1.1.

Ali se ukrepi uporabljajo za katere izmed naslednjih proizvodov, ki še ne spadajo v skupno ureditev trga:

2.1.

Ali se pomoč iz sheme odobri samo za opravljene dejavnosti ali prejete storitve po tem, ko se shema pomoči izdela in jo Komisija razglasi za združljivo s Pogodbo ES?

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.2.

Če shema pomoči ustvari avtomatično pravico do prejemanja pomoči in ne zahteva nobenega nadaljnjega upravnega delovanja na administrativni ravni, ali se lahko pomoč dodeli le za opravljene dejavnosti ali prejete storitve šele, ko je bila shema pomoči izdelana in jo je Komisija razglasila za združljivo s Pogodbo ES?

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.3.

Ali se v primeru, da shema pomoči zahteva predložitev vloge zadevnemu pristojnemu organu, pomoč za opravljene dejavnosti ali prejete storitve lahko dodeli šele, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.4.

Ali se bo individualna pomoč, ki ne spada v nobeno shemo, lahko odobrila le za dejavnosti ali storitve, ki so bile opravljene ali prejete, če so izpolnjena merila iz točk 2.3(b) in (c)?

Če je odgovor ne, glejte točko 16 iz Smernic.

2.5.

Ali je shema pomoči po naravi kompenzacijska?

Če je odgovor da, se točki A in B ne uporabljata.

A

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva

B

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

C

Pomoč za kmetijsko okolje in dobro počutje živali

C(a)

Plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES (5)

D

Pomoč za povračilo zaradi omejenih možnosti na nekaterih območjih

E

Pomoč za izpolnjevanje standardov

F

Pomoč mladim prevzemnikom kmetij

G

Pomoč za zgodnjo upokojitev ali prenehanje kmetijskih dejavnosti

H

Pomoč za skupine proizvajalcev

I

Pomoč za arondacijo

J

Pomoč za spodbujanje proizvodnje in trženja kakovostnih kmetijskih proizvodov

K

Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju

L

Pomoč za živinorejski sektor

M

Pomoč za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke

N

Pomoč za nadomestilo škode kmetijski proizvodnji ali sredstvom kmetijske proizvodnje

O

Pomoč za boj proti boleznim živali in rastlin

P

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij

Q

Pomoč za zapiranje proizvodnih, predelovalnih in tržnih zmogljivosti

R

Pomoč za oglaševanje kmetijskih proizvodov

S

Pomoč za davčne oprostitve v okviru Direktive 2003/96/ES (6)

T

Pomoč za gozdarski sektor

1.1.

Kateri so cilji naložb?

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki nimajo za cilj ene izmed zgoraj naštetih možnosti, se ne more odobriti.

1.2.

Ali pomoč zadeva samo nadomestne naložbe?

Če da, upoštevajte, da ne more biti odobrena nobena pomoč, ki zadeva samo nadomestne naložbe.

1.3.

Ali je pomoč povezana z naložbami v proizvode, ki so predmet omejitvene proizvodnje ali podpore Skupnosti na ravni posameznih kmetij, gospodarstev ali predelovalnih obratov v okviru skupne tržne ureditve (vključno s shemami neposrednih podpor), ki jo financira EKJS, kar bi pomenilo povečanje proizvodnih zmogljivosti izven omejitev?

Če da, upoštevajte, da v skladu s točko 37 Smernic ne more biti odobrena nobena pomoč za te vrste naložb.



kmetje



skupine proizvajalcev



drugo (podrobno navedite)

…………

3.1.

Katera je najvišja stopnja javne podpore za upravičene naložbe:

3.2.

Ali je za naložbe, ki povzročijo dodatne stroške v zvezi z varstvom in izboljšanjem okolja, higienskih razmer na živinorejskih gospodarstvih ali dobrega počutja živali, povišanje omejeno na naložbe, ki presegajo dejansko predpisane minimalne standarde Skupnosti, ali na izvedene naložbe za usklajevanje z na novo uvedenimi minimalnimi standardi ali samo na upravičene dodatne stroške, ki so potrebni za doseganje teh ciljev, ne da bi se povečala proizvodna zmogljivost?

3.3.

Ali je v primeru naložb za izvajanje Direktive 91/676/EGS predvidena intenzivnost pomoči omejena na potrebne dodatne upravičene stroške in se ne uporablja za naložbe v povečanje proizvodnih zmogljivosti?

3.4.

Ali je pomoč v primeru naložb mladih kmetov v izvajanje veljavnih standardov Skupnosti ali nacionalnih standardov omejena na nujne dodatne stroške za izvajanje standarda, ki nastanejo v 36 mesecev po začetku obratovanja?

4.1.

Ali je pomoč namenjena kmetijskim gospodarstvom, ki niso v težavah?

4.2.

Ali je pomoč predvidena za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne izdelke?

5.1.

Ali upravičeni stroški vključujejo:

5.2.

Ali pomoč pokriva tudi nakup rabljenega materiala?

5.3.

Če da, ali je zadevni nakup upravičen za majhna in srednje velika podjetja z nizkim tehničnim standardom in malo kapitala?

5.4

Ali so iz pomoči izključeni nakupi proizvodnih pravic, živali in enoletnih rastlin ali zasaditev enoletnih rastlin?

Če je odgovor ne, upoštevajte, da v skladu s točko 29 Smernic, ne more biti odobrena nobena pomoč za take vrste stroškov.

5.5.

Ali je delež nakupa zemljišč, ki niso namenjena gradnji, v upravičenih izdatkih za načrtovane naložbe omejen na 10 %?

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je 10-odstotni prag eden izmed pogojev za upravičenost, ki jih je treba spoštovati v okviru točke 29 Smernic.

6.1.

Ali pomoč zajema naložbe ali investicijska dela za ohranjanje neproduktivnih elementov dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih?

6.1.1.

Če da, katera je stopnja predvidene pomoči (največ 100 %):

…………

6.1.2.

Ali upravičeni stroški vključujejo prejemke za delo, ki ga opravi kmetovalec ali njegovi delavci?

6.1.3.

Če da, ali je zgornja meja za te prejemke 10 000 EUR na leto?

6.1.4.

Če ne, navedite razloge prekoračitve navedene zgornje meje.

…

6.2.

Ali pomoč zajema naložbe ali investicijska dela v ohranjanje elementov dediščine, ki so namenjeni proizvodnji na kmetijskem gospodarstvu?

6.2.1.

Če da, ali imajo zadevne naložbe za posledico povečanje proizvodnih zmogljivosti na gospodarstvu?

6.2.2.

Katera je največja stopnja pomoči, ki se predvideva za to vrsto naložb?

7.1.

Ali premestitev izhaja iz razlastitve?

7.2.

Ali je premestitev upravičena z javnim interesom, ki ima pravno podlago?

Upoštevajte, da je treba s pravno podlago upravičiti javni interes, ki ga premestitev predstavlja.

7.3.

Ali premestitev vključuje porušenje obratov, premestitev in postavitev na drugem kraju?

7.3.1.

Če da, kakšna je intenzivnost pomoči? (največ 100 %)

…………

7.4.

Ali je namen premestitve dati kmetovalcu na razpolago sodobnejšo opremo in obrate?

7.4.1.

Če da, kakšen je lasten prispevek kmeta, izražen v odstotkih dodane vrednosti poslopja po premestitvi?

7.5.

Ali se zaradi premestitve povečajo proizvodne zmogljivosti?

7.5.1.

Če da, kakšen je lasten prispevek kmeta, izražen v odstotkih stroškov, povezanih s povečanjem?

8.1.

Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje skladnost med predvideno državno pomočjo in zadevnim programom za razvoj podeželja?

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

8.2.

Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje, da je pomoč usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo ugotovljene strukturne in ozemeljske potrebe in strukturne neugodnosti?

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 36 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

1.1.

Navedite, v katero od določb Smernic za kmetijstvo spada priglasitev:

1.1.1.

1.1.2.

1.1.3.

1.1.4.

1.5.1.

Ali so med upravičenci MSP?

Če so, glejte točko 1.2 zgoraj [točka IV.B.2(a) Smernic za kmetijstvo].

1.5.2.

Ali so med upravičenci velika podjetja (tj. 750 ali več zaposlenih in imajo 200 milijonov EUR ali več prometa)?

Če so, se pomoč ne more šteti za združljivo s skupnim trgom iz točke IV.B.2(d) Smernic za kmetijstvo.

1.5.3.

Ali so upravičenci srednje velika podjetja (tj. manj kot 750 zaposlenih in/ali manj kot 200 milijonov EUR prometa)?

Če so, glejte ustrezne dele splošnega obrazca za priglasitev (Priloga k Uredbi Komisije (ES) št. 1627/2006) glede upravičenih izdatkov.

2.1.

Če so upravičenci MSP (Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 ali določba, ki jo nadomešča):

Navedite najvišjo intenzivnost pomoči za upravičene naložbe v:

2.1.1.

najbolj oddaljene regije: ………… (največ 75 %)

2.1.2.

manjše Egejske otoke (19): ………… (največ 65 %)

2.1.3.

regije, upravičene v skladu s čl. 87(3)(a): ………… (največ 50 %)

2.1.4.

ostale regije: ………… (največ 40 %)

Če je stopnja višja od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s čl. 4 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001.

2.2.

Za pomoč, ki spada v okvir Uredbe Komisije za regionalne pomoči za naložbe ali v okvir Smernic Skupnosti o državni regionalni pomoči za 2007–2013, navedite najvišjo intenzivnost pomoči za:

2.2.1.

MSP:

2.2.1.1.

upravičene naložbe v regije iz člena 87(3)(a) Pogodbe: ………… (največ: 50 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.1.2.

upravičene naložbe v ostale regije, upravičene do regionalne pomoči: ………… (največ: 40 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.2.

srednje velika podjetja v smislu člena 28(3) Uredbe Sveta št. 1698/2005 (20) (ne MSP, ampak z manj kot 750 zaposlenimi ali manj kot 200 milijonov prometa):

2.2.2.1.

upravičene naložbe v regije, upravičene po členu 87(3)(a) Pogodbe: ………… (največ: 25 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

2.2.2.2.

upravičene naložbe v ostale regije, upravičene do regionalne pomoči: ………… (največ: 20 % ali najvišji znesek, določen v regionalni karti, ki je odobrena za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013)

Če so stopnje pomoči višje od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(c)(ii) Smernic za kmetijstvo.

2.2.2.3.

Ali upravičenci izpolnjujejo vse ostale pogoje iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (21)?

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(c)(ii) Smernic za kmetijstvo.

2.2.3.

Ali so upravičenci večji od srednje velikih podjetij iz točke 2.2.2. (tj. velika podjetja)?

Če so, ali je najvišja intenzivnost pomoči enaka ali manjša od najvišjega zneska, določenega v regionalni karti za izvajanje pomoči, za zadevno državo članico za obdobje od 2007 do 2013?

Če niso, se pomoč ne more šteti za skladno glede na točko IV.B.2.(c) Smernic za kmetijstvo. Če so, navedite najvišjo intenzivnost pomoči v zgoraj navedeni regionalni karti za izvajanje pomoči. Najvišja intenzivnost pomoči v ustrezni regionalni karti za izvajanje pomoči je ………… %.

2.3.

Za pomoč za naložbe v srednje velika podjetja v regijah, ki niso upravičene do regionalne pomoči:

2.3.1.

navedite najvišjo intenzivnost pomoči: ………… (največ: 20 %)

Če so stopnje pomoči višje od zgornje meje pomoči, potem ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

2.3.2.

Ali upravičenci izpolnjujejo vse ostale pogoje iz Priporočila Komisije 2003/361/ES?

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

3.1.

Ali pomoč zadeva proizvodnjo in trženje proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode?

Če ste dogovorili z da, ukrep ni v skladu s točko IV.B. Smernic za kmetijstvo.

3.2.

Ali pri srednje velikih ali velikih podjetjih pomoč zadeva nakup rabljene opreme?

Če ste dogovorili z da, ukrep ni v skladu s točko IV.B. Smernic za kmetijstvo.

3.3.

Za pomoč za naložbe v regije, ki niso upravičene do regionalne pomoči:

Ali lahko potrdite, da so upravičeni stroški za naložbe popolnoma enaki z upravičenimi stroški, naštetimi v Smernicah Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013?

Če ne:

Če ne, ukrep ni v skladu s točko IV.B.2.(d) Smernic za kmetijstvo.

3.4.

Ali bi lahko pomoč podpirala naložbe, za katere skupna tržna ureditev, vključno s shemami neposrednih podpor, ki jih financira EAGF, omejuje proizvodnjo ali podporo Skupnosti na ravni posameznih kmetov, gospodarstev ali predelovalnih obratov, kar bi povečalo proizvodnjo nad te omejitve?

Če da, upoštevajte, da točka 47 Smernic za kmetijstvo ne dovoljuje pomoči za take naložbe.

4.1.

Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki kaže, da je podpora usmerjena na jasno opredeljene cilje, ki odražajo opredeljene strukturne in ozemeljske potrebe ter strukturne neugodnosti?

Če da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 46 Smernic za kmetijstvo.

4.2.

Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki dokazuje, da ukrep državne pomoči ustreza ustreznemu(-im) programu(-om) za razvoj podeželja in je z njim skladna?

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

—

Ali ukrep zajema nadomestilo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo okoljsko–kmetijske obveznosti (člen 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)?

Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na ‚pomoč za kmetijsko-okoljske obveznosti‘.

—

Ali ukrep zajema nadomestilo kmetom, ki prostovoljno prevzamejo obveznosti glede dobrega počutja živali (člen 40(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005)?

Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na ‚pomoč za obveznosti glede dobrega počutja živali‘.

—

Ali pomoč zajema samo okoljske naložbe (točka 62 Smernic)?

Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na ‚pomoč za naložbe v kmetijski sektor‘.

—

Ali se s pomočjo za okolje želijo doseči tudi ostali cilji, kot so usposabljanje in svetovalne storitve, s katerimi se želi pomagati kmetijskim proizvajalcem (točka IV.K Smernic)?

Če je odgovor da, glejte del tega dodatnega informativnega lista, ki se nanaša na točko IV.K Smernic.

—

Ostali ukrepi

Natančno opišite ostale ukrepe: …………

—

Ali dokumentacija, priložena priglasitvi, dokazuje, da državna pomoč ustreza ustreznemu načrtu za razvoj podeželja in je z njim skladna?

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če ne, upoštevajte, da je taka dokumentacija potrebna v skladu s točko 26 smernic za kmetijstvo.



načine rabe kmetijskih zemljišč, ki so združljivi z varstvom in izboljševanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, tal in genske raznovrstnosti, zmanjšanjem proizvodnih stroškov



okolju prijazno ekstenzivnost kmetovanja in nizko intenzivne pašne sisteme, izboljšanje in ponovni zagon proizvodnje



ohranjanje dragocenega kmetijskega okolja, ki je zmeraj bolj ogroženo



ohranjanje krajine in zgodovinskih posebnosti na kmetijskih zemljiščih



uporaba okoljskega načrtovanja v kmetijski praksi. Če ukrep ni namenjen nobenemu od naštetih ciljev, navedite, kateri so cilji v smislu varstva okolja. (Podrobno opišite)

…………

…………

Če je ukrep že bil uporabljen v preteklosti, navedite, kakšni so bili učinki v smislu varstva okolja.

…………

…………

2.1.

Ali bo pomoč odobrena kmetom in/ali drugim upravljavcem zemljišč (člen 39(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005), ki bodo sprejeli kmetijsko-okoljske obveznosti za obdobje od 5 do 7 let?

2.2.

Ali bodo za vse ali nekatere vrste obveznosti potrebna krajša ali daljša obdobja?

Če ste odgovorili z da, navedite razloge za taka obdobja.

…………

…………

2.3.

Ali lahko potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena za nadomestilo kmetijsko-okoljskih obveznosti, ki ne presegajo ustreznih obveznih standardov, določenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (24) ter prilog III in IV k tej uredbi, in minimalnih zahtev glede uporabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter drugih ustreznih obveznih zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji in navedenih v programu za razvoj podeželja?

Če ne, potem upoštevajte, da člen 39(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne dovoljuje pomoči za kmetijsko-okoljske obveznosti, ki ne vključujejo več kot le upoštevanje teh standardov in zahtev.

2.4.

Opišite, kakšni so zgoraj omenjeni standardi in zahteve, ter razložite, kako kmetijsko-okoljske obveznosti zajemajo kaj več kot le njihovo uporabo.

…………

…………

3.1.

Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri na podlagi površine gospodarstva, za katerega veljajo kmetijsko okoljske obveznosti:

Če se omenjeni najvišji zneski presežejo, upravičite skladnost pomoči z določbami člena 39(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.2.

Ali se podporni ukrep odobri letno?

Če ne, navedite razloge za drugačno obdobje.

…………

…………

3.3.

Se znesek letne podpore izračuna na podlagi:

Opišite metodo izračuna za določanje zneska podpore in navedite izpadli dohodek, dodatne stroške in možne transakcijske stroške: …………

3.4.

Ali je referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzetih obveznosti, standardov in zahtev taka, kot je navedeno v točki 2.3?

Če ne, opišite upoštevano referenčno raven:

…………

…………

3.5.

Ali so plačila izvršena na proizvodno enoto?

Če so, navedite razloge, ki upravičujejo tako metodo in sprejete pobude in s katerimi se zagotovijo najvišji letni zneski, upravičeni do podpore Skupnosti, kot določa Priloga k Uredbi (ES) št. 1698/2005.

…………

…………

3.6.

Ali nameravate odobriti pomoč za transakcijske stroške za nadaljevanje kmetijsko-okoljskih obveznosti, ki so bile prevzete v preteklosti?

3.7.

Če da, dokažite, da se še taki stroški vedno pojavljajo.

…………

3.8.

Ali nameravate odobriti pomoč za stroške neproduktivnih naložb, povezanih z dosežki kmetijsko-okoljskih obveznosti (neproduktivne naložbe so naložbe, ki ne vodijo k neto povečanju vrednosti kmetije ali dobička)?

3.9.

Če da, katera pomoč se bo uporabila (največ 100 %)?

…



voda in krma bolje zadovoljujeta naravne potrebe živali



pogoji bivanja živali, kot so večji prostor, stelja, naravna svetloba



izhod na prosto



ni sistematičnega pohabljanja živali, živali niso v osami ali stalno privezane



preprečevanje bolezni z ustreznim kmetovanjem in bivalnimi pogoji

(Podrobno opišite)

…………

…………

Če je ukrep že bil uporabljen v preteklosti, navedite, kakšni so bili učinki v smislu dobrega počutja živali.

…………

2.1.

Ali se bo pomoč odobrila izključno kmetom, ki bodo sprejeli obveznosti glede dobrega počutja živali za obdobje od 5 do 7 let?

2.2.

Ali bodo za vse ali nekatere vrste obveznosti potrebna krajša ali daljša obdobja?

Če ste odgovorili z da, navedite razloge za taka obdobja.

…………

…………

2.3.

Ali lahko potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena za nadomestilo obveznosti glede dobrega počutja živali, ki ne presegajo ustreznih obveznih standardov, določenih na podlagi členov 4 in 5 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (25) ter prilog III in IV k tej uredbi, in drugih ustreznih obveznih zahtev, določenih v nacionalni zakonodaji in navedenih v programu za razvoj podeželja.

Če ne, potem upoštevajte, da člen 40(2) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne dovoljuje pomoči za obveznosti glede dobrega počutja živali, ki ne vključujejo več kot le upoštevanje teh standardov in zahtev.

2.4.

Opišite, kakšni so zgoraj omenjeni standardi in zahteve, ter razložite, kako obveznosti glede dobrega počutja živali zajemajo kaj več, kot le njihovo uporabo.

…………

…………

3.1.

Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri za dobro počutje živali:

………… (najvišje plačilo 500 EUR/glavo živine)

Če znesek preseže 500 EUR na glavo živine, upravičite njegovo skladnost z določbami člena 40(3) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

3.2.

Ali se podporni ukrep odobri letno?

Če ne, navedite razloge za drugačno obdobje.

…………

…………

3.3.

Se znesek letne podpore izračuna na podlagi:

Opišite metodo izračuna za določanje zneska podpore in navedite izpad dohodka, dodatne stroške, možne transakcijske stroške in stroške za nedobičkonosna dela.

…………

…………

3.4.

Ali je referenčna raven za izračun izpadlega dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzetih obveznosti, standardov in zahtev taka, kot je navedena v točki 2.3?

Če ne, opišite upoštevano referenčno raven:

…………

…………

3.5.

Ali so plačila izvršena na glavo živine?

Če niso, navedite razloge, ki upravičujejo tako metodo in sprejete pobude, s katerimi se zagotovi, da so upoštevani najvišji zneski na leto, upravičeni do podpore Skupnosti, kot določa Priloga k Uredbi (ES) št. 1698/2005.

3.6.

Ali nameravate odobriti pomoč za transakcijske stroške za nadaljevanje obveznosti glede dobrega počutja živali, ki so bile prevzete v preteklosti?

3.7.

Če da, dokažite, da se takšni stroški še vedno pojavljajo.

…………

3.8.

Ali nameravate odobriti pomoč za stroške neproduktivnih naložb, povezanih z dosežki kmetijsko-okoljskih obveznosti (neproduktivne naložbe so naložbe, ki ne povečujejo neto vrednosti kmetije ali dobička)?

3.9.

Če da, katera pomoč se bo uporabila (največ 100 %)?

…

1.1.

Je ukrep namenjen kmetom za nadomestilo nastalih stroškov in izpadlega dohodka zaradi omejitev na zadevnih področjih v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS (28), 92/43/EGS (29) in 2000/60/ES?

1.1.1.

2.1.

Ali so se nastali stroški in izpadli dohodek pojavili zaradi omejitev na zadevnih področjih v zvezi z izvajanjem direktiv 79/409/EGS, 92/43/EGS in 2000/60/ES?

2.1.1.

…………

…………

2.1.2.

2.2.

Ali so načrtovana plačila za nadomestila potrebna za reševanje posebnih problemov, ki so nastali zaradi direktive(-iv)?

2.2.1.

…………

…………

2.2.2.

2.3.

Se podpora odobri samo za obveznosti, ki presegajo obveznosti navzkrižne skladnosti?

2.3.1.

…………

…………

2.4.

Se podpora odobri za obveznosti, ki presegajo pogoje, določene s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (30)?

2.4.1.

…………

…………

2.5.

Ali se podpora odobri v nasprotju z načelom onesnaževalec plača?

2.5.1.

…………

…………

3.1.

Navedite najvišji znesek pomoči, osnovan na kmetijskem zemljišču v uporabi:

3.1.1

…………

…………

3.1.2.

…………

…………

3.2.

Opišite ukrepe, ki ste jih sprejeli za to, da se plačila določijo na ravni, ki onemogoča prekomerna nadomestila.

…………

…………

1.

Opišite naravno oviro:

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

2.

Predložite dokaze o tem, da znesek nadomestila kmetom zaradi učinka ovire ni previsok:

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

3.

Če obstajajo območja z ovirami, kjer je vpliv ovir na hektar primerljivih kmetij različen, dokažite, da je raven nadomestil sorazmerna z gospodarskim vplivom ovir na različnih območjih:

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

4.

Ali je mogoče s človeškimi prizadevanji spremeniti vpliv stalnih ovir na gospodarstvo?

Če da, upoštevajte, da se pri izračunu zneska nadomestil lahko upošteva le vpliv stalnih ovir na gospodarstvo, ki ga ni mogoče nadzirati s človeškimi prizadevanji. Strukturne ovire, ki jih je mogoče odstraniti s posodobitvijo kmetij ali z drugimi dejavniki, kot so davki, subvencije ali izvajanje reforme SKP, se ne upoštevajo.

Če ne, opišite, zakaj s človeškimi prizadevanji ni mogoče spremeniti vpliva stalnih naravnih ovir na gospodarstvo?

…………

…………

…………

Ali lahko navedete velikost kmetij, ki bodo imela korist od teh plačil?

…………

5.

Ali je znesek nadomestila določen s primerjavo povprečnega dohodka na hektar kmetije na področjih z ovirami z dohodkom kmetij enake velikosti, ki pridelujejo enake proizvode na področjih brez ovir v isti državi članici, ali če celotna država članica velja za področje z ovirami, z dohodkom enako velikih kmetij na podobnih območjih v drugih državah članicah, v katerih se lahko pogoji proizvodnje smiselno primerjajo s pogoji v prvi državi članici? Upošteva se dohodek, ki se pridobi neposredno od kmetovanja, tj. brez plačanih davkov ali prejetih subvencij.

Opišite, kako ste naredili primerjavo:

…………

…………

…………

…………

…………

…………

…………

6.

Je ukrep pomoči kombiniran s podporo iz členov 13, 14 in 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (33)?

7.

Ali lahko potrdite, da skupna podpora kmetu ne bo presegala zneska, določenega v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 1257/1999?

Navedite znesek: …………

Če ne, upoštevajte, da v skladu s točko 72 Smernic za kmetijstvo najvišji znesek pomoči, ki se lahko odobri v obliki kompenzacijskega nadomestila, ne sme presegati zgornjega zneska.

8.

Ali ukrep določa, da morajo biti izpolnjena naslednja merila upravičenosti:

9.

Ali ukrep določa, da se uporabijo kazni, določene v vprašanju 4, če lastnik ali imetnik živali ovira izvajanje pregledov in jemanje vzorcev, potrebnih za izvajanje nacionalnih načrtov za spremljanje ostankov snovi, ali ovira izvajanje preiskav in preverjanj, določenih v Direktivi 96/23/ES?

10.

Ali se bo za sheme pomoči, ki še vedno veljajo na dan začetka veljavnosti členov 37 in 88(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (35), shema pomoči spremenila tako, da bo od tega datuma naprej skladna z navedenimi členi?

Če ne, upoštevajte, da se bodo od začetka veljavnosti členov 37 in 88(3) zgoraj omenjene uredbe uporabljala nova pravila za ukrepe nadomestil za naravne ovire na nekaterih območjih, in da se bodo morali ukrepi pomoči, ki ne bodo izpolnjevali meril iz teh členov in vseh izvedbenih pravil, ki jih bosta sprejela Svet ali Komisija, končati.

1.

Ali se pomoč uporablja samo za primarne proizvajalce (kmete)?

2.

Ali zadevni novi standardi temeljijo na standardih Skupnosti?

3.

Če ne, ali je pomoč omejena na stroške standardov, ki bi lahko zadevne kmete izpostavili dejanskim omejenim možnostim na področju konkurenčnosti?

4.

Opišite tako omejeno možnost na podlagi povprečnih stopenj čistega dobička za povprečne kmetije v zadevnem sektorju:

…………

5.

Ali se pomoč, ki jo lahko kmet prejme v obdobju petih let za kritje stroškov in izpad dohodka zaradi izpolnjevanja enega ali več navedenih standardov, postopoma manjša in je omejena na skupno 10 000 EUR?

6.

Opišite postopno zmanjšanje pomoči:

….

7.

Ali pomoč v primeru prekoračitve zgornje meje 10 000 EUR ne krije več kot 80 % stroškov in izpada dohodka, s katerim se srečujejo kmetje, in celotna podpora ne presega 12 000 EUR na gospodarstvo?

8.

Ali se pomoč lahko dodeli le v zvezi s standardi, za katere je dokazano, da neposredno povzročajo:

9.

Opišite zgoraj navedene postavke (upoštevajte, da morajo biti izračunane za srednje veliko kmetijsko gospodarstvo v sektorju in zadevni državi članici, za katero velja standard):

…………

10.

Ali se podpora lahko dodeli le v zvezi s standardi, ki povzročijo povišanje operativnih stroškov ali izgubo prihodka pri vsaj 25 % vseh kmetijskih gospodarstev v (pod)sektorju v zadevni državi članici?

11.

Ali je priglasitvi priložena dokumentacija, ki prikazuje skladnost med predvideno državno pomočjo in zadevnim programom za razvoj podeželja?

Če je odgovor da, potem navedite takšno dokumentacijo v nadaljevanju ali v prilogi k temu dodatnemu informativnemu listu.

…………

Če je odgovor ne, upoštevajte, da je v skladu s točko 26 Smernic treba zagotoviti takšno dokumentacijo.

1.1.

Ali se podporni ukrep odobri samo za primarno proizvodnjo?

Če ne, se v skladu s točko 82 Smernic podpora lahko odobri samo za dejavnosti primarne proizvodnje.

1.2.

Ali so izpolnjeni naslednji pogoji?

Če katera od trditev ne velja, potem ukrep ni v skladu z zahtevami člena 22 Uredbe o razvoju podeželja in se v okviru Smernic ne more odobriti.

1.3.

Ali ukrep določa, da morajo biti zgoraj navedena merila upravičenosti izpolnjena, kadar se sprejme posamezna odločitev o odobritvi podpore?

1.4.

Ali je ukrep v skladu z obstoječimi standardi Skupnosti in nacionalnimi standardi?

1.4.1.

Če ni, ali je v predloženem poslovnem načrtu opredeljen cilj, da se ukrep uskladi z obstoječimi standardi Skupnosti ali nacionalnimi standardi?

1.4.2.

Ali obdobje mirovanja za izpolnitev standardov presega 36 mesecev od datuma ustanovitve?

2.1.

Ali se podpora za ustanovitev odobri v obliki

2.2.

Ali potrjujete, da kombinirana pomoč s podporo, odobreno v okviru Uredbe o razvoju podeželja, ne bo presegla 55 000 EUR in da bo spoštovan najvišji znesek, določen za obe obliki pomoči (40 000 EUR za enotno premijo, 40 000 EUR za subvencionirano posojilo)?

1.1.

Ali se podporni ukrep odobri samo za primarno proizvodnjo?

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 85 Smernic podpora lahko odobri samo za dejavnosti primarne proizvodnje.

1.2.

Ali se odobri podpora za predčasno upokojitev:

Opišite predvidene ukrepe:

…………

2.1.

Se pomoč odobri izključno takrat, kadar prenosnik kmetije:

Če ne, se v skladu s točko 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (40) ne sme odobriti nobena pomoč, če prenosnik ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

2.2.

Se pomoč odobri izključno takrat, kadar prevzemnik kmetije:

Če ne, se v skladu s točko 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ne sme odobriti nobena pomoč, če prevzemnik ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

2.3.

Če pomoč, načrtovana za podporo za predčasno upokojevanje vključuje ukrepe, s katerimi se zagotovi dohodek delavcem na kmetijskem gospodarstvu , potrdite, da nobena pomoč ne bo odobrena, če delavec ne bo izpolnjeval naslednjih pogojev:

V skladu s točko 87 Smernic in členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 se ne sme odobriti nobena pomoč za zagotavljanje dohodka delavca na kmetiji, če ta ne izpolnjuje vseh zadevnih pogojev.

3.1.

Je ukrep pomoči kombiniran s podporo v okviru Uredbe o razvoju podeželja?

3.1.1.

Če je, na kratko opišite načine in znesek take sofinancirane podpore.

…………

…………

3.2.

Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri prenosniku kmetijskega gospodarstva:

3.3.

Navedite najvišji znesek pomoči, ki se odobri na delavca:

3.4.

Ali prenosnik prejema običajno pokojnino, ki jo izplačuje država članica?

3.4.1.

Če jo, ali je načrtovana podpora za predčasno upokojitev odobrena kot dodatek in upošteva znesek pokojnine, ki jo daje država?

Če ne, točka 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 zahteva, da se pri izračunu najvišjega zneska, ki se odobri v okviru sheme predčasnega upokojevanja, upošteva znesek, ki se izplača kot običajna pokojnina.

4.1.

Ali lahko zagotovite, da trajanje načrtovane podpore za predčasno upokojevanje ne bo preseglo 15 let za prenosnika in delavca na kmetiji in da istočasno ne bo trajalo po dopolnjenem 70. letu prenosnika in ne bo preseglo običajne starosti upokojitve delavca?

Če ne, točka 87 Smernic v kombinaciji s členom 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ne omogoča pomoči, če vse te zahteve niso izpolnjene v načrtovani shemi.

1.1.

Ali je pomoč namenjena kot začetna pomoč novo ustanovljenim skupinam proizvajalcev?

1.2.

Ali je pomoč namenjena kot začetna pomoč novo ustanovljenim združenjem proizvajalcev (združenje proizvajalcev je sestavljeno iz priznanih skupin proizvajalcev in ima na širši ravni enake cilje)?

1.3.

Se pomoč odobri za upravičene stroške, ki so omejeni na vsaj 30-odstotno letno povečanje prihodka upravičenca in so posledica takega povečanja zaradi pristopa novih članov in/ali vključitve novih proizvodov?

1.3.1.

Če je odgovor da, kakšno je povečanje prometa upravičenca?

1.3.2.

Ali je povečanje prometa upravičenca nastalo zaradi

1.4.

Ali je pomoč namenjena kritju začetnih stroškov združenja proizvajalcev, ki so odgovorni za nadzor uporabe geografskih označb in označb porekla ali oznak kakovosti v skladu z zakonodajo Skupnosti?

1.5.

Ali se pomoč odobri drugim skupinam proizvajalcev ali združenjem, ki opravljajo naloge na ravni kmetijske proizvodnje, kot so npr. vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, ter se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga?

Če je odgovor da, upoštevajte, da pomoč takim skupinam ali združenjem ni zajeta v poglavju IV.H. Smernic. Glejte ustrezno pravno podlago.

…………

1.6.

Ali se pomoč odobri skupinam proizvajalcev ali združenjem za kritje stroškov, ki niso povezani z začetnimi stroški ustanavljanja, kot so npr. naložbe ali dejavnosti pospeševanja?

Če da, se pomoč oceni v skladu s posebnimi pravili, ki urejajo take pomoči. Glejte ustrezne razdelke obrazca priglasitve.

1.7.

Ali lahko za shemo pomoči potrdite, da bo prilagojena tako, da bo upoštevala vse spremembe predpisov, ki urejajo skupno organizacijo trga?

1.8.

Se pomoč odobri neposredno proizvajalcem za nadomestilo prispevkov k stroškom, ki jih imajo z vodenjem skupin ali združenj v prvih petih letih po oblikovanju skupine ali združenja?

1.8.1.

Če da, ali skupni znesek, ki se neposredno odobri proizvajalcem, spoštuje zgornjo mejo najvišje podpore (400 000 EUR)?

2.1.

Ali se pomoč za začetek poslovanja odobri izključno malim in srednjim podjetjem?

2.2.

Ali se pomoč za začetek poslovanja odobri skupinam proizvajalcem ali združenjem proizvajalcev, ki so upravičeni do pomoči v skladu z zakonodajo zadevne države članice?

Če ne, glejte člen 9(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 (42).

2.3.

Se odobri pomoč le takrat, če so spoštovani vsi našteti predpisi:

Če je odgovor na katero od vprašanj iz poglavja 2.3 ne, glejte člen 9(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 glede seznama meril upravičenosti do podpore skupinam proizvajalcev ali združenjem.

2.4.

Ali skupina proizvajalcev ali združenje v celoti izpolnjuje vse ustrezne zahteve določb zakona o konkurenci, zlasti členov 81 in 82 Pogodbe?

2.5.

Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje organizacije proizvajalcev, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev in ki so torej dejansko samostojni proizvajalci?

Če ne, upoštevajte, da so v skladu s členom 9(5) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 proizvajalci odgovorni za upravljanje svojih gospodarstev.

2.6.

Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje vsako pomoč skupinam ali združenjem proizvajalcev, katerih cilji niso združljivi z uredbo Sveta o uvedbi skupne tržne ureditve?

Če ne, Komisija v skladu s členom 9(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 pod nobenimi pogoji ne sme odobriti pomoči, ki je nezdružljiva z določbami, ki urejajo skupno organizacijo trga ali ki bi ovirale pravilno delovanje skupne organizacije.

3.1.

Ali potrjujete, da skupni znesek pomoči, ki se odobri za skupine ali združenja proizvajalcev, ne bo presegel 400 000 EUR?

3.2.

Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje možnost plačila pomoči za stroške, ki nastanejo po petem letu?

3.3.

Ali ukrep pomoči/shema jasno izključuje možnost plačila pomoči, če je od priznanja organizacije proizvajalca že preteklo sedem let?

Če je odgovor na katero od vprašanj iz točk 3.2 in 3.3 ne, upoštevajte, da člen 9(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 jasno izključuje pomoč za stroške, ki nastanejo po petem letu in pomoč po sedmem letu po priznanju organizacije proizvajalca.

3.4.

Ali upravičeni stroški tako v primeru pomoči, odobrene skupinam ali združenjem proizvajalcev, kot v primeru pomoči, odobrene neposredno proizvajalcem, vključujejo le:

Če je odgovor ne, glejte seznam upravičenih stroškov iz člena 9(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 .

1.

Ali je ukrep pomoči del splošnega programa za parcelacijo zemljišč, ki se izvaja v skladu s postopki, kot so določeni z zakonodajo zadevne države članice?

2.

Ali upravičeni stroški vključujejo samo pravne in upravne stroške parcelacije zemljišč, skupaj s stroški raziskav ?

Če upravičeni stroški pokrivajo tudi ostale postavke, upoštevajte, da člen 13 Uredbe (ES) št. 1857/2006 odobrava samo navedene upravičene stroške.

3.

Kakšna je raven predvidene pomoči (največ 100 %): …

1.1.

Ali je pomoč namenjena le kakovostnim proizvodom, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005 (44)?

Če pomoč ne velja za kakovostne proizvode, upoštevajte, da se v skladu s poglavjem IV.J Smernic za kmetijstvo pomoč dodeli le za kakovostne kmetijske proizvode.

2.1.

Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

2.2.

Ali ukrep pomoči zajema naložbe, ki so potrebne za nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti?

Če da, glejte poglavje IV.A Smernic za kmetijstvo.

2.3.

Ali se nadzor izvaja v imenu tretjih strani ali jih izvajajo tretje strani same, kot so:

2.4.

Ali zakonodaja Skupnosti določa, da stroške nadzora plačajo proizvajalci, ne da bi se navedla dejanska raven stroškov?

3.1.

Kdo so upravičenci pomoči?

3.2.

Ali so velika podjetja izvzeta iz skupine upravičencev?

3.3.

Ali so, razen podpore za udeležbo pri ukrepih iz člena 14(2)(f) Uredbe (ES) št. 1857/2006, izključena neposredna plačila proizvajalcem, stroški:

3.3.1.

Ali je pomoč na voljo vsem kmetom, upravičencem na ustreznem območju, na podlagi objektivno opredeljenih pogojev?

3.3.2.

Ali ukrep pomoči izključuje pogoj obveznega članstva v skupini/organizaciji proizvajalcev ali vmesni organizaciji, ki upravlja s pomočjo?

3.3.3.

Ali se vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije omeji na stroške za zagotavljanje storitve?

4.1.

Navedite najvišjo stopnjo javne podpore za naslednje ukrepe:

1.1.

Ali je pomoč namenjena le kakovostnim proizvodom, ki izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005?

Če pomoč ne velja za kakovostne proizvode, upoštevajte, da se v skladu s poglavjem IV.J Smernic za kmetijstvo pomoč dodeli le za kakovostne kmetijske proizvode.

2.1.

Ali so upravičeni stroški omejeni na:

Upoštevajte, da take vrste storitev ne smejo biti stalne ali periodične, niti ne smejo biti del običajnih operativnih stroškov podjetja, kot so npr. rutinske storitve glede davčnega svetovanja, redne pravne storitve ali oglaševanje.

2.2.

Navedite največjo intenzivnost pomoči, izraženo v bruto znesku: …………

Če intenzivnost pomoči presega 50 % bruto zneska, podrobno navedite, zakaj je taka intenzivnost pomoči potrebna:

…………

2.3.

Označite najvišji prag za kumulativno pomoč:

…………

…………

3.1.

Kdo so upravičenci pomoči?

3.2.

Ali so velika podjetja izvzeta iz skupine upravičencev?

4.1

Ali se za pomoč predvideva vloga za pomoč, ki jo je treba predložiti pred izvajanjem projekta?

4.2.

Če ne, ali je država članica sprejela pravne določbe, ki dajejo zakonske pravice do pomoči glede na objektivna merila in brez nadaljnje diskrecijske pravice držav članic?

1.1.

Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

1.2.

Opišite predvidene ukrepe:

…………

…………

1.3.

Ali se pomoč za zgoraj navedene ukrepe odobri tudi za velika podjetja?

Če se, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 106 Smernic ne bo odobrila državne pomoči za zgoraj navedene ukrepe za velika podjetja.

1.4.

Katera od naslednjih vrst pomoči se lahko financira z ukrepom sheme pomoči oz. individualnim ukrepom?

Opišite predvidene ukrepe:

…………

…………

1.5.

Ali se pomoč za zgoraj navedene ukrepe odobri tudi za velika podjetja?

Če se, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 106 Smernic ne bo odobrila državne pomoči za zgoraj navedene ukrepe za velika podjetja.

1.6.

Ali se pomoč odobri za ostale dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti dokaj majhnega obsega ali predstavitveni projekti?

1.7.

Če se odobri, opišite projekt z obrazložitvijo nove značilnosti projekta in javnega interesa pri odobritvi podpore zanj:

…………

…………

1.8.

Ali projekt upošteva naslednje pogoje:

Število sodelujočih podjetij in trajanje pilotne sheme ustreza številu, ki je potrebno za pravilno preizkušanje.

Rezultati pilotne sheme bodo na voljo javnosti.

2.1.

Ali upravičeni stroški v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem vključujejo samo dejanske stroške organizacije programa usposabljanja, potne stroške in dnevnice ter stroške zagotavljanja nadomestnih storitev med odsotnostjo kmeta ali delavca na kmetiji?

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 104 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 (49) kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.2.

Ali na področju storitev nadomeščanja upravičeni stroški vključujejo samo dejanske stroške nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom?

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.3.

Kar zadeva svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani, ali upravičeni stroški vključujejo samo honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje)?

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 kritje stroškov stalnih ali periodičnih storitev ali stroškov, ki so del običajnih stroškov podjetja, ne more odobriti.

2.4.

Ali upravičeni stroški na področju organizacije in sodelovanja na tekmovanjih, razstavah in sejmih ter forumih za razširjanje znanja med podjetji vključujejo samo: kotizacijo, potne stroške, stroške objave, najem razstavnih prostorov in simbolične nagrade v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado na zmagovalca?

Če ne, upoštevajte, da se v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 kritje ostalih stroškov ne more odobriti.

2.5.

Navedite intenzivnost pomoči: …………

2.6.

Ali pomoč vključuje neposredna plačila proizvajalcem?

Upoštevajte, da v skladu s točko 103 Smernic v povezavi s členom 15(3) Uredbe (ES) št. 1857/2006 pomoč ne sme vključevati neposrednih plačil proizvajalcem.

2.7.

Ali so upravičeni stroški v zvezi s storitvami zunanjih svetovalcev omejeni le na stroške dejavnosti, ki niso stalne ali periodične in niso del običajnih operativnih izdatkov podjetja?

Če ne, upoštevajte, da v skladu s točko 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča) ne more biti odobrena pomoč za financiranje storitev, ki so stalne ali periodične in so del običajnih operativnih stroškov podjetja, kot so npr. rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

2.8.

Ali so upravičeni stroški v zvezi s sodelovanjem na sejmih in razstavah omejeni le na dodatne stroške, ki nastanejo zaradi najema, vzpostavitve in upravljanja stojnic, ter veljajo samo ob prvem sodelovanju podjetja na določenem sejmu ali razstavi?

Če ne, upoštevajte, da se pomoč za vse ostale stroške, razen tistih, ki so navedeni v točki 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča), ne more odobriti.

2.9.

Navedite intenzivnost pomoči: ………… (največ 50 %)

Upoštevajte, da se v skladu s točko 105 Smernic v povezavi s členom 5 Uredbe (ES) št. 70/2001 (ali določbe, ki jo nadomešča) pomoč, katere stopnja presega navedeno zgornjo mejo, ne more odobriti.

2.10.

Ali potrjujete, da skupni znesek pomoči za dejavnosti razširjanja novih tehnik, kot so pilotni projekti dokaj majhnega obsega ali predstavitveni projekti, ki se odobri podjetju, ne bo presegel 100 000 EUR v treh proračunskih letih?

2.11.

Navedite intenzivnost pomoči: …………

3.1.

Kdo so upravičenci pomoči?

3.2.

Če kmetje niso neposredni upravičenci pomoči:

3.2.1.

Ali je pomoč na voljo vsem kmetom, upravičencem na ustreznem območju, na podlagi objektivno opredeljenih pogojev?

3.2.2.

Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ali je članstvo v takih skupinah ali organizacijah pogoj za dostop do storitev?

3.2.3.

Ali se vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije omeji na stroške za zagotavljanje storitve?

1.1.

Kateri so upravičeni stroški, ki jih zajema ukrep pomoči?

Če predvideni ukrepi vključujejo ostale upravičene stroške, upoštevajte, da člen 16(1) Uredbe (ES) št. 1857/2006 (51) odobrava samo zgoraj navedene upravičene stroške. Izključeni so pregledi, ki jih opravijo lastniki živine in rutinski pregledi kakovosti mleka.

2.1.

Navedite najvišji znesek javne pomoči, izražen v odstotku upravičenih stroškov:

2.2.

Kateri ukrepi so bili sprejeti za izogibanje previsokim nadomestilom in za preverjanje upoštevanja intenzivnosti navedenih pomoči?

…………

…………

3.1.

Ali je pomoč namenjena le podjetjem, ki jih Skupnost opredeljuje kot mala in srednje velika podjetja?

Če je odgovor ne, upoštevajte, da v skladu s točko 109 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 velika podjetja niso upravičena do pomoči.

1.

Ali se predlagana pomoč za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke razlikuje od ostalih določb iz Smernic?

2.

Ali ukrep vključuje odobritev pomoči za tekoče poslovanje?

3.

Ali je pomoč namenjena zmanjšanju posebnih omejitev pri kmetovanju v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti?

3.1.

Če je, navedite znesek dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi teh posebnih omejitev, in metodo izračuna:

…………

…………

…………

3.2.

Kako lahko organi določijo povezavo med dodatnimi stroški in dejavniki, ki jih zajemajo (odročnost, otoški značaj in oddaljenost)?

…………

…………

4.

Ali je ta pomoč namenjena za povračilo dodatnih prevoznih stroškov?

4.1.

Če je, predložite dokazila o obstoju teh dodatnih stroškov in metodo izračuna, ki se uporabi za določitev njihovega zneska (53):

…………

…………

4.2.

Če je, navedite največji znesek pomoči (na podlagi pomoči na kilometer ali na podlagi pomoči na kilometer in pomoči na enoto teže) in odstotek dodatnih stroškov, ki jih zajema pomoč:

…………

5.

Ali je v primeru Španije pomoč namenjena za pridelavo tobaka na Kanarskih otokih (54)?

5.1.

Če je, ali je pomoč omejena na 2 980,62 EUR na tono in na največ 10 ton na leto?

5.2.

Kako lahko španski organi zagotovijo, da pomoč ne bo pripeljala do neenake obravnave proizvajalcev na otokih?

…………

…………

1.1.

Katera naravna nesreča ali izjemni pojav sta povzročila škodo, za katero je predvideno nadomestilo?

…………

1.2.

Kakšna vrsta materialne škode je bila povzročena?

…………

1.3.

Katera je stopnja nadomestila za predvideno materialno škodo?

…………

1.4.

Ali je nadomestilo predvideno tudi za izpad dohodka? Če da, kakšna sta predvidena stopnja nadomestila in način izračuna izpada dohodka?

…………

1.5.

Ali se nadomestilo izračuna posebej za vsakega posameznika?

…………

1.6.

Ali se bodo zneski, prejeti iz zavarovalne police, odšteli od nakazane pomoči? Obrazložite, s katerim mehanizmom nadzora boste preverjali obstoj ali odsotnost plačil zavarovalnice.

…………

2.1.

Katere vremenske razmere upravičujejo dodelitev pomoči?

…………

2.2.

Ali meteorološki podatki potrjujejo izjemno značilnost pojava?

…………

2.3.

Navedite datum, do katerega se lahko odobrijo pomoči (57).

…………

2.4.

Od katerega praga izgube naprej v primerjavi z običajno proizvodnjo zadevnih pridelkov (58) v običajnem letu bi lahko kmetovalec bil upravičen do pomoči?

…………

Upoštevajte, da bo Komisija pomoč za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, razglasila za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe le v primeru, če je mogoče te razmere izenačiti z naravnimi nesrečami v skladu s členom 2(8) Uredbe (ES) št. 1857/2006 (59). Nadomestilo je upravičeno, kadar je mogoče vremenske razmere izenačiti z naravnimi nesrečami, kar velja v primeru, ko je uničenih več kot 30 % običajne proizvodnje pridelkov.

2.5.

Navedite običajno proizvodnjo za vsakega od posevkov, ki so jih prizadele slabe vremenske razmere in so upravičena do nadomestil. Opišite metodo, uporabljeno v ta namen (60).

…………

2.6.

Razložite, kako je za škodo, povzročeno na sredstvih za kmetijsko proizvodnjo (uničenje dreves npr.) izračunan prag izgube, ki daje pravico do pomoči.

…………

2.7.

Ali se upravičeni znesek pomoči izračuna na naslednji način: (povprečna proizvodnja v običajnem obdobju, pomnožena s povprečno ceno v istem obdobju) – (dejanska proizvodnja v letu izjemnega pojava, pomnožena s povprečno ceno za zadevno leto)?

…………

2.8.

Ali se izračun škode uporabi za posamezno gospodarstvo ali za celotno območje? Če se uporabi za celotno območje, dokažite, da so uporabljeni načini izračuna reprezentativni in ne predstavljajo tveganja previsokih nadomestil za določene upravičence.

…………

2.9

Ali se bo upravičeni znesek pomoči zmanjšal za celoten znesek, ki bi bil prejet v okviru zavarovalne sheme?

…………

2.10.

Ali se običajni stroški, ki jih ne krije kmetovalec (npr. ker žetev ni bila opravljena oz. pridelek ni bil pobran), upoštevajo pri izračunu pomoči?

…………

2.11.

Če se ti isti običajni stroški povečajo zaradi vremenskih razmer, ali predvidevate, da boste odobrili dodatno pomoč za kritje dodatnih stroškov? Če da, kakšen odstotek stroškov bo krila pomoč?

…………

2.12.

Ali se pomoč predvideva za nadomestilo škode, ki nastane na stavbah in opremi zaradi zadevnega pojava? Če da, kakšen odstotek škode bo krila pomoč?

…………

2.13.

Označite najvišjo stopnjo javne pomoči glede na upravičeno škodo (61):

………… na območjih z omejenimi možnostmi (62) (največ 90 %);

………… za druga območja (največ 80 %)

2.14.

Ali se pomoč nakaže neposredno kmetovalcu ali organizaciji proizvajalcev, katere kmetovalec je član? Če se nakaže organizaciji proizvajalcev, kateri mehanizem nadzora bo preverjal, da znesek pomoči na kmetovalca ne bo presegel zneska povzročene škode?

…………

2.15.

Ali se s 1. januarjem 2010 odobreno nadomestilo zmanjša za 50 %, če zadevni kmetovalec ni uredil zavarovanja, ki bi pokrivalo najmanj 50 % povprečne letne proizvodnje ali dohodka, povezanega s proizvodnjo, in statistično najpogostejša podnebna tveganja v zadevni državi članici ali regiji?

Če je odgovor ne, upoštevajte, da Komisija v skladu s točko 126 Smernic pomoči za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, ne bo razglasila za združljive s členom 87(3)(c) Pogodbe, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1857/2006 in če navedeni pogoj ne bo izrecno določen s členom 11. Navedite tudi dokaze, da kljub ustreznemu prizadevanju cenovno sprejemljivo zavarovanje za statistično najpogostejša podnebna tveganja v državah članicah ali zadevni regiji, v času, ko je bila povzročena škoda, ni bilo na voljo.

2.16.

Ali je država članica v zvezi s pomočmi za škodo, nastalo po 1. januarju 2011 zaradi suše, v celoti izvedla člen 9 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (63) v zvezi s kmetijstvom:

in ali zagotavlja, da sektor krije vse stroške za storitve, povezane z uporabo vode v kmetijskem sektorju (člen 11(9) Uredbe (ES) št. 1857/2006)?

Če ne, upoštevajte, da Komisija v smislu točke 126 Smernic ne bo razglasila pomoči za izgube, ki so jih povzročile slabe vremenske razmere, za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe (ES) št. 1857/2006 in če ne bosta izrecno določena zgoraj navedena pogoja s členom 11.