(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

(1)

Evropski svet je na svojem srečanju v Solunu junija 2003 ocenil, da uspešno vključevanje migrantov prispeva k socialni koheziji, gospodarski blaginji in obravnavi demografskih in gospodarskih težav, s katerimi se Evropska unija sooča, ter pozval k nadaljnjemu napredku na tem področju. Poleg tega je izrecno pozval k natančni in objektivni analizi teh vprašanj, kar bi pripomoglo k razvoju in pospeševanju pobud politike za učinkovitejše upravljanje migracije v Evropi. Potreba po učinkoviti politiki vključevanja je bila ponovno poudarjena v „Haaškem programu“, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju novembra 2004.

(2)

Kakor je poudarjeno v prvem letnem poročilu Komisije o migracijah in vključevanju (2), je bilo pomanjkanje dostopa do zaposlitve ugotovljeno kot največja ovira pri vključevanju ter s tem najpomembnejša politična prednostna naloga znotraj nacionalnih politik vključevanja.

(3)

Zato je za spremljanje napredka k splošnim ciljem evropske strategije zaposlovanja in procesa socialnega vključevanja potreben izčrpen in primerljiv niz podatkov o položaju migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu delovne sile.

(4)

Predlog Komisije za Sklep Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS (3) predvideva v oddelku 1 „Zaposlovanje“ financiranje ustreznih ukrepov, vključno s statističnimi ukrepi. Ta uredba mora izvajati navedene ukrepe.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 384/2005 z dne 7. marca 2005 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2007 do 2009, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (4), je že vključila priložnostni modul o položaju migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu dela. Seznam spremenljivk za ta modul je treba opredeliti do decembra 2006.

(6)

Uredba (ES) št. 384/2005 tudi določa, da bo izvajanje modula za leto 2008 odvisno od rezultatov študij izvedljivosti, ki jih je treba dokončati pred koncem leta 2005. Eurostat je predstavil rezultate teh študij izvedljivosti na sestanku direktorjev področja socialne statistike držav članic septembra 2005. Sklenjeno je bilo, da morajo države članice in Eurostat nadaljevati s pripravami modula za leto 2008.

(7)

Zaradi zanesljivosti in kakovosti podatkov, ki jih je treba zagotoviti, morajo biti nekatere spremenljivke iz Priloge k tej uredbi za države članice z majhnim vzorcem za migrante neobvezne.

(8)

Obstaja potreba po spremembi stolpcev 19/20 Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 430/2005 z dne 15. marca 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti o šifriranju, ki se od leta 2006 dalje uporablja za posredovanje podatkov, in uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah (5) za povečanje pomena analize položaja migrantov na trgu dela s pridobitvijo informacij o letu prihoda v državo gostiteljico in starosti v času prihoda, kar ostajata dve ključni obrazložitveni spremenljivki za analizo procesa vključevanja na trg dela.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

(1)

Člen 53(3) Uredbe (ES) št. 1592/2002 določa, da Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) zaračuna predvsem takse za izdajo in obnovitev certifikatov ter s tem povezane funkcije stalnega nadzora. V skladu s členom 48(1)(b) iste uredbe te takse vplačajo vlagatelji in imetniki certifikatov, ki jih izdaja, vzdržuje ali spreminja Agencija.

(2)

V skladu s členom 53(4) so odhodki Agencije pri opravljanju nalog certifikacije uravnoteženi s skupnimi prihodki taks, ki jih Agencija zaračunava. Vendar določbe istega odstavka omogočajo, da se v prehodnem obdobju, ki se konča 31. decembra 2006, za kritje stroškov certifikacije lahko uporabi tudi letni finančni prispevek Skupnosti za Agencijo. Komisija lahko to obdobje po potrebi podaljša za eno leto.

(3)

Uredba (ES) št. 288/2005 (2), ki določa zneske taks, ki jih je treba plačati, in način, na katerega se morajo plačati, je začela veljati 1. junija 2005. Agencija od takrat zaračunava takse za naloge certifikacije. Vendar prihodki taks še ne zadostujejo za kritje celotnih stroškov certifikacije, ki jih nosi Agencija. Posledično mora ta v skladu z ustreznimi določbami člena 53(4) še vedno dodeliti del prispevka Skupnosti za kritje teh stroškov.

