo primerno preostalo stopnjo dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v posamezni zadevni državi določiti v višini najvišje stopnje, uvedene za sodelujočega izvoznika.

(39)

Ocenjena raven sodelovanja proizvajalcev iz LRK na ravni države je bila prav tako zelo visoka, in sicer nad 85 %. Posebna metodologija za določitev stopnje dampinga za celotno državo je pojasnjena v nadaljevanju.

(40)

Za oba proizvajalca izvoznika je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 21. Torej je za vse vrste izdelkov normalna vrednost temeljila na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine neodvisne stranke v ZDA plačevale ali jih plačujejo, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 in 26, saj je ta prodaja predstavljala v vseh primerih 10 % ali več celotnega obsega prodaje navedene vrste.

(41)

En sodelujoči proizvajalec izvoznik je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozna cena je zato temeljila na cenah, ki so bile za zadevni izdelek dejansko plačane ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(42)

Drugi izvoznik pa je vso svojo prodajo v Skupnost izvedel prek povezane trgovinske družbe v Švici. Zato je bila izvozna cena določena tako, kot je opisano v uvodni izjavi 33.

(43)

Poleg tega je bil znatni del izvoza tega ameriškega proizvajalca izvoznika v Skupnost prek povezane družbe v Švici prodan povezani družbi, ki je zadevni izdelek uporabila kot surovino za proizvodnjo drugega izdelka, ki se ne šteje za podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(44)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na cene, določene za transakcije med proizvajalcem izvoznikom in njegovo povezano družbo v Skupnosti prek njune trgovske družbe v Švici, vplivala povezava med navedenimi tremi družbami, se te cene niso mogle upoštevati pri določitvi izvozne cene za navedene transakcije.

(45)

Prav tako izvozne cene ni bilo mogoče konstruirati na podlagi cene povezane družbe pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam, ker povezana družba za izdelavo končnega izdelka zadevni izdelek znatno spremeni; zato pri določitvi izvozne cene ni bila upoštevana nobena od navedenih transakcij, ki zadeva lastno uporabo.

(46)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi franko tovarna, kot je opisano zgoraj, s prilagoditvami, kadar je to bilo primerno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za popuste, rabate, stroške prevoza, zavarovanja, pretovarjanja, manipulativne stroške, stroške nakladanja in tozadevne stroške, stroške pakiranja, kreditov in uvozne dajatve.

(47)

Za prodajo enega proizvajalca izvoznika prek svojega povezanega trgovca v Švici je bila prilagoditev izvedena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Ta prilagoditev je temeljila na pribitku povezanega trgovca v Švici, vendar pa se pri tem izračunu dejanski dobiček povezanega trgovca ni mogel uporabiti, saj je povezava med proizvajalcem izvoznikom in povezanim trgovcem znatno vplivala na transferne cene. Zato in ker sodelujoče nepovezane družbe niso predložile smiselnih in primerljivih informacij, je bil pribitek izračunan kot vsota PSA-stroškov povezane trgovinske družbe v OP in primerne stopnje dobička, ki je bila v tej fazi določena v višini 5 %.

(48)

En ameriški proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za stopnjo trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe, ker naj del njegove domače prodaje ne bi bil primerljiv z njegovim izvozom, saj naj bi na domačem trgu obstajala kategorija strank, ki naj bi po njegovem mnenju opravljala drugačne funkcije. Vendar pa je preiskava pokazala, da ta zahteva ni utemeljena, saj družba svojih domnev ni podkrepila z dokazi. Poleg tega ni bilo ugotovljeno, ali obstajajo razlike v ceni med domnevnimi kategorijami strank pri vseh vrstah izdelka. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(49)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval, je bila preostala stopnja, ki se uporablja za vse druge izvoznike v ZDA, določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(50)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

(51)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(52)

Merila za TGO so na kratko in samo zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljevanju:

(53)

Šest proizvajalcev izvoznikov je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v danem roku poslalo izpolnjene obrazce zahtevka za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija je v prostorih teh družb poiskala in preverila vse informacije, navedene v njihovih zahtevkih za TGO, za katere je menila, da je to potrebno. Preiskava je pokazala, da se TGO lahko odobri samo trem proizvajalcem izvoznikom, ostalim trem pa je bilo treba zahtevke zavrniti. Opozorimo naj, da je treba odločitev v zvezi z enim od treh proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bil TGO odobren, še proučiti glede na informacije, ki v tej fazi niso mogle biti v celoti pregledane, kot je opisano v nadaljevanju. Te informacije bi lahko, če bodo potrjene, privedle do znatne spremembe dejanskega stanja, na podlagi katerega je bil navedeni družbi odobren TGO, saj lahko vplivajo na izpolnitev merila 1. V naslednji preglednici je prikazana odločitev glede izpolnitve pet zgoraj navedenih meril treh družb, katerim TGO ni bil odobren:

(54)

Za družbe 1, 2, 3 je bilo v preiskavi ugotovljeno, da ne izpolnjujejo zahtev zgoraj navedenih meril 1, 2 in 3.

(55)

Nobena od teh namreč družb ni mogla dokazati, da se njihove poslovne odločitve sprejmejo kot odziv na tržne razmere in brez večjega vmešavanja države.

(56)

Za družbo 1 je bilo ugotovljeno, da je večina članov upravnega odbora, vključno s predsednikom, v čigar lasti je znatni delež družbe, istih kot pred privatizacijo in da jih je imenovala država. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili člani komunistične stranke. Poleg tega družba ni mogla dokazati plačila delnic v postopku privatizacije. Za družbo 2, ki jo je ustanovila država in je bila privatizirana leta 2000, je preiskava pokazala, da so bile tri vodstvene osebe zaposlene že v času pred privatizacijo in so jo tudi izvedle ter še naprej nadzirale organe odločanja v družbi. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile te tri osebe člani komunistične stranke. Glede na ugotovitve naj bi družba 2 tudi predložila napačne informacije v zvezi z lastništvom delnic in postopkom privatizacije ter na ta način prikrila občutno vmešavanje države. Za družbo 3 so obstajali tehtni dokazi, da so začetni kapital družbe zagotovile družbe v lasti vasi in v skupni lasti, ki jo je upravljal sedanji direktor družbe; družba ni mogla pojasniti izvora kapitala.

(57)

Poleg tega nobena od treh družb svojih računovodskih evidenc ni vodila v skladu z MRS, ugotovljena pa je bila tudi velika malomarnost pri njenih revizijah.

(58)

Nazadnje je bilo ugotovljeno, da vplivajo izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, na stroške obeh družb, zlasti na stroške za pridobitev pravic do rabe zemljišča (družbi 1 in 3) oziroma stroške prenosa sredstev med privatizacijo (družba 2).

(59)

Prvotno je bilo sklenjeno, da izpolnjujejo preostali trije proizvajalci izvozniki vseh pet meril.

