ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 92 |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 50 |
Vsebina |
|
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
UREDBE |
|
|
|
||
|
|
||
|
* |
||
|
* |
Uredba Komisije (ES) št. 372/2007 z dne 2. aprila 2007 o določitvi prehodnih mejnih vrednosti migracije za mehčalce v tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z živili ( 1 ) |
|
|
* |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Komisija |
|
|
|
2007/207/ES |
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 29. marca 2007 o spremembi odločb 2001/405/ES, 2002/255/ES, 2002/371/ES, 2004/669/ES, 2003/31/ES in 2000/45/ES zaradi podaljšanja veljavnosti ekoloških kriterijev za podelitev znamke za okolje Skupnosti nekaterim proizvodom (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 532) ( 1 ) |
|
|
|
2007/208/ES |
|
|
* |
||
|
|
PRIPOROČILA |
|
|
|
Svet |
|
|
|
2007/209/ES |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 369/2007
z dne 2. aprila 2007
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 3. aprila 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. aprila 2007
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 2. aprila 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
IL |
171,0 |
MA |
106,7 |
|
SN |
320,6 |
|
TN |
143,7 |
|
TR |
157,6 |
|
ZZ |
179,9 |
|
0707 00 05 |
JO |
171,8 |
MA |
108,8 |
|
TR |
152,9 |
|
ZZ |
144,5 |
|
0709 90 70 |
MA |
58,7 |
TR |
100,3 |
|
ZZ |
79,5 |
|
0709 90 80 |
EG |
242,2 |
IL |
80,8 |
|
ZZ |
161,5 |
|
0805 10 20 |
CU |
38,6 |
EG |
43,5 |
|
IL |
56,6 |
|
MA |
45,6 |
|
TN |
53,9 |
|
TR |
51,4 |
|
ZZ |
48,3 |
|
0805 50 10 |
IL |
61,3 |
TR |
52,4 |
|
ZZ |
56,9 |
|
0808 10 80 |
AR |
82,2 |
BR |
77,2 |
|
CA |
101,7 |
|
CL |
86,8 |
|
CN |
84,3 |
|
NZ |
121,8 |
|
US |
108,5 |
|
UY |
67,4 |
|
ZA |
82,0 |
|
ZZ |
90,2 |
|
0808 20 50 |
AR |
71,8 |
CL |
90,0 |
|
CN |
54,2 |
|
ZA |
77,3 |
|
ZZ |
73,3 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 370/2007
z dne 2. aprila 2007
o popravku Uredbe Komisije (ES) št. 361/2007 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit od 1. aprila 2007
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uvozne dajatve v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. aprila 2007, so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 361/2007 (3). |
(2) |
Ker izračunano povprečje uvoznih dajatev odstopa za 5 EUR/t od določene dajatve, je potrebna prilagoditev uvoznih dajatev, določenih v Uredbi (ES) št. 361/2007. |
(3) |
V skladu s tem je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 361/2007 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi I in II k Uredbi (ES) št. 361/2007 se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 3. aprila 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. aprila 2007
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 270, 29.9.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).
(2) UL L 161, 29.6.1996, str. 125. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1110/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 12).
(3) UL L 91, 31.3.2007, str. 3.
PRILOGA
PRILOGA I
Uvozne dajatve za proizvode iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003, ki se uporabljajo od 3. aprila 2007
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Uvozna dajatev (1) (EUR/t) |
1001 10 00 |
PŠENICA trda, visoke kakovosti |
0,00 |
srednje kakovosti |
0,00 |
|
nizke kakovosti |
0,00 |
|
1001 90 91 |
PŠENICA navadna, semenska |
0,00 |
ex 1001 90 99 |
PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske |
0,00 |
1002 00 00 |
RŽ |
0,00 |
1005 10 90 |
KORUZA semenska, razen hibridne |
12,61 |
1005 90 00 |
KOR UZA razen semenske (2) |
12,61 |
1007 00 90 |
SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev |
0,00 |
PRILOGA II
Podatki za izračun dajatev, določenih v Prilogi I
30. marec 2007
1. |
Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:
|
2. |
Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:
|
(1) Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je uvoznik ob uporabi člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:
— |
3 EUR na tono, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju, |
— |
2 EUR na tono, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka. |
(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR na tono, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.
(3) Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).
(4) Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).
(5) Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/6 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 371/2007
z dne 2. aprila 2007
o spremembi Uredbe (ES) št. 950/2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (1) in zlasti člena 40(1)(e)(iii) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 6(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), določa, da vlagatelji zahtevkov za izdajo uvoznega dovoljenja ne smejo vložiti več kot enega zahtevka za isto zaporedno številko kvote za obdobje uvozne tarifne kvote. Uredba (ES) št. 1301/2006 se uporablja ne glede na dodatne pogoje ali odstopanja, ki so morda predvidena v sektorskih uredbah. Za tekoče delovanje trga Skupnosti je zlasti treba ohraniti obdobja za vložitev zahtevkov za uvozna dovoljenja, kot so predvidena v Uredbi Komisije (ES) št. 950/2006 (3) ter v tem odstopati od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006. |
(2) |
Izkušnje iz začetnih mesecev uporabe Uredbe (ES) št. 950/2006 kažejo, da bi bilo treba izboljšati skupna pravila za upravljanje, ki jih določa navedena uredba. |
(3) |
V skladu s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 950/2006, kadar sprostitev v prosti promet ne poteka v državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje, država članica sprostitve v prosti promet shrani originalno uvozno dovoljenje. Da bi gospodarski subjekt lahko uporabil preostala uvozna dovoljenja in omogočil varnost uvoznih dovoljenj, ta država članica shrani samo kopijo uvoznega dovoljenja. |
(4) |
Sporočila držav članic Komisiji, določena v členu 8(b)(i) Uredbe (ES) št. 950/2006 bi morala vključevati tudi količine uvoženega belega sladkorja. |
(5) |
V skladu s členom 10(1)(b) Uredbe (ES) št. 950/2006 lahko vse stalne rafinerije Skupnosti v obdobju od 30. junija do konca tržnega leta vložijo zahtevke za uvozna dovoljenja, in sicer za sladkor za prečiščevanje, v vseh državah članicah v okviru količin na državo članico, za katero se lahko izdajo uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje. V takšnih primerih se ne sme uporabljati zahteva iz drugega pododstavka člena 4(2) navedene uredbe, da morajo vložiti zahtevek pri pristojnih organih države članice, v kateri so prijavljene kot zavezanke za DDV. |
(6) |
Če sladkor, ki je bil uvožen kot sladkor za prečiščevanje, ni prečiščen v obdobju, ki je določeno v členu 4(4)(b) Uredbe (ES) št. 950/2006, samo imetnik uvoznega dovoljenja plača znesek v višini 500 EUR na tono za količine sladkorja, ki ni bil prečiščen. Enaka kazen, predvidena v členu 11(3)(a), se mora zato za odobrenega proizvajalca sladkorja črtati. |
(7) |
V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1894/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembah in dopolnitvah Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, zaradi izvajanja Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Brazilijo glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v okviru pristopa k Evropski skupnosti (4) se je Skupnost zavezala, da bo uvozila iz Brazilije tarifno kvoto v višini 10 124 ton surovega trsnega sladkorja za prečiščevanje po stopnji dajatve 98 EUR na tono. |
(8) |
To kvoto je treba odpreti in z njo upravljati v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 kot s „sladkorjem iz koncesij CXL“. Ker člen 24 navedene uredbe odpira tarifne kvote za sladkor iz koncesij CXL na podlagi tržnega leta, je treba letno tarifno kvoto za surovi trsni sladkor za prečiščevanje s poreklom iz Brazilije prilagoditi glede na dejstvo, da tržno leto 2006/2007 zajema 15 mesecev. |
(9) |
Uredbo (ES) št. 950/2006 je treba zato ustrezno spremeniti. |
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 950/2006 se spremeni:
1. |
V členu 4(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2. Ne glede na člen 6(1) Uredbe (ES) št. 1301/2006 se zahtevki za uvozna dovoljenja vložijo vsak teden, od ponedeljka do petka, in sicer od datuma iz odstavka 5 tega člena do prekinitve izdaje dovoljenj, navedene v drugem pododstavku člena 5(3) te uredbe.“ |
2. |
Člen 7(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Če sprostitev v prosti promet ne poteka v državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje, država članica sprostitve v prosti promet shrani kopijo uvoznega dovoljenja in po potrebi dopolnilno listino, izpolnjeno v skladu s členoma 22 in 23, in posreduje kopijo državi članici, ki je izdala uvozno dovoljenje. V teh primerih imetnik uvoznega dovoljenja obdrži original.“ |
3. |
V členu 8 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
4. |
V členu 10(1) se doda naslednji pododstavek: „V primeru zahtevkov, vloženih v skladu s točko (b) prvega pododstavka in z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(2), lahko vlagatelji vložijo zahtevke za dovoljenja pri pristojnih organih države članice, v kateri niso prijavljeni kot zavezanci za DDV. V tem primeru vlagatelj predloži odobritev za opravljanje dejavnosti stalne rafinerije v skladu s členom 7(1)(d) Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 (5). |
5. |
V členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Vsak proizvajalec sladkorja pred 1. junijem po koncu zadevnega tržnega leta plača znesek v višini 500 EUR na tono za količine sladkorja, za katere pristojnemu organu ne more ustrezno dokazati, da sladkor iz odstavka 2(c) ni uvoženi sladkor, ki ni namenjen za prečiščevanje, pri sladkorju za prečiščevanje pa, da ni bil prečiščen zaradi izjemnih tehničnih razlogov ali višje sile.“ |
6. |
Odstavka 1 in 2 člena 24 se nadomestita z naslednjim: „1. Za vsako tržno leto se odprejo tarifne kvote za skupaj 106 925 ton surovega trsnega sladkorja za prečiščevanje iz oznake KN 1701 11 10, ki se ga uvozi kot sladkor iz koncesij CXL po stopnji dajatve 98 EUR na tono. Vendar pa znaša za tržno leto 2006/2007 količina surovega trsnega sladkorja 144 388 ton. 2. Količine iz odstavka 1 se razdelijo po državi porekla na naslednji način:
Vendar pa je za tržno leto 2006/2007 razdelitev po državah porekla naslednja:
|
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. aprila 2007
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 247/2007 (UL L 69, 9.3.2007, str. 3).
(2) UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).
(3) UL L 178, 1.7.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2031/2006 (UL L 414, 30.12.2006, str. 43).
(4) UL L 397, 30.12.2006, str. 1.