(4)

Čeprav se kritje stroškov certifikacije iz prihodkov taks izboljšuje, od približno 60 % v letu 2005 se bo v letu 2006 predvidoma dvignilo na 70 %, izkušnje kažejo, da je za vzpostavitev učinkovitega sistema za zaračunavanje taks potreben čas. Na tej stopnji ni smiselno jamčiti, da bodo ti stroški in prihodki usklajeni leta 2007.

(5)

Da bi se izognili morebitnim primanjkljajem glede dejavnosti certifikacije, ki bi Agencijo ovirali pri opravljanju njenih nalog, je treba uporabiti ustrezne določbe člena 53(4) Uredbe (ES) št. 1592/2002 in podaljšati prehodno obdobje, v katerem lahko Agencija po potrebi uporabi del prispevka Skupnosti za kritje stroškov certifikacije.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 54 Uredbe (ES) št. 1592/2002 –

(1)

Člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave (2), določa, da Komisija pred 31. januarjem objavi višino pomoči za paradižnike, namenjene za predelavo.

(2)

Za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 se preverjanje skladnosti s pragi Skupnosti in nacionalnimi pragi za predelavo paradižnikov iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 določi na podlagi količin, za katere je bila odobrena pomoč v zadnjih treh tržnih letih, za katera so na voljo dokončni podatki za vse zadevne države članice.

(3)

Za države članice, ki so pristopile k Uniji 1. maja 2004, se preverjanje skladnosti s pragi Skupnosti in nacionalnimi pragi za predelavo paradižnikov določi na podlagi količin, za katere je bila dejansko odobrena pomoč v tržnih letih 2004/2005 in 2005/2006, ter količin, na katere se nanašajo zahtevki za pomoč za tržno leto 2006/2007, v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (ES) št. 416/2004 z dne 5. marca 2004 o določitvi prehodnih ukrepov za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 in Uredbe (ES) št. 1535/2003 zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (3).

(4)

Količina predelanih paradižnikov v okviru programa pomoči, ki jo je treba upoštevati zaradi preverjanja skladnosti z nacionalnimi pragi in pragi Skupnosti, je višja od praga Skupnosti za 1 705 561 ton. Višino pomoči za paradižnike, namenjene za predelavo, za tržno leto 2007/2008 je treba torej za države članice, ki so presegle svoj prag za predelavo, spremeniti glede na raven, določeno v členu 4(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, skladno s členom 5(2) in (4) navedene uredbe in členom 3(2) Uredbe (ES) št. 416/2004.

(5)

Mehanizem izračuna za preverjanje skladnosti z nacionalnimi pragi za predelavo, predviden v členu 5 Uredbe (ES) št. 2201/96, se v Bolgariji in Romuniji ne začne takoj uporabljati. Zato je treba določiti prehodne ukrepe za uporabo tega mehanizma. Za tržno leto 2007/2008, za katero podatki za preverjanje skladnosti s pragi Skupnosti in nacionalnimi pragi za predelavo paradižnikov v teh državah članicah niso na voljo, in kot varnostni ukrep, je treba predvideti predhodno znižanje pomoči, ki se povrne, če prag ob koncu tržnega leta ni presežen.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

(a)

na Cipru, na Češkem, v Grčiji, Franciji, na Madžarskem, Malti, Poljskem, Portugalskem in Slovaškem: 34,50 EUR/tono;

(b)

v Italiji: 27,76 EUR/tono;

(c)

v Španiji:

(d)

v Bolgariji in Romuniji: 25,88 EUR/tono.

(1)

Direktiva 96/74/ES določa pravila, ki urejajo označevanje ali zaznamovanje izdelkov glede vsebnosti tekstilnih vlaken zaradi zagotavljanja varstva interesov potrošnika. Tekstilni izdelki se lahko dajejo na trg v Skupnosti le, če izpolnjujejo določbe navedene direktive.

(2)

Na podlagi nedavnih ugotovitev tehnične delovne skupine je treba Direktivo 96/74/ES prilagoditi tehničnemu napredku z uvrstitvijo elastolefinskih vlaken na seznam vlaken iz prilog I in II k navedeni direktivi.

(3)

Zato bi bilo treba Direktivo 96/74/ES ustrezno spremeniti.