(60)

Vendar je industrija Skupnosti po seznanitvi zainteresiranih strank, ki so lahko predložile pripombe na zgornje ugotovitve, trdila, da je treba dvema od treh proizvajalcev izvoznikov predlagano odobritev TGO zavrniti (v nadaljevanju „družba 4“ in „družba 5“).

(61)

Za družbo 4 je industrija Skupnosti trdila, da se država vmešava v njeno upravljanje in financiranje.

(62)

Za družbo 5 pa je industrija Skupnosti trdila, da so navedli premajhno število zaposlenih in da je vprašljivo plačilo osnovnega kapitala. Vprašljive naj bi bile tudi izgube povezane trgovske družbe.

(63)

V tej fazi ni bilo mogoče skleniti, ali domneve v zvezi z družbo 4 zadostujejo za zavrnitev TGO. Argumenti so sicer močni, vendar pa za zdaj obstaja negotovost glede dejstev, na katerih temeljijo ti argumenti. Za končno odločitev je potrebna nadaljnja proučitev informacij, ki jih je predložila družba, in dodatna preiskava. V teh posebnih okoliščinah se je zato zdelo primerno, da se v tej fazi družbi 4 TGO odobri, vendar pa je treba nadaljevati preiskavo v zvezi z zahtevkom za TGO, da ne bi bila kršena pravica do zagovora zainteresiranih strank.

(64)

Argumenti proti družbi 5 so zgolj domneve. Komisija je preverila informacije, ki jih je predložil ta proizvajalec izvoznik in sklenila, da domneve niso utemeljene. Zato se ugotovitve Komisije v zvezi s to družbo ohranijo.

(65)

Po razkritju ugotovitev Komisije so vse tri družbe, ki jim je bil TGO zavrnjen, trdile, da je bila odločitev, da so vse družbe izpolnile merila TGO, nepravilna in jim je treba zato TGO odobriti.

(66)

Družba 1 je trdila, da je Komisiji predložila dokazila o plačilu delnic v gotovini in zanikala vsakršno vmešavanje države v njeno odločanje. Trdila je še, da je svoje računovodske evidence vodila v skladu z MRS in da so stroški za pridobitev pravic do rabe zemljišča ustrezali tržnim vrednostim.

(67)

Družba 2 je menila, da članstvo najvišjega vodstva v komunistični stranki ne more biti razlog za sklep, da se je država vmešavala v odločitve družbe, ter zatrdila, da je predložila ustrezna dokazila o plačilu delnic v postopku privatizacije. Družba je nadalje trdila, da so njene računovodske evidence kljub kršitvi nekaterih načel MRS v skladu s kitajskimi računovodskimi standardi.

(68)

Družba 3 je trdila, da so začetni kapital družbe zagotovile družbe, ki so v lasti istega delničarja, da so računovodske evidence v skladu z MRS, cene za pridobitev pravic do rabe zemljišča pa da so tržne in podobne cenam drugih družb na istem območju.

(69)

Komisija je navedene pripombe upoštevala, vendar pa niso spremenile odločitve, da je treba tem trem družbam TGO zavrniti.

(70)

Družba 1 je zgolj navedla, da bančni izpiski na Kitajskem niso običajni, vendar pa vseeno ni mogla dokazati, da je delnice za privatizacijo dejansko plačala. Družba ni zanikala, da je vodstvo družbe isto kot pred privatizacijo, niti, da je bil direktor član komunistične stranke. Prav tako ni zanikala dejstva, da glavni delničarji niso bili zastopani v upravnem odboru. Zato je bilo ugotovljeno, da družba ni zadovoljivo dokazala, da se država v njeno poslovanje ni vmešavala.

(71)

Poleg tega niso predložili novih navedb, s katerimi bi zavrnili ugotovitve in dokazali trditev, da so bile računovodske evidence v skladu z MRS, stroški za pridobitev pravic do rabe zemljišča pa v skladu s tržnimi pogoji.

(72)

Družba 2 je nasprotovala sklepu Komisije, ni pa zanikala dejstev, na podlagi katerih je bil ta sprejet. Družba je trdila, da je predložila ustrezna dokazila o postopku privatizacije in plačilu delnic, ni pa omenila dejstva, da so bili ti dokumenti napačni, kar je med preveritvenim obiskom priznal generalni direktor. Družba je tudi potrdila, da so bili na ključnih vodstvenih mestih člani komunistične stranke.

(73)

Poleg tega družba ni predložila novih navedb v podporo trditvi, da so bile računovodske evidence v skladu z MRS, navedla je le, da so bile v skladu s kitajskimi računovodskimi standardi.

(74)

Komisija je še naprej dvomila o izvoru kapitala družbe 3. Ta je namreč zgolj navedla, da so kapital zagotovile povezane družbe, katerih lastnik je direktor družbe 3, in sicer s posojili, ki jih je družba poplačala v nekaj mesecih. Ugotovljeno je bilo, da je ta nova informacija v nasprotju z izjavami predstavnikov družbe 3 med preveritvenim obiskom v njihovih prostorih, ko niso predložili pisnih dokazil, ter da je nezadostna, ker ne navaja izvora sredstev, s katerimi so bila posojila poplačana.

(75)

Družba je ponovno trdila, da so bile njene računovodske evidence vodene v skladu z MRS, med preiskavo ugotovljena razhajanja pa naj bi služila samo uskladitvi z MRS. Vendar pa je družba predložila le delne dokaze o tem, da naj bi domnevno usklajevanje pomenilo le majhen del ugotovljenih razhajanj. Poleg tega so bile nove informacije predložene šele po preiskavi, torej prepozno, da bi bila njihova proučitev še izvedljiva. Družba tudi ni dokazala, da je bila njihova nizka cena za pridobitev pravice do rabe zemljišča dejansko določena v skladu s tržnimi pogoji.

(76)

Na podlagi zgoraj navedenega se TGO odobri naslednjim trem proizvajalcem izvoznikom:

(77)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, uvede dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določena v členu 9(5) osnovne uredbe.

(78)

Proizvajalci izvozniki, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, so za primer, če jim TGO ne bi bil odobren, zahtevali tudi IO. Vendar pa je bil zavrnjen tudi zahtevek za individualno obravnavo, ker niso izpolnili merila iz člena 9(5)(b), namreč, da se izvozne cene in količine določajo prosto in da vmešavanje države ni tolikšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če se posameznim izvoznikom določijo različne stopnje dajatve.

(79)

Za tri proizvajalce izvoznike, ki jim je bil TGO odobren, je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 21. Za nekatere vrste izdelkov je normalna vrednost temeljila na cenah, ki so jih plačale ali jih plačujejo neodvisne stranke v LRK v običajnem poteku trgovine, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 in 26; za tiste vrste izdelka, za katere domača prodaja ni bila zadostna, da bi se lahko štela za reprezentativno, ali ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, pa je bila normalna vrednost konstruirana tako, kot je opisano v uvodnih izjavah 27 do 30.

(80)

Pri konstruiranju normalne vrednosti so v skladu s prvim pododstavkom člena 2(6) osnovne uredbe stopnje za PSA-stroške in dobiček iz uvodnih izjav 29 in 30 temeljile na dejanskih PSA-stroških in dobičku proizvajalca izvoznika pri njegovi domači prodaji v običajnem poteku trgovine.

(81)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(82)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da uporabi Japonsko kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Vendar te niso predložile nobenih pripomb.

(83)

Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi proizvajalci persulfatov, vendar nihče ni želel sodelovati.

(84)

Nato je Komisija vzpostavila stik še z vsemi znanimi proizvajalci persulfatov iz drugih držav, za katere je vedela, da taki proizvajalci obstajajo, namreč v Indiji in Turčiji, ter jim poslala vprašalnike. Indijske družbe se niso odzvale, vprašalnik je izpolnil le en turški proizvajalec.

(85)

Nato je Komisija proučila, ali bi bila Turčija ustrezna primerljiva država. Sklenjeno je bilo, da je Turčija kljub temu, da ima le enega proizvajalca zadevnega izdelka, odprt trg z nizko uvozno dajatvijo in znatnim uvozom iz tretjih držav. S preiskavo tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bila Turčija neprimerna za določitev normalne vrednosti, denimo zaradi izredno visokih stroškov surovin ali energije.

(86)

Podatki, ki jih je sodelujoči turški proizvajalec navedel v vprašalniku, so bili preverjeni na kraju samem in ugotovljeno je bilo, da so zanesljivi in primerni za določitev normalne vrednosti.

(87)

Zato se začasno sklene, da je Turčija ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(88)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na turškem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z zgoraj navedeno metodologijo.

(89)

Ker je bila prodaja nepovezanim strankam na domačem trgu reprezentativna in na splošno dobičkonosna, je bila normalna vrednost določena na podlagi vseh cen, ki so se na turškem trgu plačale ali se plačujejo za primerljive vrste izdelka v običajnem poteku trgovine, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 in 26.

(90)

Vsi proizvajalci izvozniki so v Skupnost izvažali bodisi neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti ali prek povezanih oziroma nepovezanih družb v LRK, Hongkongu ali Skupnosti.

(91)

Kadar je bil zadevni izdelek izvožen neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(92)

Kadar je prodaja potekala prek povezane družbe v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Kadar je prodaja potekala prek povezane družbe izven Skupnosti, je bila izvozna cena določena na podlagi metode iz uvodne izjave 33.

(93)

V skladu s členom 2(10) so bile prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi in drugimi tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški ter provizijami po potrebi opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(94)

Za prodajo prek povezanih trgovinskih družb je bila uporabljena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe, če so te družbe opravljale svojo dejavnost podobno kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije. Ugotovljeno je bilo, da so podatki povezane družbe o porazdelitvi PSA-stroškov zanesljivi, zato je ta prilagoditev temeljila na navedenem znesku PSA-stroškov in 5-odstotni stopnji dobička, kar je primerna stopnja dobička, če sodelujoči nepovezani uvozniki ali trgovci v Skupnosti ne predložijo ustreznejših podatkov.

(95)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je pokazala, da je bila pri dveh od treh zadevnih izvoznikov stopnja dampinga nižja od 2 %, tj. de minimis. Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

(96)

Za izračun stopnje dampinga za celotno državo, veljavne za vse izvoznike v LRK, sta se zaradi zgoraj navedene visoke stopnje sodelovanja na podlagi franko tovarna primerjali tehtana povprečna izvozna cena treh sodelujočih izvoznikov, ki jim TGO ni bil odobren, in normalna vrednost, izračunana glede na podatke v primerljivi državi.

(97)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 102,7 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(98)

Za edinega proizvajalca izvoznika je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka reprezentativen, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 21. Torej je za vse vrste izdelkov normalna vrednost temeljila na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke v Tajvanu, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 in 26, saj je ta prodaja v vseh primerih predstavljala 10 % ali več celotnega obsega prodaje te vrste.

(99)

Edini sodelujoči proizvajalec izvoznika je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozna cena je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe zato temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(100)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi franko tovarna, kot je opisano zgoraj, s prilagoditvami, kadar je to bilo primerno, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Prilagoditve so bile izvedene za rabate, stroške prevoza, zavarovanja, natovarjanja, manipulativne stroške, stroške pakiranja in kreditov.

(101)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je domnevno zahteval prilagoditev za razlike v stopnji trgovine, ker naj bi bil del njegove domače prodaje izveden na stopnji trgovine, ki ni primerljiva z njegovim izvozom. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja trgovine za enega od glavnih domačih strank nepravilno prijavljena, kar vzbuja resne dvome o zanesljivosti klasifikacije strank, ki je bila navedena kot razlog za prilagoditev stopnje trgovine. Ker v OP ni bilo mogoče ugotoviti obstoja domnevne razlike v ceni med kategorijami strank pri vseh vrstah izdelka, je bila zahteva zavrnjena.

(102)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev za razlike v provizijah, zlasti tiste, ki se plačujejo zastopniku v Tajvanu za prodajo na tajvanskem trgu. Vendar je bilo med preiskavo glede na informacije proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je zastopnik opravljal podobno delo kot prodajni oddelek proizvajalca izvoznika pri prodaji izdelka. Storitve zastopnikov so se sicer res plačevale, vendar pa je preiskava pokazala, da to ni vplivalo na primerljivost domačih in izvoznih cen. Zahteva je bila zavrnjena, saj pogoji iz prvega pododstavka člena 2(10) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni.

(103)

Proizvajalec izvoznik je zahteval tudi prilagoditev za stroške prevoza na domačem trgu. Vendar družba svoje zahteve ni mogla ustrezno utemeljiti, predloženi dokumenti pa so bili delno zavajajoči. Zato je bila družba obveščena, da se bodo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabile določbe o delnem sodelovanju. Ker družba ni predložila zadovoljivega pojasnila v zvezi s poslanimi dokumenti, so se za izračun dampinga uporabila razpoložljiva dejstva glede stroškov prevoza na domačem trgu. Prilagoditev je temeljila na zneskih, ki se lahko dokažejo s špediterskimi računi.

(104)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval, je bila preostala stopnja, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Tajvanu, določena na isti ravni kot stopnja, ugotovljena za sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(105)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

(106)

V Skupnosti proizvajata podobni izdelek dva proizvajalca v Nemčiji; v njunem imenu je bila vložena pritožba in oba sta sodelovala v preiskavi. V OP je njuna proizvodnja v višini 24 000 oziroma 2 900 ton predstavljala 100 % proizvodnje Skupnosti. Za oba se šteje, da predstavljata industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. En proizvajalec izvoznik je trdil, da je eden izmed proizvajalcev Skupnosti v OP uvažal zadevni izdelek iz Kitajske in ga je treba zato izvzeti iz opredelitve industrije Skupnosti. Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 151, pa je bila količina uvoza majhna, izvažali so zgolj zato, da bi ohranili stranke po svetu. Ker so bile poleg tega povprečne cene pri nadaljnji prodaji znatno višje od kitajskih uvoznih cen, se je štelo, da je uvoz tega proizvajalca Skupnosti zgolj samoobramba pred dampinškim uvozom in ne samopovzročena škoda. Zato se šteje, da predstavljata ta dva proizvajalca Skupnosti industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1)(a) osnovne uredbe.

(107)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje dveh proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, podatkov Eurostata o uvozu iz zadevnih držav in drugih tretjih držav v okviru ustreznih oznak KN, za Tajvan in ZDA pa na podlagi dejansko preverjenih podatkov. Količina uvoza, ki jo je navedel sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, ni predstavljala celotnega uvoza iz LRK. Zato se je v zvezi z uvozom iz LRK štelo, da so za določitev celotne potrošnje Skupnosti podatki Eurostata najzanesljivejši vir informacij.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je zadevni izdelek trenutno uvrščen pod oznaki KN 2833 40 00 in ex 2842 90 80. Podatki Eurostata v zvezi z oznako KN 2842 90 80 zajemajo posebno vrsto persulfatov (monopersulfatov), ki se uvažajo večinoma iz ZDA, in druge izdelke, kot so soli anorganskih kislin ali peroksi kislin, ki se ne štejejo za zadevni izdelek. Ker iz te velike kategorije izdelkov ni bilo mogoče pridobiti podatkov samo za persulfate, se je štelo, da Eurostatovi podatki o uvozu v zvezi s to posebno oznako KN niso zanesljivi pokazatelji razmer, in se jih zato ne sme uporabiti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 107, so se v zvezi z ZDA in Tajvanom uporabili dejansko preverjeni podatki o uvozu.

(109)

Na podlagi teh podatkov je bilo ugotovljeno, da se je v obravnavanem obdobju potrošnja povečala za 7 %

Preglednica 1

Potrošnja v EU (obseg)

(110)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz persulfatov s poreklom iz LRK, Tajvana in ZDA oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(111)

Stopnja dampinga, ugotovljena pri uvozu za vsako od zadevnih držav, je bila nad pragom de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe, obseg uvoza iz posamezne države pa v smislu člena 5(7) osnovne uredbe ni bil zanemarljiv, saj je njegov tržni delež v OP znašal 14,9 %, 5,9 % oziroma 9,3 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 95, je bila stopnja dampinga za dva proizvajalca izvoznika v LRK pod pragom de minimis. Zato se uvoz teh družb ni upošteval.

(112)

Preiskava je v zvezi s konkurenčnimi pogoji pokazala, da so osnovne fizikalne in tehnične lastnosti persulfatov, uvoženih iz zadevnih držav, in persulfatov industrije Skupnosti enake, kakor je navedeno v uvodni izjavi 18. Tudi persulfati s poreklom iz teh držav in persulfati, ki se proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, so se prodajali po primerljivih prodajnih poteh in pod podobnimi konkurenčnimi pogoji; torej so si med sabo konkurirali. V obravnavanem obdobju je bilo ugotovljeno tudi podobno gibanje cen izvoza iz LRK, Tajvana in ZDA, ki so znatno nelojalno nižale cene Skupnosti.

(113)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe in da je treba zato uvoz iz zadevnih držav proučiti kumulativno.

(114)

Uvoz iz zadevnih držav se je med letom 2003 in OP povečal za 43 %. Ta uvoz je leta 2003 znašal 8 778 ton, med OP pa je dosegel raven 12 593 ton. Povečanje uvoza je bilo zlasti opazno med letoma 2003 in 2004, ko je bilo 31-odstotno.

Preglednica 2

Uvoz iz zadevnih držav

(115)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2003 in OP povečal z 22,6 % na 30,2 %, tj. za 7,6 odstotne točke. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2003 in 2004, ko je narasel za 4,8 odstotne točke.

Preglednica 3

Tržni delež zadevnih držav

(116)

Od leta 2003 do OP so se cene uvoza iz zadevnih držav znižale za 12 %. Tako so se z 946 EUR/tono iz leta 2003 znižale na 828 EUR/tono med OP.

Preglednica 4

Cene zadevnega uvoza

(117)

Da bi se ugotovilo nelojalno nižanje cen, je bila opravljena analiza podatkov o cenah za OP. Zadevne prodajne cene industrije Skupnosti so bile neto cene po odbitku popustov in rabatov. Po potrebi so se te cene prilagodile na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti. Uvozne cene zadevnih držav so bile prav tako brez popustov in rabatov ter po potrebi prilagojene na CIF meja Skupnosti.

(118)

Prodajne in uvozne cene zadevnih držav industrije Skupnosti so se primerjale na isti stopnji trgovine, in sicer neodvisnim strankam na trgu Skupnosti.

(119)

Med OP je bilo tehtano povprečje stopenj nelojalnega nižanja cen, izraženo v odstotkih prodajnih cen industrije Skupnosti, za tajvanskega izvoznika 30,2 % odstotka, za LRK 30,3 % in za ZDA 7,4 %. Skupna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za vse zadevne države med OP je bila 22,7 %.

(120)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ob upoštevanju stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Glede na to, da se analiza nanaša samo na dve družbi, je zaradi zaupnosti podatkov večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(121)

Obseg proizvodnje industrije Skupnosti je pokazal jasen negativen trend med letom 2003 in OP. Med letoma 2003 in 2004 je bil obseg proizvodnje stabilen, leta 2005 se je nato nenadoma zmanjšal za 10 % in ta trend se je med OP nadaljeval. Čeprav je bila izkoriščenost zmogljivosti med OP višja od 70 %, se je proizvodnja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju skupno zmanjšala za 14 %.

(122)

Proizvodna zmogljivost je med 2003 in OP ostala stabilna.

(123)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivosti industrije Skupnosti v zvezi z njeno prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 6

Obseg prodaje, tržni delež, cene in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(124)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšal za 10 %. To je treba upoštevati v okviru naraščajoče potrošnje v ES.

(125)

Na splošno se je tržni delež industrije Skupnosti stalno zmanjševal, med letom 2003 in OP se je zmanjšal za 11 odstotnih točk. Zmanjšanje je bilo zlasti opazno med letoma 2003 in 2004, in sicer za 7,6 odstotne točke. Zmanjšanje obsega prodaje in tržnih deležev je treba obravnavati ob upoštevanju razvoja potrošnje Skupnosti, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 7 %, in povečanja uvoza iz zadevnih držav. V istem obdobju so se stroški industrije Skupnosti na enoto povečali za 5 %. Dejansko je zmanjšanje obsega proizvodnje, ko so bile zmogljivosti stabilne, povzročilo višje splošne stroške na enoto.

(126)

Prodajne cene industrije Skupnosti na enoto so se v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšale za 8 %. To znižanje cen kaže, da industrija Skupnosti splošnega zvišanja stroškov ni mogla prenesti na svoje stranke. Nasprotno, industrija Skupnosti je morala znižati cene, da ne bi izgubila več strank in naročil.

(127)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 7

Zaloge

(128)

Preiskava je pokazala, da zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben dejavnik škode, saj je velika večina proizvodnje izvedena na podlagi naročil. Zato so trendi o zalogah zgolj informativni. Vsekakor je raven zalog na splošno ostala večinoma stabilna. Med letoma 2003 in 2004 se je znižala za 17 %, nato se je do konca leta 2005 zvišala za 41 % ter se nato ponovno znižala za 21 % in dosegla skoraj isto vrednost kot leta 2003.

(129)

Med letom 2003 in OP so se naložbe za proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale za 45 %. Po velikemu zmanjšanju za 79 % med letoma 2003 in 2004 so leta 2004 ostale na nizki ravni. Med OP se je vrednost naložb povečala za 27 %, vendar je v primerjavi z letom 2003 ostala na nizki ravni. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, obrate in stroje izvedene predvsem za ohranjanje proizvodne zmogljivosti. Glede na že prej navedeno nizko izkoriščenost zmogljivosti naložbe vsekakor niso bile namenjene povečanju celotne proizvodne zmogljivosti.

(130)

Preiskava je pokazala, da se je finančna uspešnost industrije Skupnosti zmanjšala, vendar pa ni razkrila, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala resno ogrožena še v obravnavanem obdobju.

(131)

Zmanjšanje obsega prodaje skupaj z znižanjem prodajnih cen med letom 2003 in OP je znatno vplivalo na dobičkonosnost industrije Skupnosti, ki se je med letom 2003 in OP zmanjšala za 15,5 odstotnih točk. Negativen trend je bil zlasti očiten med letoma 2004 in 2005, ko se je dobičkonosnost zmanjšala za več kakor 10 odstotnih točk. Donosnost celotnih naložb je bila izračunana tako, da se je neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo izrazil kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, dodeljenih podobnemu izdelku. Ta kazalnik je sledil podobnemu trendu kakor dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno znižal, kar je bilo predvsem opazno med letoma 2004 in 2005, ko se je donosnost naložb zmanjšala za 17 odstotnih točk. Glede na denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, je bil ugotovljen podoben negativen trend, ki je povzročil občutno splošno poslabšanje finančnega stanja industrije Skupnosti v OP.

(132)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti, se je skupno zmanjšalo za 13 %, deloma zaradi prestrukturiranja na začetku obravnavanega obdobja. Čeprav so se celotni stroški zaposlovanja znatno znižali, so tako povprečne plače ostale stabilne. Zmanjšanje števila zaposlenih je bilo podobno zmanjšanju proizvodnje. Zato je industrija Skupnosti lahko ohranila enako raven produktivnosti kakor leta 2003.

(133)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(134)

Svet je decembra 1995 uvedel dokončno protidampinško dajatev na peroksodisulfate (persulfate) s poreklom iz LRK (3). Ti ukrepi so bili odpravljeni aprila 2002 (4). Podatki, zbrani med to preiskavo, kažejo, da se je kljub okrevanju po preteklih dampinških praksah stanje industrije Skupnosti po letu 2002 znatno poslabšalo, ko so bile protidampinške dajatve razveljavljene in je na trgu Skupnosti ponovno prišlo do dampinškega uvoza.

(135)

Preiskava je pokazala, da sta se v obravnavanem obdobju kljub povečanju potrošnje za 7 % zmanjšala obseg prodaje (– 10 %) in tržni delež (– 11 odstotnih točk) industrije Skupnosti. Tako ni imela koristi od rasti v obravnavanem obdobju.

(136)

V obravnavanem obdobju se je obseg dampinškega uvoza persulfatov iz zadevnih držav znatno povečal, tj. za 43 %, ravno tako pa se je za 7,6 odstotnih točk povečal njihov tržni delež, ki je med OP obsegal 30,2 % trga Skupnosti. Hkrati so se cene tega uvoza znatno znižale, kar je nelojalno znižalo prodajne cene industrije Skupnosti v poprečju za 22,7 %.

(137)

Analiza kazalnikov škode je pokazala, da se je stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zelo poslabšalo. Vsi kazalniki škode sledijo negativnemu trendu v obravnavanem obdobju. Za preprečitev izgube več tržnega deleža in ohranitev proizvodnje na razumni ravni industriji Skupnosti ni preostalo drugega, kot da sledi ravnem cen, ki jih je določil dampinški uvoz, da torej med letom 2003 in OP zniža svoje cene za 8 %. To je povzročilo znaten padec dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju. Poleg tega industriji Skupnosti na svoje stranke ni uspelo prenesti povišanja stroškov in njeno finančno stanje se je v obravnavanem obdobju znatno poslabšalo.

(138)

Zmanjšanje obsega prodaje je pomenilo tudi, da industrija Skupnosti ne more izkoristiti povečanja povpraševanja na trgu persulfatov.

(139)

Glede na prej navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu členov 3(5) osnovne uredbe.

(140)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Združenih držav Amerike, LRK in Tajvana povzročil škodo industriji Skupnosti v obsegu, ki ga je mogoče šteti za znatnega. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(141)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 43 % v smislu obsega, kar pomeni znatno povečanje, in za 7,6 odstotnih točk v smislu tržnega deleža. Hkrati se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za približno 11 odstotnih točk. Povprečna prodajna cena za enoto na tono uvoza iz zadevnih držav se je zmanjšala za 12 %, kar je v povprečju povzročilo nelojalno znižanje povprečnih cen industrije Skupnosti za 22,7 % v OP. Znatno povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav in povečanje njihovega tržnega deleža v obravnavanem obdobju po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Skupnosti, sta sovpadla z očitnim poslabšanjem celotnega finančnega stanja industrije Skupnosti v istem obdobju. To poslabšanje je razvidno zlasti v smislu prodajnih cen, dobičkonosnosti, donosnosti naložb, denarnega toka in zaposlovanja.

(142)

V analizi učinka dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena pomemben element konkurence, saj kakovost nima pomembne vloge. Treba je opozoriti, da so bile cene dampinškega uvoza znatno pod cenami industrije Skupnosti in pod cenami drugih izvoznikov iz tretjih držav.

(143)

Zato se začasno sklene, da je pritisk zaradi zadevnega uvoza, ki je od leta 2003 povečeval svoj obseg in tržni delež in se je izvajal z zelo nizkimi in dampinškimi cenami, igral ključno vlogo pri poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti.

(144)

Glede na podatke Eurostata in informacije, zbrane med preiskavo, je najpomembnejša tretja država, iz katere se uvažajo persulfati, Turčija s tržnim deležem 3 % med OP. Druga, a manj pomembna država izvoznica, je Japonska, čeprav ima obseg uvoza blizu 0 %.

(145)

Uvoz s poreklom iz tretjih držav, razen LRK, ZDA in Tajvana, se je zmanjšal za 8 % s 2 466 ton leta 2003 na 2 262 ton med OP. Zato se je njihov tržni delež skupaj zmanjšal s 6,3 % v 2003 na 5,4 % v OP.

(146)

Uvoz iz Turčije je leta 2003 znašal 2 161 ton in se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 42 % na 1 247 ton v OP in obsegal tržni delež v višini 3 %. Kljub temu, da je bil turški uvoz opravljen po cenah, nižjih od prodajnih cen industrije Skupnosti, se za njegov omejen in celo postopoma upadajoč tržni delež ni štelo, da ima negativni učinek na stanje industrije Skupnosti.

(147)

Glede uvoza iz preostalih tretjih držav statistični podatki Eurostata kažejo zelo nizke ravni uvoza; tj. 304 tone leta 2003, kar se je v OP povečalo na 1 015 ton. Kljub tej rasti ostaja raven tega uvoza blizu de minimis, kar pomeni samo 2,4 % potrošnje Skupnosti v OP. Poleg tega so bile cene tega uvoza znatno višje od cen iz zadevnih držav in Turčije. Zato se sklene, da ta uvoz ni znatno vplival na stanje industrije Skupnosti.

(148)

Začasno se lahko tako sklene, da uvoz iz drugih držav, razen iz LRK, ZDA in Tajvana, ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(149)

Izvoz persulfatov industrije Skupnosti izven Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (za 13 %). Poleg tega so se izvozne cene industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšale za 9 %. Vendar pa je ta izvoz pomenil samo 6 % celotne prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam v OP, zato je bilo sklenjeno, da ni imel znatnega vpliva na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(150)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 95 je bila za dva proizvajalca izvoznika določena stopnja dampinga pod pragom de minimis. Uvoz teh družb se zato v zgoraj navedeni analizi škode ni obravnaval. Namesto tega je bilo proučeno, ali bi ta uvoz lahko povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar pa se je glede na omejen obseg tega uvoza, ki je obsegal 6,9 % tržnega deleža med OP, štelo, da nedampinški uvoz ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(151)

En proizvajalec Skupnosti je uvozil zadevni izdelek iz povezane družbe v LRK in ga naprej prodal na trgu Skupnosti. Čeprav so cene pri nadaljnji prodaji pravzaprav nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, je treba opozoriti, da je ta obseg kitajskega uvoza pomenil samo manjši del celotnega uvoza iz LRK (manj kakor 4 %). Poleg tega je bil ta uvoz opravljen zgolj za ohranitev strank po svetu, ki bi drugače kupile zadevni izdelek od kitajskih dobaviteljev po dampinških cenah. Poleg tega je bila cena pri nadaljnji prodaji na trgu Skupnosti v povprečju znatno višja kakor uvozne cene drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Zato je bilo sklenjeno, da uvoz zadevnega izdelka iz LRK, ki ga je opravila industrija Skupnosti, ni prekinil vzročne zveze med dumpinških uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(152)

Istočasno povečanje dampinškega uvoza iz LRK, ZDA in Tajvana ter njihovega tržnega deleža ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen na eni strani in očitno poslabšanje stanja industrije Skupnosti na drugi strani, vodi v sklep, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Industrija Skupnosti je morala predvsem znižati svoje prodajne cene na trgu Skupnosti zaradi pritiska cen dampinškega uvoza. Tako splošnega zvišanja stroškov ni bilo mogoče prenesti na stranke, stopnje dobička pa so se znatno znižale, kar je imelo velik učinek na celotno finančno stanje industrije Skupnosti. Analiziran je bil možni učinek drugih dejavnikov, večinoma uvoza iz drugih tretjih držav, nedampinškega uvoza s poreklom iz LRK, izvoza industrije Skupnosti in spremembe stroškov, vendar je bilo ugotovljeno, da ne gre za odločilen razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(153)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na stanje industrije Skupnosti, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz persulfatov iz LRK, ZDA in Tajvana industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(154)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali kljub sklepu o škodljivem dampingu obstajajo potrebni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V zvezi s tem je treba proučiti možen vpliv morebitnih ukrepov na vse stranke, vključene v postopek, in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

(155)

Za oceno možnega vpliva uvedbe ali neuvedbe ukrepov so se informacije zahtevale od vseh zainteresiranih strank, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile same. Na podlagi tega je Komisija industriji Skupnosti, 12 nepovezanim uvoznikom in 11 uporabnikom poslala vprašalnike.

(156)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 9 so na vprašalnik odgovorili dva proizvajalca pritožnika industrije Skupnosti in dva nepovezana uvoznika.

(157)

Razmere, škodljive za industrijo Skupnosti, so posledica njenih težav pri tekmovanju z dampinškim uvozom po nizkih cenah.

(158)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja trga in zniževanje cen ter ponovno vzpostavila pošteno konkurenco. Industrija Skupnosti bi tako lahko povečala obseg svoje prodaje in ponovno pridobila tržni delež ter s tem omogočila boljšo ekonomijo obsega in dosegla potrebno stopnjo dobička za izboljšanje finančnega stanja industrije in zagotavljanje stalnih naložb v svojih proizvodnih obratih ter tako zagotovila preživetje industrije Skupnosti.

(159)

Če pa protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se slabšanje stanja industrije Skupnosti nadaljevalo. Industrija Skupnosti je še zlasti zaznamovana z izgubo prihodka zaradi nizkih cen, manjšanjem tržnega deleža in znatnim padcem dobička. Glede na vedno nižje prihodke in izrazito slabši trend v OP, bi se po vsej verjetnosti finančno stanje industrije Skupnosti brez kakršnih koli ukrepov še bolj poslabšalo. To bi nazadnje povzročilo zmanjšanje proizvodnje, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti. To še zlasti velja, ker je evropski trg zdaj eden od redkih izvoznih trgov, ki so še na voljo zadevnim državam po uvedbi protidampinških dajatev na persulfate iz Kitajske v Združenih državah Amerike. Z zaprtjem proizvodnje Skupnosti bi uporabniki persulfatov postali bolj odvisni od dobaviteljev zunaj Skupnosti.

(160)

V skladu s tem se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od škodljivega dampinga, ki ga je utrpela, in bi zato bila v njenem interesu.

(161)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom/trgovcem. Na vprašalnik sta odgovorila samo dva uvoznika. Obseg uvoza zadevnega izdelka, ki sta ga izvedla ta uvoznika, je pomenil 18,9 % celotnega uvoza v Skupnosti in 6,7 % potrošnje Skupnosti.

(162)

Treba je opozoriti, da sta bili zadevni državi (ZDA in Tajvan) edini vir dobave teh uvoznikov med OP, tako da sta uvoznika trdila, da bi uvedba protidampinške dajatve znatno vplivala na njuno finančno stanje.

(163)

Vendar pa je bilo na podlagi informacij, ki sta jih predložila zadevna uvoznika, ugotovljeno, da je obseg uvoza persulfatov v skupnem prometu družbe pomenil samo zanemarljiv del (tj. med 0,03 % in 1,3 %) med OP. Čeprav ni mogoče zanikati, da je uvedba protidampinške dajatve lahko imela določen vpliv na ti družbi, bi bil ta vpliv na splošno zanemarljiv.

(164)

Poleg tega se lahko upravičeno pričakuje, da se lahko vsakršno zvišanje cene vsaj deloma prenese na stranke zaradi dejstva, da persulfati v večini primerov pomenijo samo del teh skupnih stroškov strank, kakor je navedeno spodaj v uvodni izjavi 166. Končno je treba opozoriti, da so na voljo drugi viri dobave, kakor sta Turčija in Japonska ter tudi tisti deli kitajskega izvoza, ki niso predmet nobene protidampinške dajatve.

(165)

Komisija je poslala vprašalnike vsem enajstim znanim uporabnikom v Skupnosti. Nihče med njimi ni odgovoril na vprašalnik. Med to preiskavo Komisiji ni zagotovil informacij oziroma se ni javil noben drug uporabnik.

(166)

Ni bilo nobenega pokazatelja o prihodnjem znatnem vplivu na interese uporabnikov. Dejansko na podlagi razpoložljivih informacij persulfati v večini primerov prispevajo samo majhen del celotnih proizvodnih stroškov in bi bil učinek protidampinških dajatev zanemarljiv.

(167)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi znatno negativno vplivala, če sploh, na stanje uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka. Na tej podlagi se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov.

(168)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(169)

Ukrepe je treba uvesti na ravni, ki bo zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroča ta uvoz, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in na splošno ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Stopnja dobička pred obdavčitvijo za proizvajalce, uporabljena pri tem izračunu, je bila na podlagi pritožbe 12 % in se je potrdila med to preiskavo. Dejanski dobiček, ki ga je imela industrija Skupnosti leta 2003 in 2004 in tudi med leti pred obravnavanim obdobjem, ni bil nikoli pod to referenčno ravnjo.

(170)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 117 do 119 zgoraj), in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je prodajna cena industrije Skupnosti prilagodila za dejansko izgubo/dobiček med OP in prištela zgoraj navedena stopnja dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(171)

Te razlike so bile pri sodelujočih kitajskih proizvajalcih izvoznikih, ki jim je bil zagotovljen TGO, nad ugotovljenimi stopnjami dampinga. Pri izračunu stopnje odprave škode na ravni države za vse druge izvoznike v LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato je bila stopnja škode izračunana kot razlika med tehtanim povprečjem uvoznih cen CIF podjetij, ki jim ni bil zagotovljen TGO, in neškodljivo ceno, kakor je bila izračunana zgoraj. V primeru ZDA je bila stopnja odprave škode pod stopnjo dampinga, ugotovljeno za proizvajalce izvoznike, stopnja odprave škode za Tajvan pa je bila nad ugotovljeno stopnjo dampinga.

(172)

Glede na že navedeno se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na ravni ugotovljene stopnje dampinga, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(173)

Stopnje protidampinških dajatev za posamično družbo, opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju s preostalimi dajatvami, ki veljajo za „vse druge družbe“ v ZDA in Tajvanu, ter dajatvijo na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“ v LRK) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe in torej posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(174)

Vsak zahtevek glede uporabe teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (5) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo prilagodila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(175)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

(176)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev glede proizvajalcev izvoznikov v LRK se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Posebna stopnja dampinga, izračunana za zadevnega proizvajalca, velja samo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja ustrezen proizvajalec izvoznik v LRK. Ti posebni ukrepi, ki se uporabljajo samo za družbe v LRK, za katere je uvedena individualna stopnja dajatve, vključujejo naslednje:

(177)

Predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki mora biti skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe v LRK.

(178)

Če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb v LRK, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, se bo to povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države ali preostale dajatve.

(179)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/30

(1)

Skupnost financira dejavnosti držav članic na področju nadzora in izvrševanja ribištva od leta 1990 v skladu s cilji, ki jih določa Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 (2).

(2)

Izboljšave v smeri učinkovitega sistema nadzora na celotnem območju Skupnosti bo težko doseči brez spodbud, zlasti kadar je treba testirati in uvajati nove tehnologije.

(3)

Podatki kažejo, da viri držav članic še vedno niso dovolj visoki, da bi le-te lahko izpolnile svoje obveznosti v skladu z Uredbo (ES) št. 2371/2002. Države članice zaprošajo za pomoč Skupnosti zlasti za reševanje obstoječih razlik v svojih zmogljivostih za nadzor ribištva.

(4)

Uredba (ES) št. 861/2006 določa poleg drugih ukrepov tudi finančne ukrepe Skupnosti za izdatke na področju nadzora in inšpekcije ribištva za obdobje 2007–2013.

(5)

Člen 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006 določa seznam dejavnosti držav članic na področju nadzora in izvrševanja ribištva, ki so upravičene do finančne pomoči Skupnosti.

(6)

V okviru načela dobrega finančnega poslovodenja morajo države članice jasno navesti pravila, ki jih je treba upoštevati, da bi lahko koristile finančno pomoč Skupnosti pri izdatkih na področju nadzora in izvrševanja ribištva.

(7)

Treba je zagotoviti, da se sredstva Skupnosti, ki so na voljo za takšne dejavnosti, dodelijo učinkovito in z namenom zmanjševanja ugotovljenih pomanjkljivosti tako, da se zagotovi visok standard izvajanja nadzora.

(8)

Države članice morajo vsako leto in za celotno obdobje 2007–2013 oceniti svoje programe in vpliv svojih izdatkov na nadzor in inšpekcijo.

(9)

Zaradi poenostavitve postopkov se od 1. januarja 2007 zahtevki za povračilo, ki se nanašajo na izdatke, odobrene na podlagi odločb Sveta št. 95/527/ES (3), 2001/431/ES (4) in 2004/465/ES (5), predložijo v skladu s prilogama VI in VII k tej uredbi.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –

(a)

„letni program za nadzor ribištva“ pomeni letni program, ki ga država članica sestavi v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 861/2006;

(b)

„prevzem proračunskih obveznosti“ pomeni postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravne obveznosti;

(c)

„pravna obveznost“ pomeni akt, s katerim odredbodajalec države članice prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev.

(a)

letno napoved zahtevkov za povračilo;

(b)

predvidene ukrepe za obveščanje javnosti, da je projekt prejel finančno podporo Skupnosti;

(c)

kadar projekt zadeva nakup ali posodobitev plovil in letal: opredelitev tipa plovila ali zrakoplova;

(d)

opis vseh sredstev, ki jih ima uprava za spremljanje in nadzor ribištva na voljo, sestavljen v skladu s Prilogo I.

(a)

je predviden v programu za nadzor ribištva; in

(b)

se navezuje na katero koli dejavnost iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 861/2006;

(c)

zadeva projekte, katerih stroški presegajo 40 000 EUR, brez DDV, razen kadar projekt zadeva dejavnosti iz člena 8(a)(ii) ali (v) Uredbe (ES) št. 861/2006 ali kjer je to ustrezno utemeljeno;

(d)

nastane zaradi pravnih in proračunskih obveznosti, ki jih države članice prevzamejo v skladu s členom 4 te uredbe;

(e)

zadeva projekte, ki se izvajajo v skladu s členom 8 te uredbe;

(f)

je skladen s posebnimi pravili Skupnosti, kjer veljajo takšna pravila.

(a)

metodologijo ribiškega nadzora;

(b)

zakonodajo Skupnosti, ki ureja Skupno ribiško politiko in zlasti nadzor;

(c)

uporabo tehnik nadzora ribištva;

(d)

izvajanje zadevnih nadzornih sistemov s strani držav članic skladno s pravili skupne ribiške politike.

(a)

posledice za njen program za nadzor ribištva, vključno s tistimi, ki so finančne narave;

(b)

razloge za zamudo ali neizvajanje;

(c)

predviden novi časovni okvir izvajanja.

(a)

Komisiji vsako leto do 31. marca predložijo vmesno ocenjevalno poročilo o svojem programu za nadzor ribištva za predhodno leto, ki zajema:

(b)

Komisiji do 31. marca 2014 predložijo končno ocenjevalno poročilo, ki zajema:

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/39

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 2. do 6. aprila 2007 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 ali Uredbo Komisije (ES) št. 1832/2006 z dne 13. decembra 2006 o prehodnih ukrepih v sektorju sladkorja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (3) za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4318.

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in države članice obvestiti, da je bila določena meja dosežena –

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/42

(1)

Z Direktivo Komisije 98/47/ES (2) je bil azoksistrobin vključen do 1. julija 2008, z Direktivo Komisije 97/73/ES (3) je bil imazalil vključen do 31. decembra 2008, z Direktivo Komisije 1999/1/ES (4) je bil krezoksim-metil vključen do 31. januarja 2009, z Direktivo Komisije 1999/73/ES (5) je bil spiroksamin vključen do 1. septembra 2009, z Direktivo Komisije 1999/80/ES (6) je bil azimsufuron vključen do 1. oktobra 2009, z Direktivo Komisije 2000/50/ES (7) je bil proheksadion-kalcij vključen do 20. oktobra 2010 in z Direktivo Komisije 2000/10/ES (8) je bil fluroksipir vključen do 30. novembra 2010 kot aktivna snov v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS.

(2)

Na zahtevo se lahko vključitev aktivne snovi podaljša, če je bil vložen zahtevek najmanj dve leti pred potekom veljavnosti uvrstitve. Komisija je prejela zahteve v zvezi s podaljšanjem vključitev vseh zgoraj navedenih snovi.

(3)

Komisija bo morala določiti podrobna pravila v zvezi s predložitvijo in oceno nadaljnjih podatkov, ki so potrebni za podaljšanje vključitve v Prilogo I. Zato je upravičeno podaljšati vključitev zgoraj navedenih aktivnih snovi v Prilogi I za obdobje, potrebno, da lahko prijavitelji pripravijo zahtevke ter da jih Komisija lahko oceni in sprejme odločitev.

(4)

Direktivo 91/414/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, določeni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/47

(1)

Drugi pododstavek člena 16(2) in člen 16(3) Direktive 98/8/ES (v nadaljevanju „Direktive“) določata, da se v primeru, ko zahtevane informacije in podatki za presojo aktivne snovi niso predloženi v predpisanem roku, lahko odloči, da se taka aktivna snov ne vključi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi. Države članice morajo po takšni odločitvi preklicati vsa dovoljenja za biocidne pripravke, ki vsebujejo to aktivno snov.

(2)

Uredbi Komisije (ES) št. 1896/2000 (2) in (ES) št. 2032/2003 (3) določata podrobna pravila za izvajanje prve in druge faze desetletnega programa dela iz člena 16(2) Direktive. Člen 4(2) Uredbe (ES) št. 2032/2003 določa 1. september 2006 kot datum, s katerim države članice prekličejo obstoječa dovoljenja za biocidne proizvode, ki vsebujejo ugotovljene obstoječe aktivne snovi, za katere ni bila sprejeta nobena prijava ali zanje nobena država članica ni izrazila zanimanja.

(3)

Člen 4a Uredbe (ES) št. 2032/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1048/2005 (4), določa pogoje, na podlagi katerih lahko države članice Komisijo zaprosijo za podaljšanje obdobja postopne odprave, določenega v njenem členu 4(2) in pogoje odobritve takšnega podaljšanja.

(4)

Za nekatere aktivne snovi, katerih uporaba v biocidnih pripravkih se prepove po 1. septembru 2006, so vlogo za podaljšanje obdobja postopne odprave Komisiji vložile posamezne države članice in jim priložile podatke, ki dokazujejo potrebo po nadaljnji uporabi zadevnih snovi.

(5)

Poljska je predložila podatke, ki dokazujejo, da za ciflutrin, ki se uporablja kot insekticid za zaščito gradbenega lesa na zgodovinskih in drugih stavbah, trenutno ni na voljo drugih ustreznih možnosti. Kratko podaljšanje obdobja postopne odprave za to snov se zdi primerno, da se lahko predložijo podatki o učinkovitosti drugih snovi in da se omogoči njihovo dajanje v promet na Poljskem v skladu z nacionalno zakonodajo.

(6)

Francija je predložila podatke, ki dokazujejo potrebo, da se zagotovi čim širši možni spekter larvicidov za zatiranje komarjev, ki so vektorji hudih bolezni, prisotnih med prebivalstvom čezmorskih departmajev države članice, in zahtevala, da temefos še naprej ostane na trgu teh območij. Podaljšanje obdobja postopne odprave za to snov se zdi primerno zaradi njene nadomestitve z drugimi ustreznimi snovmi.

(7)

Francija je predložila podatke, ki dokazujejo potrebo po začasni nadaljnji uporabi amoniaka kot veterinarsko higiensko biocidnega proizvoda za preprečevanje infekcij živine s kokcidiji, oocistami (cryptosporidium) in glistami (nematoda). Podaljšanje obdobja postopne odprave za to snov se zdi primerno zaradi njene postopne nadomestitve z drugimi snovmi, prijavljenimi za presojo v programu preverjanja iz Direktive.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –

(a)

nadaljnja uporaba je mogoča le pod pogojem, da so proizvodi, ki vsebujejo snov, odobreni za predvideno uporabo bistvenega pomena;

(b)

nadaljnja uporaba je sprejemljiva le, če nima nesprejemljivega učinka na zdravje ljudi ali živali ali na okolje;

(c)

ob odobritvi dovoljenj se uvedejo vsi primerni ukrepi za zmanjšanje tveganja;

(d)

biocidni pripravki, ki ostanejo na trgu po 1. septembru 2006, se ponovno označijo, da ustrezajo pogojem za omejeno uporabo;

(e)

po potrebi države članice zagotovijo, da si imetniki dovoljenj ali zadevne države članice prizadevajo najti druge možnosti za tovrstne uporabe ali da se pripravi dosje, ki bo v skladu s postopkom iz člena 11 Direktive 98/8/ES predložen najpozneje do 14. maja 2008.

12.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 97/50