(5) UL L 178, 1.5.2006, str. 39.“
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/9 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 372/2007
z dne 2. aprila 2007
o določitvi prehodnih mejnih vrednosti migracije za mehčalce v tesnilih pokrovov, namenjenih za stik z živili
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (1) ter zlasti člena 5(1) Uredbe,
po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane („Agencija“),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Leta 1999 je Znanstveni odbor za prehrano za epoksidirano sojino olje (ESBO) dodelil dopusten dnevni vnos (TDI) 1 mg/kg na telesno težo na dan. Ta TDI ustreza meji specifične migracije (SML) 60 mg/kg živil za polimerne materiale in izdelke iz Direktive Komisije 2002/72/ES (2). |
(2) |
Direktiva Komisije 2007/19/ES z dne 30. marca 2007 o spremembi Direktive 2002/72/ES o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (3), pojasnjuje, da tesnila v pokrovih sodijo na področje uporabe Direktive 2002/72/ES. Določa, da morajo države članice sprejeti ukrepe do 1. aprila 2008, ki dovoljujejo prosti promet tesnil v pokrovih, če so ti v skladu s SML. Tesnila v pokrovih, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, bodo od 1. junija 2008 prepovedana. |
(3) |
Zdi se nujno regulirati dajanje v promet teh izdelkov do izvajanja Direktive 2007/19/ES. |
(4) |
Dejansko so zadnji podatki držav članic in Švice pokazali koncentracije ESBO v maščobnih živilih, kot so omake in zelenjava ali riba v olju, ki dosegajo 1 150 mg/kg. Pri tako visokih vrednostih je TDI pri potrošnikih lahko presežen. |
(5) |
V zadnjem času se nosilci dejavnosti zanimajo za uporabo drugih mehčalcev kot nadomestkov za ESBO, ki imajo višji TDI ali migrirajo v manjši meri. Zato so za te nadomestke potrebna tudi posebna pravila. |
(6) |
Poleg tega je pravni položaj teh izdelkov trenutno negotov. Direktiva 2002/72/ES se uporablja za materiale in izdelke ter njihove sestavne dele, ki so sestavljeni izključno iz polimernega materiala ali so sestavljeni iz dveh ali več plasti materialov, od katerih vsaka sestoji izključno iz polimernih materialov. Tesnila v kovinskih pokrovčkih se lahko alternativno štejejo za del materiala ali izdelka iz polimernih materialov in so zato vključena v Direktivo 2002/72/ES ali kot plastificiranje na kovinski podlagi in zato niso vključena v Direktivo 2002/72/ES. |
(7) |
Posledično države članice trenutno uporabljajo različna pravila, ki bi lahko ovirala trgovino. |
(8) |
Zato se zdi smotrno določiti prehodne SML za vsoto nekaterih mehčalcev v tesnilih pokrovov, ki so v stiku z maščobnimi živili, tako da ni ogrožen prosti promet navedenih izdelkov, da se pokrovi in živila, ki predstavljajo znatno tveganje, takoj vzamejo iz prometa in da ima industrija istočasno dovolj časa dokončati razvoj tesnil, ki so v skladu s SML iz Direktive 2002/72/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/19/ES. |
(9) |
Prehodne SML je treba postaviti na stopnjo, ki zagotavlja, da TDI običajno ne bo presežen, ob upoštevanju povprečnega zaužitja zadevnih živil in mnenja EFSA z dne 16. marca 2006, ki je nakazalo, da stopnja mehčalcev v 90 % maščobnih živil v steklenih kozarcih ne dosega 300 mg/kg živila. |
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pokrovi, ki vsebujejo plasti iz polimernih materialov ali so plastificirani, tesnila v teh pokrovih, ki so sestavljeni iz dveh ali več plasti različnih vrst materialov, se v Skupnosti lahko dajejo v promet, če so v skladu z omejitvami in zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja do 30. junija 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. aprila 2007
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 338, 13.11.2004, str. 4.
(2) UL L 220, 15.8.2002, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/79/ES (UL L 302, 19.11.2005, str. 35).
(3) UL L 91, 31.3.2007, str. 17.
PRILOGA
Omejitve in zahteve v zvezi z mehčalci v tesnilih pokrovov
Ref. št. |
Št. CAS |
Ime |
Omejitve in/ali zahteve |
(1) |
(2) |
(3) |
(4) |
88640 |
008013-07-8 |
Epoksidirano sojino olje (ESBO) |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (1) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik ali so že v stiku s formulami in nadaljevalnimi formulami za dojenčke in majhne otroke, kot določa Direktiva Komisije 91/321/EGS o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke, ki je v skladu z Direktivo 96/5/ES o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke, znaša SML = 30 mg/kg živila ali modelne raztopine za živilo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik ali so že v stiku z vsemi drugimi vrstami živil, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
30401 |
— |
Acetilirani mono- in digliceridi maščobnih kislin |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin živil ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik z vsemi drugimi vrstami živil ali so že v stiku z njimi, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
76815 |
— |
Poliester adipinske kisline z glicerolom ali pentaeritritolom, estri z nerazvejenimi maščobnimi kislinami s sodim številom ogljikovih atomov 12–22. |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik ali so že v stiku z vsemi drugimi vrstami živil, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
93760 |
000077-90-7 |
Tri-n-butil acetil citrat |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik ali so že v stiku z vsemi drugimi vrstami živil, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
56800 |
030899-62-8 |
Glicerol, monoester z lavrinsko kislino, diester z ocetno kislino |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik ali so že v stiku z vsemi drugimi vrstami živil, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
30340 |
330198-91-9 |
12-(acetoksi)stearinska kislina, 2,3-bis(acetoksi)propil ester |
Pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za katere se v Direktivi 85/572/EGS zahteva preskus v modelni raztopini D, SML(T) (2) = 300 mg/kg živil ali modelnih raztopin živil ali 50 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. Za materiale in izdelke, namenjene za stik z vsemi drugimi vrstami živil ali so že v stiku z njimi, znaša SML(T) (2) = 60 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 10 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
76866 |
— |
Poliestri 1,2-propanediol in/ali 1,3- in/ali 1,4-butanediol in/ali polipropilenglikol z adipinsko kislino, sklenjeni tudi z ocetno kislino ali maščobnimi kislinami C12–C18 ali n-oktanolom in/ali n-dekanolom |
SML = 30 mg/kg živil ali modelnih raztopin za živila ali 5 mg/dm2 skupne stične površine živila s pokrovom in zaprto posodo. |
(1) „SML“ pomeni mejno vrednost za specifično migracijo.
(2) SML(T) v tem posebnem primeru pomeni, da vsota migracij spojin, navedenih pod referenčnimi številkami 88640, 30401, 76815, 93760, 56800 in 30340, ne sme preseči mejne vrednosti za specifično migracijo.
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/13 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 373/2007
z dne 2. aprila 2007
o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 795/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (1), in zlasti drugega stavka člena 60(2) ter člena 145(c) in (d) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 (2) uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od leta 2005. Izkušnje administrativnega in operativnega izvajanja navedene sheme na nacionalni ravni so pokazale, da so v določenih pogledih potrebna dodatna podrobnejša pravila, v drugih pa je treba obstoječa pravila razjasniti in prilagoditi. |
(2) |
Sladkorni trs zaseda zemljišče pet let in se večkrat žanje, zato ga lahko opredelimo kot trajni nasad. V skladu s členom 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 površine s trajnimi nasadi na splošno niso upravičene do uveljavljanja pravic do plačila. Vendar člen 3b(2) Uredbe (ES) št. 795/2004 določa upravičenost trajnih nasadov v okviru sheme enotnega plačila pod pogojem, da je za površino treba zaprositi za pomoč za energetske rastline, določeno v členu 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003. |
(3) |
Uredba (ES) št. 1782/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 319/2006 (3), opredeljuje pravila za nevezano podporo in za vključitev podpore za sladkorno peso, sladkorni trs ter cikorijo v shemo enotnega plačila. Površine s takšnimi nasadi morajo biti zato upravičene, ne da bi bilo treba zanje zaprositi v okviru sheme za energetske rastline. Sladkorni trs je primerno izključiti iz opredelitve trajnega nasada v členu 2 Uredbe (ES) št. 795/2004 tako, da se doda seznamu nasadov, ki so opredeljeni kot večletne poljščine za namen naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003. |
(4) |
V skladu s členom 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 bo proizvodnja konoplje, ki se ne goji za vlakna, dovoljena kot uporaba zemljišča v okviru sheme enotnega plačila od 1. januarja 2007 dalje. Odobritev plačil mora biti pogojena z uporabo certificiranih semen določenih sort. Člen 29 Uredbe (ES) št. 795/2004 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Storjena je bila napaka v besedilu člena 30(5) Uredbe (ES) št. 795/2004, ki določa, da morajo države članice sprejeti ukrepe, potrebne za uporabo člena 29 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pri proizvajalcih, ki z nenormalno majhnim številom glav živine (GVŽ) v delu leta umetno ustvarijo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti. Države članice morajo to obveznost izpolniti, kadar gre za nenormalno veliko število GVŽ. Navedeno določbo je treba zato popraviti. |
(6) |
V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 795/2004 je bilo na podlagi podatkov, ki so jih Komisiji sporočile zadevne države članice, določeno povprečno število hektarjev iz člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Malta in Slovenija sta Komisiji sporočili zadevne podatke. Zato je primerno, da se za ti državi članici določi tudi število hektarjev. |
(7) |
Ker se vključitev podpore za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo v shemo enotnega plačila uporablja od 1. januarja 2006, je primerno zagotoviti, da se spremenjena določba o upravičenosti površin sladkornega trsa za shemo enotnega plačila uporablja retroaktivno od tega datuma dalje. |
(8) |
Ker Uredba (ES) št. 795/2004 uvaja pravila za izvajanje sheme enotnega plačila od 1. januarja 2005, mora popravek člena 30(5) veljati od tega datuma dalje. |
(9) |
Uredbo (ES) št. 795/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti in popraviti. |
(10) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 795/2004 se spremeni:
1. |
V razpredelnici v členu 2(d) se doda naslednja vrstica:
|
2. |
V členu 29 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Seme se certificira/potrdi v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES (4) in zlasti člena 12 Direktive. |
3. |
V členu 30 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim besedilom: „5. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uporabo člena 29 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pri proizvajalcih, ki z nenormalno velikim številom GVŽ v delu leta umetno ustvarijo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti.“ |
4. |
Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1(1) se uporablja od 1. januarja 2006 dalje.
Člen 1(2) se uporablja od 1. januarja 2007 dalje.
Člen 1(3) se uporablja od 1. januarja 2005 dalje.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 2. aprila 2007
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2013/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 13).
(2) UL L 141, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1291/2006 (UL L 236, 31.8.2006, str. 20).
(3) UL L 58, 28.2.2006, str. 32.
(4) UL L 193, 20.7.2002, str. 74.“
PRILOGA
„PRILOGA II
Število hektarjev iz člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003
Država članica in regije |
Število hektarjev |
DANSKA |
33 740 |
NEMČIJA |
301 849 |
Baden-Württemberg |
18 322 |
Bavarska |
50 451 |
Brandenburg in Berlin |
12 910 |
Hessen |
12 200 |
Spodnja Saška in Bremen |
76 347 |
Mecklenburg-Predpomerjansko |
13 895 |
Severno Porenje-Vestfalija |
50 767 |
Porenje-Pfalz |
19 733 |
Posarje |
369 |
Saška |
12 590 |
Saška-Anhalt |
14 893 |
Schleswig-Holstein in Hamburg |
14 453 |
Turingija |
4 919 |
LUKSEMBURG |
705 |
FINSKA |
38 006 |
Regija A |
3 425 |
Regija B–C1 |
23 152 |
Regija C2–C4 |
11 429 |
MALTA |
3 640 |
SLOVENIJA |
11 437 |
ŠVEDSKA |
|
Regija 1 |
9 193 |
Regija 2 |
8 375 |
Regija 3 |
17 448 |
Regija 4 |
4 155 |
Regija 5 |
4 051 |
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
|
Anglija (drugo) |
241 000 |
Anglija (Moorland SDA) |
10 |
Anglija (Upland SDA) |
190 |
Severna Irska |
8 304“ |
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Komisija
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/16 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 29. marca 2007
o spremembi odločb 2001/405/ES, 2002/255/ES, 2002/371/ES, 2004/669/ES, 2003/31/ES in 2000/45/ES zaradi podaljšanja veljavnosti ekoloških kriterijev za podelitev znamke za okolje Skupnosti nekaterim proizvodom
(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 532)
(Besedilo velja za EGP)
(2007/207/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (1) in zlasti drugega pododstavka člena 6(1) Uredbe,
po posvetovanju z Odborom Evropske unije za podelitev znaka za okolje,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Opredelitev skupine izdelkov in ekoloških kriterijev iz Odločbe Komisije 2001/405/ES z dne 4. maja 2001 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti izdelkom iz tissue papirja za higienske namene uporabe (2) se izteče 4. maja 2007. |
(2) |
Odločba Komisije 2002/255/ES z dne 25. marca 2002 o določitvi okoljskih meril za podeljevanje znaka za okolje Skupnosti televizijskim sprejemnikom (3) se izteče 31. marca 2007. |
(3) |
Odločba Komisije 2002/371/ES z dne 15. maja 2002 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje Skupnosti tekstilnim izdelkom in o spremembi Odločbe 1999/178/ES (4) se izteče 31. maja 2007. |
(4) |
Odločba Komisije 2004/669/ES z dne 6. aprila 2004 o uvedbi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje hladilnikom in o spremembi Odločbe 2000/40/ES (5) se izteče 31. maja 2007. |
(5) |
Odločba Komisije 2003/31/ES z dne 29. novembra 2002 o določitvi spremenjenih okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje detergentom za pomivalne stroje in o spremembi Odločbe 1999/427/ES (6) se izteče 31. decembra 2007. |
(6) |
Odločba Komisije 2000/45/ES z dne 17. decembra 1999 o določitvi okoljskih meril za podelitev znaka Skupnosti za okolje pralnim strojem (7) se izteče 30. novembra 2007. |
(7) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 je bil pravočasno izveden pregled okoljskih meril ter z njimi povezanih zahtev za ocenjevanje in preverjanje iz navedenih odločb. |
(8) |
Po pregledu teh meril in zahtev je v vseh šestih primerih primerno podaljšati obdobje veljavnosti okoljskih meril in zahtev za obdobje enega leta. |
(9) |
Ker je v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000 obvezen samo pregled okoljskih meril ter zahtev za ocenjevanje in potrjevanja, je primerno, da odločbe 2001/405/ES, 2002/255/ES, 2002/371/ES, 2004/669/ES, 2003/31/ES in 2000/45/ES ostanejo veljavne. |
(10) |
Zato je treba odločbe 2001/405/ES, 2002/255/ES, 2002/371/ES, 2004/669/ES, 2003/31/ES in 2000/45/ES ustrezno spremeniti. |
(11) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Člen 3 Odločbe 2001/405/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
Okoljska merila za skupino izdelkov iz tissue papirja ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 4. maja 2008.“
Člen 2
Člen 4 Odločbe 2002/255/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 4
Okoljska merila za skupino izdelkov televizijskih sprejemnikov ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. marca 2008.“
Člen 3
Člen 5 Odločbe 2002/371/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 5
Okoljska merila za skupino izdelkov tekstilnih izdelkov ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. maja 2008.“
Člen 4
Člen 5 Odločbe 2004/669/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 5
Okoljska merila za skupino izdelkov hladilnikov ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. maja 2008.“
Člen 5
Člen 5 Odločbe 2003/31/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 5
Okoljska merila za skupino izdelkov detergentov za pomivalne stroje ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 31. decembra 2008.“
Člen 6
Člen 3 Odločbe 2000/45/ES se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
Okoljska merila za skupino izdelkov pralnih strojev ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje veljajo do 30. novembra 2008.“
Člen 7
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 29. marca 2007
Za Komisijo
Stavros DIMAS
Član Komisije
(1) UL L 237, 21.9.2000, str. 1.
(2) UL L 142, 29.5.2001, str. 10. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2005/384/ES (UL L 127, 20.5.2005, str. 20).
(3) UL L 87, 4.4.2002, str. 53. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2005/384/ES.
(4) UL L 133, 18.5.2002, str. 29.
(5) UL L 306, 2.10.2004, str. 16.
(6) UL L 9, 15.1.2003, str. 11.
(7) UL L 16, 21.1.2000, str. 74. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2005/384/ES.
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/18 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 30. marca 2007
o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo o razširjenosti salmonele pri puranih, ki se bo izvajala v Bolgariji in Romuniji
(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 1401)
(Besedili v bolgarskem in romunskem jeziku sta edini verodostojni)
(2007/208/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 20 Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba 90/424/EGS določa finančne prispevke Skupnosti za posebne veterinarske ukrepe. Prav tako predvideva, da mora Skupnost sprejeti ali pomagati državam članicam pri sprejetju tehničnih in znanstvenih ukrepov, potrebnih za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine in za razvoj izobraževanja ali usposabljanja na področju veterine. |
(2) |
Uredba (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (2), predvideva, da je treba določiti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele v populaciji jat puranov do konca leta 2007. |
(3) |
Za določitev cilja Skupnosti morajo biti na voljo primerljivi podatki o razširjenosti salmonele v populacijah puranov v Bolgariji in Romuniji. Taki podatki trenutno niso na voljo, zato je treba v navedenih državah članicah v primernem obdobju izvesti posebno raziskavo za spremljanje razširjenosti salmonele pri puranih. |
(4) |
Druge države članice morajo v skladu z Odločbo Komisije 2006/662/ES z dne 29. septembra 2006 o finančnem prispevku Skupnosti za temeljno raziskavo o razširjenosti salmonele pri puranih, ki se bo izvajala v državah članicah (3), med oktobrom 2006 in septembrom 2007 izvesti temeljno raziskavo o razširjenosti salmonele pri puranih. Enak postopek je treba uporabiti tudi pri temeljnih raziskavah v Bolgariji in Romuniji. Vendar je treba obdobje raziskave skrajšati, da se omogoči istočasna analiza podatkov vseh držav članic. |
(5) |
Raziskava bo zagotovila tehnične podatke, potrebne za razvoj zakonodaje Skupnosti na področju veterine. Glede na pomembnost zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti salmonele pri puranih v Bolgariji in Romuniji, je treba navedenima državama dodeliti finančni prispevek Skupnosti za izvajanje posebnih zahtev raziskave. Zato je primerno, da se povrnejo celotni stroški laboratorijskih preskušanj, za katere velja zgornja meja. Vsi drugi stroški, povezani na primer z vzorčenjem, potovanjem, upravljanjem itd., niso upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti. |
(6) |
Finančni prispevek Skupnosti je treba dodeliti pod pogojem, da se raziskava izvede v skladu z zakonodajo Skupnosti in da izpolnjuje nekatere druge natančno določene pogoje. Finančni prispevek je treba dodeliti, če so predvideni ukrepi učinkovito izvedeni in pod pogojem, da organi pošljejo vse potrebne informacije v za to določenih rokih. |
(7) |
Treba je določiti menjalni tečaj, ki se bo uporabil pri zahtevkih za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (4). |
(8) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Vsebina in področje uporabe
1. Izvede se raziskava za oceno razširjenosti Salmonelle spp. v Bolgariji in Romuniji pri naslednjih jatah puranov:
(a) |
jatah puranov za pitanje, vzorčenih v treh tednih po datumu oddaje z izbranega gospodarstva v zakol; |
(b) |
jatah plemenskih puranov v 9 tednih pred datumom depopulacije jat. |
2. Raziskava o razširjenosti salmonele pri jatah iz odstavka 1 („jate“) zajema obdobje od 1. aprila 2007 do 30. septembra 2007.
3. Za namen te odločbe je „pristojni organ“ organ ali organi države članice, kakor so imenovani v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2160/2003.
Člen 2
Vzorčenje
1. Vzorčenje za namen raziskave se izvede na gospodarstvih z najmanj 500 purani za pitanje ali 250 plemenskimi purani. Na vsakem izbranem gospodarstvu puranov za pitanje se vzorči ena jata ustrezne starosti.
Če je izračunano število jat za vzorčenje, kot je določeno v tehničnih specifikacijah, višje od števila razpoložljivih gospodarstev z najmanj takim številom puranov, kot je določeno v prvem pododstavku, se lahko vzorčijo do štiri jate na istem gospodarstvu, da bi dosegli navedeno izračunano število jat. Kadar je možno, morajo biti navedene dodatne jate s posameznega gospodarstva iz različnih poslopij za purane, vzorci pa vzeti v različnih mesecih.
Če število jat za vzorčenje še vedno ni zadostno, se lahko vzorčijo več kot štiri jate na istem gospodarstvu, pri čemer je poudarek na večjih gospodarstvih.
Če število jat za vzorčenje še vedno ni zadostno, se lahko jate vzorčijo na gospodarstvih z manjšim številom puranov od tistega, ki je določeno v prvem pododstavku.
2. Vzorčenje izvaja pristojni organ ali pa se izvaja pod njegovim nadzorom.
Člen 3
Odkrivanje Salmonelle spp. in serotipizacija ustreznih izolatov
1. Odkrivanje Salmonelle spp. in serotipizacija ustreznih izolatov se izvajata v nacionalnih referenčnih laboratorijih za salmonelo (NRL).
Kadar NRL nima zmogljivosti za izvajanje analiz ali če laboratorij ne izvaja odkrivanja rutinsko, lahko pristojni organi za izvajanje analiz imenujejo omejeno število drugih laboratorijev, ki izvajajo uradni nadzor nad salmonelo.
Navedeni laboratoriji morajo imeti dokazane izkušnje pri uporabi zahtevane metode odkrivanja, izvajati sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s standardom ISO 17025 in jih mora nadzirati NRL.
2. Odkrivanje Salmonelle spp. se izvaja v skladu z metodo, ki jo priporoča referenčni laboratorij Skupnosti za salmonelo.
3. Serotipizacija ustreznih izolatov se izvaja v skladu s shemo Kaufmann-White.
Člen 4
Zbiranje podatkov, ocenjevanje in poročanje
1. Pristojni organ zbere in oceni dosežene rezultate v skladu s členom 3 te odločbe na podlagi vzorčenja iz člena 2 Odločbe ter vse potrebne zbirne podatke in svojo oceno posreduje Komisiji.
Komisija navedene rezultate skupaj z nacionalnimi zbirnimi podatki in ocenami, ki so jih opravile države članice, posreduje Evropski agenciji za varnost hrane, ki jih bo preučila.
2. Nacionalni zbirni podatki in rezultati iz odstavka 1 so javno dostopni v obliki, ki zagotavlja zaupnost.
Člen 5
Tehnične specifikacije
Naloge in ukrepi iz členov 2, 3 in 4 te odločbe se izvajajo v skladu s tehničnimi specifikacijami SANCO/2083/2006, predstavljenimi na seji Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali 18. julija 2006 in objavljenimi na spletni strani Komisije http://europa.eu.int/comm/food/food/biosafety/salmonella/impl_reg_en.htm
Člen 6
Finančni prispevek Skupnosti
1. Bolgariji in Romuniji se dodeli finančni prispevek Skupnosti za stroške laboratorijskega preskušanja, tj. bakteriološko odkrivanje Salmonelle spp. in serotipizacijo ustreznih izolatov.
2. Najvišji finančni prispevek Skupnosti znaša:
(a) |
20 EUR za preskus za bakteriološko odkrivanje Salmonelle spp.; |
(b) |
30 EUR za serotipizacijo ustreznih izolatov. |
Vendar finančni prispevek Skupnosti ne presega zneskov iz Priloge I.
Člen 7
Pogoji za dodelitev finančnega prispevka Skupnosti
1. Finančni prispevek iz člena 6 se Bolgariji in Romuniji dodeli pod pogojem, da se raziskava izvaja skladno z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti, vključno s pravili o konkurenci, oddaji javnih naročil ter ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a) |
najpozneje do 1. aprila 2007 začnejo veljati zakoni in drugi predpisi, potrebni za izvajanje raziskave; |
(b) |
poročilo o napredku za prve tri mesece raziskave se posreduje do 31. julija 2007; poročilo o napredku mora vsebovati vse informacije, navedene v poglavju 6 Poročanje o tehničnih specifikacijah iz člena 5; |
(c) |
najpozneje do 31. oktobra 2007 se pošlje končno poročilo o tehnični izvedbi raziskave, vključno z dokazili o nastalih stroških ter rezultatih, doseženih v obdobju od 1. aprila 2007 do 30. septembra 2007; dokazila o nastalih stroških vsebujejo vsaj podatke iz Priloge II; |
(d) |
raziskava se izvede učinkovito. |
2. Na zahtevo Bolgarije in Romunije se lahko plača predujem v višini 50 % celotnega zneska iz Priloge I.
3. Nespoštovanje rokov iz odstavka 1(c) pomeni postopno zmanjšanje finančnega prispevka za izplačilo, kar znaša 25 % skupnega zneska do 15. novembra 2007, 50 % do 1. decembra 2007 in 100 % do 15. decembra 2007.
Člen 8
Menjalno razmerje za izdatke
Zaradi upravne učinkovitosti morajo biti vsi izdatki, predloženi za finančni prispevek Skupnosti, izraženi v eurih. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1913/2006 z dne 20. decembra 2006 o podrobnih pravilih za uporabo kmetijsko-monetarne ureditve za euro v kmetijskem sektorju in o spremembi nekaterih uredb (5), se za izdatke v valuti, ki ni euro, uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem zadevna država članica predloži zahtevek.
Člen 9
Uporaba
Ta odločba se uporablja od 1. aprila 2007.
Člen 10
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na Republiko Bolgarijo in na Romunijo.
V Bruslju, 30. marca 2007
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(2) UL L 325, 12.12.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006.
(3) UL L 272, 3.10.2006, str. 22.
(4) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.
(5) UL L 365, 21.12.2006, str. 52.
PRILOGA I
Najvišji finančni prispevek Skupnosti za Bolgarijo in Romunijo
(EUR) |
|
Država članica |
Znesek |
Bolgarija |
2 990 |
Romunija |
3 250 |
PRILOGA II
Overjeno finančno poročilo o izvajanju temeljne raziskave o razširjenosti Salmonelle spp. pri jatah puranov
Obdobje poročanja: 1. april 2007 do 30. september 2007
Izjava o stroških raziskave, ki so upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti
Referenčna številka odločbe Komisije o finančnem prispevku Skupnosti:…
…
Stroški, nastali v zvezi z |
Število preskusov |
Skupni stroški preskušanja, nastali med obdobjem poročanja (nacionalna valuta) |
Bakteriološko preiskavo za Salmonello spp. |
|
|
Serotipizacijo izolatov salmonele |
|
|
Izjava upravičenca
Potrjujemo, da
— |
so stroški, navedeni v izjavi o stroških, resnični ter da so nastali med izvajanjem nalog iz Odločbe Komisije 2007/208/ES in so bili nujni za ustrezno izvajanje navedenih nalog, |
— |
vsa dokazila o navedenih stroških so na voljo za revizijo. |
Datum: …
Finančno odgovorna oseba: …
Podpis: …
PRIPOROČILA
Svet
3.4.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 92/23 |
PRIPOROČILO SVETA
z dne 27. marca 2007
o posodobitvah širših smernic ekonomskih politik držav članic in Skupnosti v letu 2007 ter o izvajanju politik zaposlovanja držav članic
(2007/209/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 99(2) in 128(4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Komisije,
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007,
ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je spomladi leta 2005 prenovil Lizbonsko strategijo in se pri tem posebej osredotočil na rast in zaposlovanje v Evropi. |
(2) |
Svet je julija 2005 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005–2008) (1) in Sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki sta združena v „Integriranih smernicah za rast in delovna mesta“. |
(3) |
Države članice so bile pozvane, naj upoštevajo Integrirane smernice za rast in delovna mesta v svojih nacionalnih programih reform v zvezi z ekonomskimi politikami in politiko zaposlovanja. |
(4) |
Vse države članice so do oktobra 2005 predložile nacionalne programe reform, ki jih je Komisija ocenila in o njih poročala Evropskemu svetu spomladi leta 2006. |
(5) |
Spomladanski Evropski svet leta 2006 je upošteval te dokumente in opredelil štiri prednostna področja (raziskave in razvoj ter inovacije, poslovno okolje, priložnosti za zaposlovanje in integrirana energetska politika), v okviru katerih je sprejel omejeno število posebnih ukrepov in pozval države članice, naj jih izvedejo do konca leta 2007. |
(6) |
V skladu s sklepi spomladanskega Evropskega sveta leta 2006 so države članice predstavile svoja letna poročila o izvajanju nacionalnih programov reform. |
(7) |
Komisija je analizirala ta letna poročila o izvajanju in svoje ugotovitve predstavila v Letnem poročilu o napredku za leto 2007 (3). |
(8) |
Na podlagi te analize je treba dati več priporočil. Za skladno in celostno nadaljnje izvajanje Lizbonske strategije za rast in delovna mesta je treba zdaj sprejeti posebna priporočila za vsako državo posebej glede gospodarske politike in politike zaposlovanja v enotnem dokumentu. V tem pristopu se odraža tudi integrirana struktura nacionalnih programov reform in poročil o njihovem izvajanju ter potrebna skladnost smernic za zaposlovanje in širših smernic ekonomske politike iz člena 99(2) Pogodbe ES, kot je poudarjeno v zadnjem stavku člena 128(2) PES. |
(9) |
Da bi zagotovili celotno izvedbo Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, mora to priporočilo vsebovati tudi posebna priporočila državam članicam euroobmočja. |
(10) |
Evropski parlament je sprejel resolucijo v zvezi s tem priporočilom (4) – |
PRIPOROČA, naj države članice sprejmejo ukrepe v skladu s smernicami iz Priloge ter poročajo o nadaljnjem ukrepanju v naslednjih letnih poročilih o napredku na področju izvajanja nacionalnih programov reform v okviru prenovljene Lizbonske strategije za rast in delovna mesta.
V Bruslju, 27. marca 2007
Za Svet
Predsednik
P. STEINBRÜCK
(1) UL L 205, 6.8.2005, str. 28.
(2) UL L 205, 6.8.2005, str. 21.
(3) COM(2006) 816, del II.
(4) Mnenje, podano 15. februarja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
PRILOGA
BELGIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Belgija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju in krepitvi nacionalnega programa reform za obdobje 2005–2008. V splošnem je okvir politik ustrezen, čeprav obstaja določeno tveganje glede vzdržnosti javnih financ zaradi staranja prebivalstva. Belgija kljub skromnemu napredku na področju raziskav in razvoja izvaja napovedane ukrepe na mikroekonomskem področju ter krepi obstoječe reforme z namenom povečanja naložb. Na področju zaposlovanja je opaziti različne stopnje napredka, potrebni so ukrepi za dosego stopnje zaposlenosti na ravni EU, zlasti za starejše. Belgija je začela izvajati vrsto ukrepov, s katerimi se je odzvala na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. |
3. |
Med prednosti belgijskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo: stalna tendenca zniževanja deleža javnega dolga, stabilizacija trenda na področju raziskav in razvoja po padcu v obdobju 2002–2003, razvoj grozdov in polov konkurenčnosti, napredek na področju prenosa direktiv o notranjem trgu, nadaljnji ukrepi na področju boljših predpisov in upravne poenostavitve, politika spodbujanja pomoči podjetjem v začetni fazi poslovanja; ukrepi za izboljšanje alternativnega sistema učenja ter formalno priznanje pridobljenega znanja in spretnosti in zagotavljanje kakovosti sistema tehničnega izobraževanja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju belgijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: zmanjšanje obdavčitve dela in zmanjšanje regionalnih razlik na področju brezposelnosti in na področju zaposlovanja. Glede na navedeno se Belgiji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Belgija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij izboljšanje konkurence na trgu plina in električne energije, vključno z vzpostavitvijo neodvisnih in učinkovitih regulatornih organov ter dodatnimi ukrepi v zvezi z operaterji za prenos in distribucijo ter povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev in ranljivih skupin, zlasti s poostritvijo meril o izpolnjevanju pogojev za predčasno upokojitev in krepitvijo preventivnih (izobraževanje, usposabljanje) in aktivnih politik trga dela. |
ČEŠKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Napredek Češke pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen: na več področjih napredek ni dovolj jasno predstavljen, nekatere reforme so bile preložene, medtem ko drugih še niso začeli izvajati. Vendar pa bi morala močna gospodarska rast olajšati izvajanje reform. Na makroekonomskem področju obstajajo določene nevarnosti, zlasti za srednjeročno proračunsko konsolidacijo in dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva. V splošnem dosega Češka dobre rezultate na mikroekonomskem področju. Na področju raziskav in razvoja se izboljšuje zasebno financiranje, splošni napredek pa je zmeren. Na področju zaposlovanja so potrebna dodatna prizadevanja za soočenje s ključnim izzivom, to je zagotovitvijo večje prožnosti trga dela. Pri izpolnjevanju zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka. |
3. |
Med prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim pozitivni ukrepi za povečanje nadzora in preglednosti javnih financ, za izboljšanje predpisov in poslovnega okolja ter za reformo učnih načrtov za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje in za spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju češkega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, ker sta v proračunu za leto 2007 predvidena preseganje zgornjih mej za odhodke in povečan primanjkljaj; povečanje zneska, namenjenega javnim izdatkom za raziskave in razvoj, in povečanje njihove učinkovitosti; izboljšanje varnosti in prožnosti na trgu dela; večja učinkovitost in pravičnost v izobraževanju in usposabljanju ter spodbujanje vključevanja v vseživljenjsko izobraževanje. Glede na navedeno se Češki priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Češka med obdobjem izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje sistema patentiranja in varstva pravic intelektualne lastnine; pospeševanje napredka na področju IKT, vključno z izvajanjem in spremljanjem razvoja pravnega okolja, ki v celoti omogoča e-upravo; doseganje ciljev zmanjšanja administrativne obremenitve podjetij; nadaljnje izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za inovativna podjetja; razvoj povezav med podjetji v tuji in domači lasti; uvajanje podjetniškega izobraževanja v učne načrte; boljše vključevanje prikrajšanih skupin v trg dela; zmanjševanje regionalnih neskladij v zaposlovanju; usklajevanje poklicnega in družinskega življenja; premostitev razlike med spoloma pri plačah in izvajanje strategije aktivnega staranja. |
DANSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Danska zelo dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov spomladanskega Evropskega sveta iz leta 2006. Danska je s Sporazumom o sistemu socialnega skrbstva, sprejetim junija 2006, še bolj okrepila svojo strategijo reform v smislu makroekonomske politike in politike zaposlovanja ter dosegla velik napredek pri doseganju nacionalnega konsenza o reformah. Dosegla je tudi napredek na mikroekonomskem področju, vključno s področjem konkurence. |
3. |
Med prednosti danskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim: celovita, integrirana strategija reform, ki se lahko šteje za merilo uspešnosti za druge države članice; kombinacija srednjeročnega in dolgoročnega pristopa, ki temelji na doslednem upoštevanju interesnih skupin; delovni trg, ki temelji na „prožni varnosti“; splošna makroekonomska strategija, katere cilj je dolgoročna finančna vzdržnost, vključno z omejitvijo izdatkov, proračunskimi presežki in hitrim zmanjšanjem javnega dolga; ter premišljeni ukrepi za povečanje dolgoročnega priliva delovne sile, zlasti sporazum o poznejšem predčasnem upokojevanju. |
4. |
Poleg tega se bo morala Danska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: ukrepe za povečanje srednjeročnega priliva delovne sile do leta 2015, vključno z nadaljnjimi pobudami za izboljšanje spodbud za delo ter z dodatnimi ukrepi za vključevanje starejših delavcev in priseljencev v trg dela; nadaljevanje predlaganih reform na področju zakonodaje o konkurenci in zagotavljanje aktivnega izvajajanja novih pooblastil na področju konkurence s strani ustreznih organov; dodatne ukrepe na področju medomrežnega povezovanja za dobavo energije z namenom izboljšanja delovanja trga električne energije in plina; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in okrepitev obstoječih ustrezno ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter povečanja števila študentov, ki zaključijo višje srednješolsko ali terciarno izobraževanje, če se izkaže, da ukrepi ne zadostujejo za doseganje ambiciozno zastavljenih ciljev. |
NEMČIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Nemčija v splošnem dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na področju ključnih makroekonomskih in mikroekonomskih izzivov in prednostnih ukrepov. Počasneje pa napreduje na področju zaposlovanja. Nemčija se prav tako ustrezno odziva na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. |
3. |
Med prednosti reform v letu 2006 spadata napredek na področju konsolidacije in vzdržnosti javnih financ ter izvajanje različnih ukrepov za pripravo boljših predpisov, kot sta ustanovitev neodvisnega sveta na zvezni ravni za oceno učinka („Normenkontrollrat“) in spletno informativno orodje „Starthotek“ za podjetja v začetni fazi poslovanja. Očitne so tudi druge prednosti na področju družbe znanja (raziskave in razvoj ter inovacije) ter dejstvo, da se ukrepom za vključevanje starejših brezposelnih ljudi namenja več pozornosti. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju nemškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ; izboljšanje konkurence, predvsem na področju reguliranih strok in poklicev ter novih širokopasovnih trgov; ter reševanje problema strukturne brezposelnosti. Glede na navedeno se Nemčiji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Nemčija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje postopkov javnih naročil; izboljšanje okvira za konkurenco v železniškem prometu ter v omrežjih za plin in električno energijo, kjer je neučinkovita zaradi prevelike koncentracije; spodbujanje podjetij v začetni fazi poslovanja in olajšave pri zaposlovanju prvega delavca; nadgrajevanje obstoječih ukrepov za izboljšanje vseživljenjskega učenja, vključno z razvojem poklicnega usposabljanja odraslih; in povečanje zmogljivosti za otroško varstvo. |
ESTONIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Estonija je dosegla zelo velik napredek pri izvajanju ukrepov, s katerimi se je odzvala na ključne izzive države na področju raziskav in razvoja, inovacij in zaposlovanja ter na štiri prednostna področja, ki jih je oblikoval spomladanski Evropski svet leta 2006. Močno si tudi prizadeva zagotoviti skladnost med nacionalnim programom reform in kohezijsko politiko; zato je v tem pogledu poročilo o izvajanju mogoče oceniti kot vzorno. |
3. |
Med prednosti estonskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja spadajo med drugim: nadgraditev več strateških ciljev, kar je dokaz primerno ambicioznega pristopa; ustanovitev nove strateške pisarne za krepitev izvajanja, ki je lahko drugim za vzor; uspešne makroekonomske politike, predlagane v nacionalnemu programu reform za vzdržnost javnih financ in oblikovanje ugodnih pogojev za rast zaposlovanja; precejšnja prizadevanja za povečanje javnih in zasebnih odhodkov za raziskave in razvoj in za izboljšanje okvirnih pogojev za raziskave in razvoj v podjetjih; ukrepi za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja in financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij ter napredek na področju številnih okoljskih vprašanj, zlasti reforme ekološkega davka. V obdobju izvajanja nacionalnega programa reform se bo morala Estonija osredotočiti na: |
4. |
jasnejšo opredelitev ciljev in izboljšano medresorsko sodelovanje za učinkovito uporabo izdatkov za raziskave in razvoj ter inovacije; krepitev prizadevanj za zagotavljanje pravilne uporabe rezultatov raziskav in razvoja, tj. uporabe za inovativne storitve ali proizvode; spodbujanje tesnejšega sodelovanja med univerzami in podjetji; aktivno izvajanje načrtovane proaktivne konkurenčne politike; izboljšanje prožnosti trga dela z nadaljnjimi prizadevanji za prenovitev delovnega prava; krepitev aktivnih politik trga dela in izboljševanje ravni znanja in spretnosti delovne sile z nadaljnjo krepitvijo reform na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja. |
GRČIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Grčija je pri izvajanju nacionalnega programa reform dosegla določen napredek, ki pa je dokaj omejen z mikroekonomskega vidika in na področju zaposlovanja. Grčija dosega relativno velik napredek na makroekonomskem področju, v okviru reform na mikroekonomskem področju in področju zaposlovanja pa bodo potrebna dodatna prizadevanja. Grčija se je samo delno odzvala na zaveze, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006. Pri upravljanju je potrebno boljše usklajevanje med upravnimi ravnmi; to bo okrepilo nadaljnje konstruktivno usklajevanje, ki so ga že vzpostavile številne interesne skupine. |
3. |
Prednost grškega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja je med drugim zadovoljiv napredek na področju konsolidacije javnih financ. Napredek se obeta tudi na področjih izboljšanja razporeditve javnih sredstev, izboljšanja poslovnega okolja, raziskav in razvoja ter inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije, deleža žensk pri zaposlovanju, skupnih stopenj brezposelnosti ter izobraževanja in usposabljanja. Grčija je izboljšala kakovostne vidike ekonomske rasti, in sicer z zasebnimi naložbami, ki predstavljajo največji delež. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju grškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ z reformo pokojninskega sistema; posodobitev javne uprave; strožji ukrepi za povišanje stopnje zaposlenosti, obravnavanje brezposelnosti in neprijavljenega dela, posodobitev varnosti zaposlitve in spodbujanje mobilnosti delovne sile ter povečanje kakovosti in ustreznosti izobraževanja in usposabljanja glede na trg dela. Glede na navedeno se Grčiji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Grčija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: pospešitev prizadevanj za določitev strategije za raziskave in inovacije ter povečanje naložb v raziskave in razvoj; izboljšanje prenosa direktiv o notranjem trgu; okrepitev prizadevanj za dosego ciljev strategije malih in srednje velikih podjetij, ki jih je določil Evropski svet spomladi leta 2006; izvajanje politik za spodbujanje deleža žensk pri zaposlovanju in uveljavljanje dosledne strategije aktivnega staranja. |
ŠPANIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Španija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Zdaj je bistveno, da nadaljuje z izvajanjem novih zakonov in ukrepov na sedmih ključnih področjih politike, da bi s tem povečala zaposlovanje in produktivnosti ter dosegla popolno konvergenco BDP na prebivalca z EU-25. |
3. |
Pomembne prednosti izvajanja in krepitve španskega nacionalnega programa reform so med drugim: hitrejše znižanje javnega dolga, kot je bilo načrtovano, zadovoljiv napredek pri izvajanju temeljnih strategij raziskav in razvoja ter inovacij; vključitev podjetništva v nacionalne učne načrte na vseh ravneh izobraževanja, napredek v okviru socialnega dialoga, kot je predviden v celovitem tristranskem dogovoru iz maja 2006, in zadovoljiv napredek pri doseganju količinsko opredeljenih ciljev, zlasti glede zaposlovanja žensk. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju španskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje konkurence na trgih električne energije in zmanjšanje segmentacije na trgu dela ter dodatne izboljšave v izobraževanju in usposabljanju. Glede na navedeno se Španiji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Španija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: potrebo po obvladovanju inflacije v srednjeročnem obdobju; povečanje konkurence v strokovnih storitvah in na maloprodajnih trgih; izboljšanje zakonskega okvira; izvajanje okoljskih ukrepov, zlasti za zmanjšanje emisij CO2; izboljšanje ravni znanja in spretnosti ter produktivnosti in vključevanje priseljencev v trg dela; izboljšanje dostopa do otroškega varstva, izvajanje predvidenih ukrepov na stanovanjskem trgu z namenom zagotoviti postopno srednjeročno znižanje cen ter reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki bodo ugodno vplivale tudi na dolgoročno finančno vzdržnost. |
FRANCIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Francija precej dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in ukrepov, ki jih je določil Evropski svet spomladi leta 2006. V ugodnih gospodarskih razmerah si Francija še naprej prizadeva za konsolidacijo proračuna in hkrati za povečanje svojih možnosti za rast, zlasti s prevzemom novih obveznosti za raziskave in inovacije. Na področju zaposlovanja je dosegla izboljšanje, na splošno pa dosega različne stopnje napredka. |
3. |
Med prednostmi zastavljenih reform se zdita zlasti obetavni ustanovitev polov konkurenčnosti in novih struktur za raziskave in inovacije ter cilj do leta 2010 doseči 3 % BDP za raziskave. Nedavna reforma ureditvenega okvira javnih financ naj bi odločilno prispevala k boljšemu upravljanju javnih izdatkov. Prvič po letu 2001 kaže, da brezposelnost upada, in zdi se, da so nedavni ukrepi za mlade iskalce zaposlitve pravilno usmerjeni. Francija je v okviru nacionalnega akcijskega načrta iz junija 2006 sprejela tudi prve ukrepe za zaposlovanje starejših delavcev. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju francoskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: utrditev trajne izboljšave stanja javnih financ, s tem da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela država, ter spremljanje gibanja lokalnih financ in porabe za socialno varnost; okvir za konkurenco v nekaterih omrežnih panogah in nekaterih prevoznih sektorjih ter izvajanje celostne strategije za zagotovitev večje mobilnosti na trgu dela in zagotovitev individualnih karier ter nadaljnje zaposlovanje starejših delavcev, vključno z boljšim dostopom do vseživljenjskega učenja. Glede na navedeno se Franciji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Francija med obdobjem nacionalnega programa reform osredotočiti na: krepitev konkurence na področju reguliranih strok in poklicev; krepitev politik boljšega oblikovanja predpisov in spodbujanje podjetništva, zlasti kar zadeva pomoč mladim podjetjem, spodbujanje podjetniškega duha v družbi ter sprejetje novih ukrepov za povečanje ponudbe delovne sile. |
IRSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Irska zelo dobro napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform in sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Poleg tega je postalo vodenje strategije za rast in zaposlovanje politično prepoznavno, predvsem zaradi nedavno sklenjenega sporazuma o socialnem partnerstvu („Towards 2016“). |
3. |
Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno sprejeto strategijo za znanost, tehnologijo in inovacije v obdobju 2007–2013 („Science, Technology and Innovation Strategy 2007–2013“) in precejšnje povečanje javnih naložb v raziskave in razvoj; priznanje potrebe po dajanju prednosti javnim naložbam v infrastrukturo in drugim izdatkom, ki spodbujajo rast; ukrepe za zmanjšanje osipa in povečanje znanja in spretnosti, kot je dobrodošla zaveza, da se do leta 2007 razvije dolgoročna nacionalna strategija znanja in spretnosti. |
4. |
Poleg tega se bo morala Irska med obdobjem nacionalnega programa reform osredotočiti na: pospeševanje napredka pri oblikovanju konkretnih ukrepov za reformo pokojninskih ureditev; nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij; pospešeno povečevanje vključevanja v trg dela, vključno z ustanovitvijo celovite infrastrukture otroškega varstva, ter nadaljnji razvoj splošnega okvira za trg dela in socialno vključevanje priseljencev; posebno pozornost je treba nameniti podpori starejših in nižje kvalificiranih delavcev. Določiti je treba obseg naložb v raziskave in razvoj do leta 2010 ter skrbno spremljati dogajanja na stanovanjskem trgu, ki lahko vplivajo na srednjeročne možnosti za rast. |
ITALIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Italija napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform. V primerjavi z lanskim nacionalnim programom reform je v italijanskem poročilu o izvajanju predstavljena bolj jasna strategija, ki zajema vsa področja politike in njihovo medsebojno dopolnjevanje – začrtano je torej bolj velikopotezno. Največji napredek je bil dosežen na mikroekonomskem področju. Strategije in ukrepi, predlagani na makroekonomskem področju, so na splošno ustrezni, odločilnega pomena pa je njihovo izvajanje. Na nekaterih ključnih področjih je treba okrepiti politiko zaposlovanja. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka. |
3. |
Prednosti iz italijanskega poročila o izvajanju med drugim zajemajo ukrepe za povečanje konkurence na področju strokovnih in drugih storitev, spodbude za povečanje uporabe IKT ter ukrepe za pospešeno usklajevanje ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju italijanskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: vzdržnost javnih financ, kjer je treba zaveze preoblikovati v učinkovita dejanja; konkurenca na trgu proizvodov in storitev, kjer bo aktivno izvajanje predlaganih reform zagotovilo podlago za nadaljnji napredek; povečanje deleža formalnega zaposlovanja in prožne varnosti na trgu dela ter izboljšanje izobraževanja in vseživljenjskega učenja. Glede na navedeno se Italiji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Italija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: raziskave in razvoj, kjer je treba kljub ustreznemu razvoju politike na nekaterih področjih celotno strategijo še izpopolniti; učinkovite ukrepe za izboljšanje stabilnosti zdravstvenega varstva ob ohranjanju kakovosti in dostopnosti; trajnostno uporabo virov, pri čemer sta bistvena izvajanje in nadaljnja okrepitev obstoječih ukrepov; izvajanje načrtov za izboljšanje infrastrukture; okrepitev in dosledno izvajanje sistema presoje vplivov za predlagano ureditev. |
CIPER
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Ciper dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in na štirih prednostnih področjih ukrepanja, ki jih je opredelil Evropski svet spomladi leta 2006. Na splošno se zdi, da izvajanje večine ukrepov poteka po načrtu. |
3. |
Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja v letu 2006 med drugim zajemajo napredek na področju proračunske konsolidacije, novo politiko za razvoj celovitega sistema razvoja in inovacij, ter ohranitev dobrih splošnih rezultatov na področju zaposlovanja, ki temeljijo na vrsti ukrepov za aktivno politiko trga dela. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju ciprskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: iskanje rešitev v zvezi z izdatki zaradi staranja prebivalstva (na tem področju ni bilo opaziti nobenega napredka), in dodatno izboljšanje priložnosti na trgu dela za mlade. Glede na navedeno se Cipru priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo moral Ciper v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na ukrepe za spodbujanje naložb tveganega kapitala in izboljšanje konkurence na področju reguliranih strok in poklicev. |
LATVIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Latvija napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na mikroekonomskem področju in na področju zaposlovanja. Manj izčrpen pa je odziv politike na ključen makroekonomski izziv. Kar zadeva sklepe, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006, so stopnje napredka različne. Upravljanje strategije za rast in zaposlovanje je od sprejetja nacionalnega programa reform postalo politično prepoznavno, sodelovanje interesnih skupin pa se je izboljšalo. |
3. |
Prednosti latvijskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo več ukrepov za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja ter financiranje inovativnih malih in srednjih podjetij, vključno z ustanovitvijo novih skladov jamstvenega in tveganega kapitala ter razvojem služb, ki zagotavljajo storitve vrste vse na enem mestu za ustanovitev podjetij. Latvija je izvedla tudi vrsto ukrepov, s katerimi je uspešno podprla delovanje trga dela. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju latvijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: konkretnejši ukrepi za zagotovitev makroekonomske stabilnosti in preprečevanje pregrevanja gospodarstva; nadaljnji razvoj strategije raziskav in razvoja za boljšo določitev prednostnih nalog in povečanje vključenosti zasebnega sektorja; močnejši ukrepi za povečanje priliva delovne sile ter izboljšanje znanja in spretnosti delovne sile. Glede na navedeno se Latviji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Latvija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: hitrejši napredek pri ustanavljanju točke VEM („vse na enem mestu“) za upravne formalnosti pri zaposlovanju prvega delavca; spodbujanje podjetniškega izobraževanja; izvajanje aktivnih politik trga dela in izboljšanje dostopnosti otroškega varstva. |
LITVA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Litva dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform na večini pomembnejših področij politike makroekonomskega in mikroekonomskega sektorja ter sektorja zaposlovanja. Ker pa je veliko pomembnih ukrepov v fazi zasnove, je treba še veliko storiti za njihovo dejansko izvajanje. Napredek pri uresničevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je bil skromen. |
3. |
Prednosti litovskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo; ukrepe za posodobitev cestne in železniške infrastrukture; sprejetje posodobljene nacionalne energetske strategije; okrepitev aktivne politike trga dela, zlasti novih ukrepov za krožno zaposlovanje („job rotation“); in ukrepe za posodobitev začetnega izobraževanja in usposabljanja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju litovskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: krepitev ukrepov za povečanje naložb v raziskave in razvoj, ki se v tem trenutku ne zdijo zadostne za dosego ambiciozno zastavljenega cilja; posvečanje večje pozornosti ukrepom za spodbujanje mobilnosti delovne sile in sprejemanje dodatnih ukrepov za povečanje udeležbe pri vseživljenjskem učenju, zlasti starejših delavcev. Glede na navedeno se Litvi priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Litva v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izboljšanje makroekonomske stabilnosti in obvladovanje inflacije; povečanje neposrednih tujih naložb; pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja; varstvo okolja; izboljšanje zaposljivosti mladih; širjenje podjetniškega izobraževanja; povečanje zmogljivosti otroškega varstva ter izboljšanje zdravja in varnosti pri delu. |
LUKSEMBURG
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je mogoče ugotoviti naslednje: |
2. |
Luksemburg dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in ukrepov, dogovorjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, vendar so možne še izboljšave za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2005. Sprejeti makroekonomski ukrepi obetajo uresničitev fiskalne konsolidacije in upočasnitev inflacije. Na mikroekonomski ravni se uvaja cela vrsta obetavnih ukrepov. Vendar pa bo treba vložiti več truda v postavitev sistema spremljanja in ocenjevanja letnega napredka ter uvesti nekatere ukrepe, na primer za pomoč podjetjem v začetni fazi poslovanja ter malim in srednjim podjetjem. Kljub nekaterim spodbudnim reformam na področju zaposlovanja se ne omenja nobena nova pobuda za spodbujanje večje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, obsežnejše reforme za izboljšanje izobraževalnega sistema pa je treba še uresničiti. |
3. |
Prednosti oblikovanja, izvajanja in krepitve nacionalnega programa reform med drugim zajemajo sporazum med vlado in socialnimi partnerji o sistemu začasne zamrznitve indeksacije plač in socialnih prejemkov, s čimer se zmanjšujejo stalni inflacijski pritiski, ki se pojavljajo od leta 2002. Ta tristranski sporazum tudi vzpostavlja sistem pomoči podjetjem, ki v primeru presežnih delavcev podpira mehanizme za ohranitev zaposlitve. Luksemburg se lahko pohvali tudi z obsežnim razvojem infrastrukture za otroško varstvo. Hvalevredna je tudi prednostna obravnava področja raziskav in razvoja. Poleg tega je bil sprejet celovit sklop ukrepov za zagotovitev trajnostnega razvoja, strategija na področju energetike pa je pravilno usmerjena. |
4. |
Luksemburg se bo moral v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti tudi na: uvedbo strategije za pospešeno zvišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev; izdelavo podrobne strategije, s katero naj bi zlasti globlje reformirali sedanje sisteme predčasnega upokojevanja; dodatna prizadevanja za zmanjševanje osipa, zlasti v srednjem šolstvu, in za odstranjevanje umetnih pregrad med različnih študijskimi programi; zagotovitev pozornega spremljanja učinkov pred kratkim sprejetih ukrepov v korist mladih na upadanje nezaposlenosti v tej skupini; da bi gospodarsko okolje postalo bolj privlačno, je potrebno bolj odločno podpreti konkurenčnost trgov, prenos direktiv EU v nacionalno zakonodajo ter mala in srednja podjetja. |
MADŽARSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Napredek Madžarske pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen. Vendar je treba opozoriti, da je Madžarska oktobra 2006 predložila revidiran nacionalni program reform. Po večjih proračunskih spodrsljajih je morala vlada korenito revidirati potek proračunske prilagoditve. Izvedenih je bilo nekaj reform na področju zaposlovanja in na mikroekonomskem področju. Vseeno je treba na teh področjih narediti še veliko, enako velja tudi za izboljšanje makroekonomske stabilnosti. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je bil dosežen omejen napredek. |
3. |
Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno sprejete korektivne ukrepe, ki vključujejo tako povišanje prihodkov kot tudi precejšnje znižanje odhodkov, s ciljem zmanjšanja primanjkljaja; reformo sistema nadomestil za primer brezposelnosti; začetne korake v smeri integracije sistemov služb za zaposlovanje in storitev socialnega varstva in odpravo omejitev za dostop na trg na določenih področjih, zlasti v sektorju maloprodaje farmacevtskih izdelkov. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju madžarskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izvajanje načrtovane strategije proračunske konsolidacije in oblikovanje temeljev za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki so trenutno zelo ogrožene; krepitev aktivnih politik trga dela; povečanje spodbud za delo; izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja, ki se morata bolj odzivati potrebam na trgu dela. Glede na navedeno se Madžarski priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Madžarska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: reformo javnega raziskovalnega sistema; zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; razvoj skladnejše strategije za raziskave in razvoj, inovacije ter IKT; nadaljnje zmanjševanje administrativne obremenitve podjetij; izboljšanje položaja prikrajšanih na trgu dela; preoblikovanje neprijavljenega dela v formalne oblike zaposlitve; zmanjšanje trdovratnih regionalnih neskladij na področju zaposlovanja in izvajanje madžarske strategije za vseživljenjsko učenje. |
MALTA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Malta dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Uresničuje tudi večino zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Močan napredek je zaznati na področju fiskalne vzdržnosti, za katero državni organi menijo, da je odločilna za doseganje večje rasti in zaposlovanja ter prevzem eura. Skromnejša so prizadevanja za izvajanje programa na področju mikroekonomske politike in zaposlovanja. |
3. |
Prednosti malteškega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: nedavno predstavljene davčne reforme; stalen razvoj temeljnih strategij raziskav in razvoja ter inovacij; nov program za spodbujanje podjetniških veščin in obetaven sklop celovitih pobud na področju usposabljanja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje konkurence v več sektorjih, vključno s strokovnimi storitvami; zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; povečanje naložb v raziskave in razvoj ter povečanje priliva delovne sile. Glede na navedeno se Malti priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Malta v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izvajanje in krepitev ukrepov za reformo zdravstvenega varstva, pri katerih je prišlo do zamude; uvajanje sistematične presoje vpliva in pospeševanje napredka na področju poenostavitve predpisov; natančnejše določanje izdatkov za raziskave in razvoj; povezovanje Malte z evropskimi energetskimi omrežji; nadgrajevanje rezultatov, doseženih pri poviševanju stopnje izobrazbe in zmanjševanju predčasnega opuščanja šolanja; in povečanje stopnje zaposlenosti pri starejših delavcih, pri čemer se je treba izogibati uporabi načrtov predčasnega upokojevanja za zmanjšanje obsega javnega sektorja. |
NIZOZEMSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Nizozemska dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Okvir politik je na splošno ustrezen, kljub določenim tveganjem na makroekonomskem področju, zlasti v zvezi z možno inflacijo plač, zadolženostjo gospodinjstev in poostritvami razmer na trgu dela. Nizozemska na splošno dosega dobre rezultate na mikroekonomskem področju. Čeprav so politike za pospeševanje raziskav in razvoja ter inovacij vzpostavljene, je treba še veliko storiti za uresničitev ambiciozno zastavljenega cilja vlade na področju raziskav in razvoja. Tudi splošne razmere na področju zaposlovanja so ugodne, z visokimi stopnjami zaposlenosti pri večini skupin, vseeno pa je treba še povečati priliv delovne sile, zlasti žensk, prikrajšanih skupin in starejših delavcev. Nizozemska krepi svoj nacionalni program reform v smeri odzivanja na zaveze, sprejete na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, toda potrebni bodo dodatni ukrepi, zlasti za vzpostavitev točke VEM („vse na enem mestu“) za zaposlovanje prvega delavca. |
3. |
Prednosti nizozemskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: ukrepe za povečanje konkurence; uporabo standardnega stroškovnega modela za merjenje administrativne obremenitve in programa vavčerjev za inovacije, ki so ju po nizozemskem vzoru uvedle tudi številne druge države članice; ukrepe za reformo sistema pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega varstva ter reforme za povišanje dosežene stopnje izobrazbe, večanje obsega vseživljenjskega učenja in ustvarjanje boljših povezav med izobraževanjem in trgom dela. |
4. |
Prva prednostna nalogo v okviru nizozemskega nacionalnega programa reform naj bo soočanje z izzivi na področju povečanja priliva delovne sile. Glede na navedeno se Nizozemski priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Nizozemska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na ukrepe za povečanje izdatkov zasebnega sektorja, namenjenih raziskavam in razvoju in vzpostavitev točke VEM za zaposlovanje prvega delavca. Če obstoječi ukrepi sčasoma ne bodo dosegli znatnega povečanja skupnega števila delovnih ur v gospodarstvu, bo treba razmisliti o dodatnih spodbudah. |
AVSTRIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Avstrija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, zlasti na mikroekonomskem področju, kjer je bila izvedena vrsta ukrepov na številnih področjih, z izjemo konkurence na področju storitev. Makroekonomski položaj je zelo stabilen, vendar bo potrebna dodatna spodbuda za nadaljnje odpravljanje tveganj, povezanih z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ. Napredek je na splošno dober tudi na področju politike zaposlovanja, čeprav je treba na nekaterih področjih narediti še več. Odziv Avstrije na sklepe, sprejete na zasedanju Evropskega sveta leta spomladi 2006, je na splošno ustrezen. |
3. |
Med najobetavnejša področja reform, ki jih izvaja Avstrija in ki bi lahko navdihnila druge, sodijo dobri dosežki pri uporabi obnovljivih virov energije. Še eno tako področje so prizadevanja Avstrije za zmanjšanje administrativnih stroškov malih in srednjih podjetij. Poleg tega Avstrija dosega napredek pri uresničevanju cilja 3 % BDP, namenjenih za raziskave in razvoj; posebej obetavni so njeni modeli za sodelovanje znanosti in industrije. |
4. |
Prva prednostna naloga v okviru avstrijskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na področjih povečanja priliva starejše delovne sile ter izboljšanja znanja in spretnosti prikrajšanih mladih ljudi. Glede na navedeno se Avstriji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Avstrija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: doseganje uravnoteženega proračuna v letu 2008; povečanje konkurence na področju storitev; krepitev podjetniške kulture; določanje nadaljnjih politik in ukrepov za zmanjšanje emisij in odpravljanje spolne segregacije na trgu dela, vključno z izboljšanjem razpoložljivosti otroškega varstva. |
POLJSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Napredek Poljske pri izvajanju nacionalnega programa reform je omejen. Obstajajo znaki, ki kažejo, da je Poljska začela močno napredovati na mikroekonomskem področju, čeprav je izvajanje številnih ukrepov šele v začetni fazi. Potrebno je bolj odločno izvajanje reform na področju zaposlovanja. Reforme javnih financ se izvajajo z zamudo, čeprav Poljska načrtuje pravilne ukrepe. Odziv politike na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006, je omejen. |
3. |
Med najobetavnejšimi reformami, ki jih izvaja Poljska, so poenostavitve davčnega sistema, razvoj konkretne strategije za boljše predpise ter ukrepi za povečanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju poljskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: fiskalna konsolidacija; izboljšanje konkurence v mrežnih panogah; povečanje količine in kakovosti raziskav in razvoja; večja razširjenost in učinkovitost aktivnih politik trga dela ter izboljšanje človeškega kapitala in spodbud za delo. Glede na navedeno se Poljski priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Poljska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: posodobitev prometne infrastrukture; izboljšanje varstva okolja; nadaljnje zmanjšanje in preusmeritev državnih pomoči; zagotovitev učinkovitega okvira za konkurenco v finančnem sektorju; uspešno nadaljevanje postopka liberalizacije energetskih trgov; pospešitev postopka registracije podjetij ter zagotavljanje, da instrumenti kohezijske politike podpirajo strukturne ukrepe, poudarjene v poročilu o izvajanju, zaradi prispevka k rasti, konkurenčnosti, zaposlovanju in socialni koheziji. Treba bi bilo določiti trden in realističen cilj za skupne naložbe v raziskave in razvoj do leta 2010. |
PORTUGALSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Portugalska dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju ukrepov nacionalne strategije reform, zlasti na makroekonomskem in mikroekonomskem področju. Napredek je dosežen tudi na področju zaposlovanja, zlasti pri reformi izobraževanja in usposabljanja v okviru programa novih možnosti, toda Portugalska še ni v celoti preučila pomembnega področja prilagodljivosti trga dela in prožne varnosti. Napredek pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je na splošno dober. Glede na ambiciozno zastavljen program in izhodiščni položaj Portugalske pa bodo za popolno dosego zastavljenih ciljev potrebna še precejšnja dodatna prizadevanja na vseh področjih politike. |
3. |
Pomembne prednosti procesa reform na Portugalskem so med drugim obsežne reforme javni upravi, ukrepi za pomoč pri ustanavljanju podjetij v eni uri, prilagoditev sistemov starostnega pokojninskega zavarovanja in celoviti ukrepov za usklajevanje v zdravstvu ter ukrepi za izboljšanje ravni kvalifikacij mladih in odraslih. Prizadevanja za povečanje obsega raziskav in razvoja so bila okrepljena in oblikovana v skladno strategijo v okviru ambicioznega tehnološkega načrta. Obsežne reforme se izvajajo tudi v sektorju izobraževanja in usposabljanja, zlasti z ukrepi za povečanje ravni izobrazbe med mladimi in racionalizacijo nacionalne mreže šol ter za krepitev nacionalnega sistema poklicnega usposabljanja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju portugalskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: povišanje stopnje izobrazbe in izboljšanje vseživljenjskega učenja; izboljšanje prilagodljivosti trga dela in zmanjševanje segmentacije. Ta vprašanja je treba obravnavati v okviru nadaljnjega napredka na področju upravne reforme in obvladovanja rastoče porabe za socialne transferje. Glede na navedeno se Portugalski priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Portugalska v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotavljanje doslednega izvajanja obetavnega tehnološkega načrta, krepitev povezav med raziskovalnim sektorjem in industrijo ter obsežnejše sodelovanje zasebnega sektorja; zagotavljanje učinkovite konkurence na energetskem trgu in trgu finančnih storitev; zmanjšanje emisij; zmanjšanje zaostanka v prenosu zakonodaje EU v nacionalno pravo in obravnavanje dejavnikov, ki ogrožajo socialno kohezijo. |
SLOVENIJA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Slovenija dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Na nekaterih ključnih področjih, kot sta podjetništvo in boljši predpisi, sprejema ustrezne ukrepe. Začela je izvajati večino glavnih reform na področju politike zaposlovanja, na kar dobro vplivajo relativno ugodni pogoji makroekonomske rasti. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za zmanjšanje javne porabe. Enako velja za napredek pri pospeševanju inovacij in konkurence na mikroekonomskem področju. Kar zadeva trg dela, napredek na področju izvajanja strategije aktivnega staranja in odprave ovir za zaposlovanje mladih do zdaj ni bil dovolj hiter. Napredek pri izvajanju zavez, ki jih je sprejel Evropski svet spomladi leta 2006, je skromen. |
3. |
Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja so med drugim: prizadevanja na področju fiskalne reforme; različni ukrepi za spodbujanje podjetništva; prestrukturiranje državnih skladov v portfeljske naložbe, ki je v teku; padajoči delež državne pomoči v okviru BDP ter napredek v smeri popolne sprostitve energetskih trgov in oblikovanje drugega akterja na trgu. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju slovenskega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti in povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev ter večji poudarek na načelih aktivacije in preprečevanja v politiki zaposlovanja, ki se trenutno počasi odziva na hitre spremembe razmer na trgu dela. Glede na navedeno se Sloveniji priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Slovenija v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: določitev konkretnih in realističnih ciljev za naložbe v raziskave in razvoj; krepitev vloge nove Službe za razvoj in Tehnološke agencije Slovenije; krepitev izvajanja pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine; izboljšanje konkurence, zlasti na področju reguliranih strok in strokovnih storitev, in povečanje učinkovitosti Urada za varstvo konkurence; večje spodbujanje okoljskih tehnologij in energetske učinkovitosti; možnost ustanovitve podjetij v zelo kratkem času in zmanjšanje s tem povezanih stroškov; zmanjševanje segmentacije in vključevanje mladih na trg dela ter krepitev povezave med izobraževalnim sistemom in trgom dela. |
SLOVAŠKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Slovaška napreduje pri izvajanju nacionalnega programa reform. Še vedno pa ostajajo odprta pomembna vprašanja in treba bo izvesti dodatne ukrepe, zlasti na področju makroekonomske politike in zaposlovanja. Pri izpolnjevanju zavez, sklenjenih na zasedanju Evropskega sveta spomladi leta 2006, je opaziti različne stopnje napredka. |
3. |
Prednosti nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: strategije za izboljšanje poslovnega okolja in oblikovanje informacijske družbe, ki so zdaj začele kazati rezultate; rast zaposlovanja, ki so jo okrepile nove spodbude na področju davčne zakonodaje, ukrepi za mobilnost in izboljšanje storitev, ki so na voljo določenim prikrajšanim skupinam; ter napredek pri reformi terciarnega izobraževanja, skupaj z novimi ukrepi za podporo uporabi IKT in vključevanje prikrajšanih otrok v izobraževalni sistem. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju slovaškega nacionalnega programa reform mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: v okviru fiskalne konsolidacije preusmeriti več virov v raziskave in razvoj, inovacije ter izobraževanje in razvoj jasnih strategij in prednostnih nalog na teh področjih; okrepitev ukrepov za izboljšanje znanja in spretnosti ter vseživljenjskega učenja ter dodatna prizadevanja za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti, zlasti med ranljivimi skupinami, vključno z romsko manjšino. Glede na navedeno se Slovaški priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo morala Slovaška v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: stalna prizadevanja na področju strategij IKT, zlasti širokopasovne infrastrukture; izboljšave na področju sistema boljših predpisov; odpravljanje razlik v plačah med spoloma ter oblikovanje strategije aktivnega staranja za povečanje zaposlovanja starejših delavcev. |
FINSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Finska dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform. Prav tako se na splošno dobro odziva na zaveze, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Napredek je bil dosežen zlasti pri izboljšanju poslovnega okolja za mala in srednja podjetja. |
3. |
Med številne prednosti finskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim sodijo: nadaljnji ukrepi za poznejšo upokojitev, ki dopolnjujejo že obstoječe obsežne ukrepe za okrepitev vzdržnosti javnih financ in za pripravo Finske na posledice staranja prebivalstva, ter vrsta pomembnih ukrepov za dodatne izboljšave odličnih osnov znanja na Finskem. |
4. |
Finska se bo morala v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: izvajanje reform za večjo konkurenco in produktivnost v nekaterih storitvenih sektorjih, in sicer s poenostavitvijo postopkov zaposlovanja za podjetja; spodbujanje lokalnih sistemov za pogajanja o plačah ter odpravljanje ozkih grl na trgu dela, zlasti z namenom reševanja problema visoke strukturne brezposelnosti, predvsem brezposelnosti nizko kvalificiranih delavcev, vključno z mladimi. |
ŠVEDSKA
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Švedska dosega zelo velik napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform, ki ga je revidirala nova vlada. Uresničuje tudi večino zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Makroekonomski okvir, ki je usmerjen v stabilnost, je ustrezen in prinaša dobre rezultate. Veliko prizadevanj je usmerjenih v krepitev spodbud za delo. Potrebni so dodatni ukrepi za povečanje konkurence na področju storitev. |
3. |
Prednosti švedskega nacionalnega programa reform in njegovega izvajanja med drugim zajemajo: napredek na področju povečevanja javnih naložb v raziskave in razvoj ter pospeševanje ukrepov za spodbujanje inovacij; dejaven pristop k spodbujanju podjetništva; dosežke Švedske na področju spodbujanja trajnostne uporabe energije, ki so med najuspešnejšimi v EU; napredek pri povečevanju priliva delovne sile; ukrepe za poenostavitev in večjo dobičkonosnost poslovanja s postopno odpravo davkov in zmanjšanjem administrativne obremenitve ter predloge za povečanje spodbud za delo, zlasti spremembe v obdavčitvi dela in sistemu socialnih dajatev. |
4. |
Švedska se bo morala v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: sprejemanje dodatnih regulatornih ukrepov za povečanje konkurence, zlasti na področju storitev; pospešeno izvajanje načrtovanih izboljšav v sistemu presoje vplivov; sprejemanje doslednega pristopa za oblikovanje boljših prepisov, oblikovanje boljše strategije za povečanje priliva delovne sile in delovnih ur, vključno z uresničitvijo predlogov za povečanje spodbud za delo, ter strožjih ukrepov za povečanje stopnje zaposlenosti priseljencev in mladih ter za ponovno vključevanje na trg dela ljudi, ki prejemajo nadomestilo za bolezen. |
ZDRUŽENO KRALJESTVO
1. |
Glede na analizo, predstavljeno v Letnem poročilu Komisije o napredku za leto 2007 – del II, ter v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je možno ugotoviti naslednje: |
2. |
Združeno kraljestvo dosega zadovoljiv napredek pri izvajanju nacionalnega programa reform in uresničevanju zavez, ki jih je Evropski svet sprejel spomladi leta 2006. Precejšen napredek je zaznati na vseh področjih politike, zlasti na mikroekonomskem področju in področju zaposlovanja. Na področju makroekonomske politike se je začelo izvajanje fiskalne konsolidacije, izvajati pa bo treba tudi že pripravljene načrte za njeno nadaljevanje; pripravljeni so tudi načrti za pokojninsko reformo, osnutek zadevnih zakonov pa je že bil predložen parlamentu. Združeno kraljestvo si močno prizadeva za vključitev interesnih skupin. |
3. |
Izvajanje reforme v Združenem kraljestvu je zlasti uspešno na področju spodbujanja podjetništva, boljših predpisov in uvajanja reform na področju socialnega varstva. Izvedene so že bile številne druge uspešne reforme, kot so odprtje energetskega trga, povečanje naložb v prometno infrastrukturo in uvajanje sistemov zaračunavanja, na primer pristojbine za preobremenjenost cestnega prometa v Londonu. V Združenem kraljestvu naj bi izpeljali tudi inovativne reforme za izboljšanje kakovosti javnofinančnih izdatkov, ki pa so še v fazi izvajanja. |
4. |
Prva prednostna naloga pri izvajanju nacionalnega programa reform Združenega kraljestva mora biti soočanje z izzivi na naslednjih področjih politike: izboljšanje znanj in spretnosti na osnovni in srednji ravni v primerjavi z drugimi gospodarstvi ter sprejetje dodatnih ukrepov za odpravljanje problema prikrajšanosti in izključenosti na trgu dela. Glede na navedeno se Združenemu kraljestvu priporoča, naj:
|
5. |
Poleg tega se bo moralo Združeno kraljestvo v obdobju izvajanja nacionalnega programa reform osredotočiti na: zagotavljanje učinkovitega izvajanja sedanjih predlogov za pokojninsko reformo; postopno povečanje razpoložljivosti stanovanj, da bi se srednjeročno zmanjšali pritiski na cene stanovanj; izvajanje strategije za znanost in inovacije, pri čemer je treba določiti srednjo stopnjo in nivo kakovosti naložb v raziskave in razvoj do leta 2010 ter sprejeti ukrepe za nadaljnjo okrepitev spodbud za naložbe in povečanje vključenosti zasebnega sektorja; in dodatno izboljšanje dostopnosti otroškega varstva. |
DRŽAVE ČLANICE EUROOBMOČJA
1. |
Glede na predstavljeno analizo in v skladu z Integriranimi smernicami za rast in delovna mesta je mogoče ugotoviti naslednje: |
2. |
Poročila držav članic euroobmočja o izvajanju kažejo na splošen napredek, ki je odraz pomembnih ukrepov v številnih državah. Ker euroobmočje raste v skladu s svojimi zmožnostmi, ugodnim razvojem trgov dela, ki se odraža v nižanju stopnje brezposelnosti in večjem zaposlovanju, ter ob izvajanju številnih reform, so se predvidevanja v zvezi z dolgoročno gospodarsko rastjo občutno izboljšala. To izboljšanje gospodarskega položaja je do neke mere posledica preteklih strukturnih reform. Ta zagon bi bilo treba izkoristiti in aktivno pospešiti izvajanje strategij na področju reform in proračunske konsolidacije. Države članice morajo zaradi tesnejše gospodarske in finančne soodvisnosti, ki je posledica enotne valute, izvajati daljnosežne politike, katerih namen je spodbuditi potencial rasti, poleg tega pa vključujejo ukrepe za zagotovitev nemotenega procesa prilagajanja v monetarni uniji. S tega vidika je treba na ravni euroobmočja vzpostaviti učinkovito usklajevanje gospodarske politike, ki bi državam članicam pomagalo pri izvajanju ukrepov za doseganje proračunske discipline in uresničevanje strukturnih reform. To je nujno zaradi povečanja potenciala za rast gospodarstva, izboljšanja odpornosti euroobmočja na asimetrične šoke in posledične ohranitve stabilnosti cen ob spodbujanju ekonomskih dinamik v euroobmočju. |
3. |
Prednosti izvajanja nacionalnih programov reform držav članic euroobmočja med drugim zajemajo izvajanje ali načrtovanje obetavnih reform za izboljšanje izrabe delovne sile in produktivnosti dela, povečanje obsega raziskav in razvoja ter inovacij, razvoj človeškega kapitala ter oblikovanje privlačnejšega poslovnega okolja, zlasti z uporabo strategij za povečanje konkurence in dodatno izboljšanje predpisov. Navedene prednosti bi lahko še dodatno okrepili, če bi nacionalne programe reform vključili v usklajen in daljnosežen okvir politike. |
4. |
Glede na sklepne ugotovitve v zvezi s politikami posameznih držav članic euroobmočja, ki izhajajo iz nacionalnih programov reform, je treba ukrepe v vseh državah euroobmočja najprej izvesti na tistih področjih politike, ki bi pripomogla k boljšemu delovanju EMU in prispevala k zmanjševanju stalnih razlik na področju inflacije, konkurenčnosti in rasti. Kar zadeva proračun, morajo nekatere države kljub doseženemu napredku pri zmanjševanju primanjkljaja, pospešiti strukturno proračunsko konsolidacijo in nadaljevati izvajanje reform pokojninskega in zdravstvenega sistema ter se tako odzvati na posledice, ki jih ima za proračun staranje prebivalstva. Poleg tega je treba izboljšati kakovost javnih financ, predvsem z namenom spodbuditi produktivnost in inovacije, ter tako prispevati h gospodarski rasti in fiskalni vzdržnosti. Za bolj dinamično in učinkovito notranjo prilagoditev mehanizmov v EMU bi bilo treba z okrepljeno konkurenco in liberalizacijo izboljšati delovanje trgov, s čimer bi se zagotovila večja mobilnost proizvodnih dejavnikov, hitra prilagoditev cen in plač na šoke ter močnejša trgovinska integracija. Pri tem je nujno spodbuditi inovacije in rast produktivnosti. Znotraj monetarne unije je pomembna tudi močna zavezanost gibanju plač, ki ugodno vpliva na stabilnost, da se zagotovi konkurenčnost in zaposlovanje v srednje- in dolgoročnem obdobju. Zato je treba še naprej izvajati redne preglede delovanja sistema določanja cen in plač (v javnem in zasebnem sektorju). Večjo pozornost je treba nameniti mobilnosti delovne sile v državah euroobmočja. Ključno vlogo pri spodbujanju notranje uskladitve igrajo tako finančni kot proizvodni trgi. Za euroobmočje bo še posebej pomemben prihodnji pregled notranjega trga, prav tako pa tudi hiter začetek izvajanja direktive o storitvah in dosledno izvajanje akcijskega načrta o finančnih storitvah. K spodbujanju uskladitve v EMU bi še dodatno pripomogla večja konkurenca na trgih storitev. Glede na navedeno se državam članicam euroobmočja – poleg priporočil za vsako državo posebej – priporoča, naj:
|
5. |
Ob upoštevanju učinkov pretoka in medsebojnega dopolnjevanja nacionalnih politik in lokalnih dogajanj znotraj monetarne unije se morajo države članice euroobmočja osredotočiti na učinkovito usklajevanje politik, zlasti znotraj euroskupine, po potrebi in v skladu s prejšnjimi dogovori pa tudi v okviru mednarodnih forumov. S tem bi pomembno prispevale k uspešnejšemu soočanju s političnimi izzivi v euroobmočju in svetovnem gospodarstvu. Države članice euroobmočja naj ta priporočila upoštevajo pri svojih nacionalnih politikah. Euroskupina bo redno preverjala njihovo izvajanje. |