(4)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za direktive o tekstilnih imenih in označevanju –

1.

v Prilogi I se doda naslednja vrstica 46:

2.

v Prilogi II se doda naslednja vrstica 46:

(1)

V skladu z Direktivo 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (2) mora biti na etiketi navedena surovinska sestava tekstilnih izdelkov, z analizami pa je treba nadzorovati skladnost teh izdelkov z navedbami na etiketi.

(2)

Direktiva 96/73/ES predpisuje enotne metode za kvantitativno analizo dvokomponentnih tekstilnih mešanic vlaken.

(3)

Na podlagi nedavnih ugotovitev tehnične delovne skupine je bila Direktiva 96/74/ES prilagojena tehničnemu napredku z uvrstitvijo elastolefinskih vlaken na seznam vlaken iz prilog I in II k navedeni direktivi.

(4)

Zato je treba določiti enotne preskusne metode za elastolefin.

(5)

Zato je treba Direktivo 96/73/ES ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Odbora za direktive o tekstilnih imenih in označevanju –

(1)

Pri določitvi parametrov za raziskovanje si je treba prizadevati, da se, kolikor je to mogoče, zmanjša obremenitev za anketirance. V skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 571/88 so nekatere države članice zaprosile za dovoljenje, da pri statističnem raziskovanju o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2007 za nekatere parametre uporabijo informacije, ki so že na voljo iz drugih virov kot iz statističnih raziskovanj.

(2)

Države članice, ki prosijo za dovoljenje za uporabo podatkov iz drugih virov kot iz statističnih raziskovanj, so Komisiji predložile tehnično dokumentacijo glede ustreznosti in točnosti teh virov. Komisija je preučila dokumentacijo in ugotovila, da je ustrezna. Dovoljenja, za katera so zaprosile države članice, je zato treba odobriti.

(3)

Rezultati raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev so zelo pomembni za skupno kmetijsko politiko. Zato je treba ohranjati visoko kakovost informacij, podatki iz drugih virov kot iz statističnih raziskovanj pa se lahko sprejmejo samo, če so enako zanesljivi kot tisti iz statističnih raziskovanj. Države članice morajo zato sprejeti potrebne ukrepe, da se zagotovi, da so predložene informacije enake kakovosti kot informacije, prejete iz statističnih raziskovanj, in poročati o kakovosti.

(4)

Ukrepi, predpisani s to odločbo, so usklajeni z mnenjem Stalnega odbora za statistiko kmetijstva –

(1)

Cilj Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (2) je ustvariti pogoje za oblikovanje statističnih ugotovitev v znanstvene namene, pod katerimi bi bilo mogoče odobriti dostop do zaupnih podatkov, poslanih organom Skupnosti, in določiti pravila sodelovanja med Skupnostjo in državnimi organi, da bi se omogočil tak dostop.

(2)

Odločba Komisije 2004/452/ES (3) je določila seznam organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene.

(3)

University of Chicago (UofC), Illinois, Združene države Amerike se mora obravnavati kot organ, ki izpolnjuje zahtevane pogoje, in jo je zato treba dodati na seznam agencij, organizacij in institucij iz člena 3(1)(c) Uredbe (ES) št. 831/2002.

(4)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za zaupnost statističnih podatkov –

(1)

Nedavni pregled služb Komisije v Republiki Gvineji je pokazal resne pomanjkljivosti glede higiene v celotni proizvodni verigi ribiških proizvodov. Te pomanjkljivosti vključujejo neustrezno neprekinjeno hlajenje, uporabo nepitne vode in slabe sanitarne razmere plovil in obratov. Takšne pomanjkljivosti lahko vodijo do škodljive okužbe ribiških proizvodov za prehrano ljudi in tako predstavljajo resno tveganje za zdravje potrošnikov.

(2)

Inšpekcijski obisk je pokazal tudi pomanjkanje primernega sanitarnega nadzora pristojnih organov v Republiki Gvineji, kar še poslabša razmere.

(3)

Zato je treba nemudoma prekiniti uvoz ribiških izdelkov iz Republike Gvineje, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Začasna prekinitev se zaradi resnosti med pregledom ugotovljenih pomanjkljivosti uporablja tudi za ribiške proizvode, odposlane v Skupnost pred začetkom veljavnosti te odločbe, vendar še ne vnesene v Skupnost.

(4)

Ta odločba se bo ponovno proučila na podlagi zagotovil, ki jih bo predložila Republika Gvineja, in pozitivnih rezultatov novega pregleda služb Komisije.

(5)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –