30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 394/1

(1)

Določeni dvostranski in regionalni sporazumi, sklenjeni med obalnimi državami, kot na primer Helsinška konvencija iz leta 1992 in Barcelonska konvencija iz leta 1976, predvidevajo medsebojno pomoč v primerih onesnaženja morja.

(2)

Uredba (ES) št. 1406/2002 (3) je ustanovila Evropsko agencijo za pomorsko varnost (v nadaljevanju „Agencija“) za zagotovitev visoke, enotne in učinkovite stopnje varnosti v pomorskem prometu in preprečevanja onesnaženja z ladij.

(3)

Uredba (ES) št. 724/2004, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1406/2002, je dodelila Agenciji nove naloge na področju preprečevanja in odzivanja na onesnaženje z ladij v odgovor na nedavne nesreče v vodah Skupnosti, še posebno tistih, ki sta jih povzročila tankerja za prevoz nafte „Erika“ in „Prestige“.

(4)

Za izvajanje navedenih novih nalog preprečevanja onesnaževanja in odzivanja na onesnaženje je upravni odbor Agencije dne 22. oktobra 2004 sprejel delovni načrt za preprečevanje onesnaženja in odzivanja na onesnaženje z nafto, ki določa dejavnosti Agencije v zvezi z odzivanjem na onesnaženje z nafto in je namenjen za optimalno uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo Agenciji (v nadaljevanju „delovni načrt“).

(5)

Ukrepi Agencije v zvezi z odzivanjem na onesnaženje, kakor so opredeljeni v delovnem načrtu, se nanašajo na dejavnosti na področju informacij, sodelovanja in koordinacije ter predvsem na zagotavljanje operativne pomoči državam članicam z oskrbo, na zahtevo, dodatnih plovil za ukrepanje po izlitju za boj proti onesnaženju z nafto in drugimi vrstami onesnaženja, kot so na primer tista, ki jih povzročajo nevarne in škodljive snovi. Agencija posebno pozornost nameni tistim območjem, ki veljajo za najbolj ranljiva, ne da bi bila s tem prikrajšana druga območja v stiski.

(6)

Dejavnosti Agencije na tem področju ne bi smele razrešiti obalnih držav njihove odgovornosti, da imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme za odzivanje na onesnaženje, in da bi morale ravnati v skladu z obstoječimi ureditvami o sodelovanju med državami članicami ali med skupinami držav članic na tem področju. V primeru onesnaženja morja Agencija pomaga prizadeti državi(-am) članici(-am), v pristojnosti katere se bodo izvajale čistilne akcije.

(7)

Agencija v skladu z delovnim načrtom igra dejavno vlogo pri razvoju centraliziranih storitev satelitskih posnetkov, namenjenih nadzorovanju in zgodnjemu odkrivanju onesnaženja ter prepoznavanju ladij, ki so zanj odgovorne. Ta novi sistem bo izboljšal razpoložljivost podatkov in učinkovitost odzivanja na onesnaženje, ki ga povzročajo ladje.

(8)

Dodatna sredstva, ki jih bo Agencija zagotovila državam članicam, bi morala biti razpoložljiva s pomočjo mehanizma Skupnosti na področju intervencijske pomoči v okviru civilne zaščite, vključno z naključnim onesnaževanjem morja, uveljavljenega s Sklepom Sveta 2001/792/ES, Euratom (4).

(9)

Da se zagotovi temeljito izvajanje delovnega načrta in krepitev preprečevanja ter odzivanja na onesnaženje z ladij z razširitvijo sedanjih dejavnosti proti onesnaževanju, bi Agencija morala imeti zagotovljen donosen in stroškovno učinkovit sistem financiranja, še posebno, za njeno operativno pomoč državam članicam.

(10)

Iz tega razloga je treba zagotoviti finančno varnost za financiranje nalog, zaupanih Agenciji na področju odzivanja na onesnaženje, in drugih povezanih ukrepov, na osnovi večletne obveznosti. Letni zneski prispevka Skupnosti bi morali biti določeni v skladu z veljavnimi postopki.

(11)

Zneski, ki bodo dodeljeni za financiranje odzivanja na onesnaženje, bi morali v skladu z novim finančnim okvirom pokrivati obdobje od 2007 do 2013.

(12)

Za izvajanje delovnega načrta bi morala biti predvidena finančna sredstva za isto obdobje.

(13)

Znesek teh sredstev bi bilo treba obravnavati kot minimum, ki ga Agencija potrebuje za izvajanje nalog, ki so zaupane Agenciji na področju odzivanja na onesnaženje z ladij.

(14)

Za optimizacijo razporeditve obveznosti in upoštevajoč vse spremembe v zvezi z dejavnostmi odzivanja na onesnaženje z ladij je treba zagotoviti stalni nadzor posebnih potreb po ukrepanju, da se omogoči prilagoditev letnih finančnih obveznosti.

(15)

Upravni odbor Agencije bi moral tako na osnovi poročila, ki ga pripravi izvršni direktor, pregledati proračunske obveznosti, da se vključijo vse potrebne prilagoditve k proračunu Agencije. Uredba (ES) št. 1406/2002 bi se zato morala skladno s tem spremeniti –

(a)

„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002;

(b)

„regionalni sporazumi“ pomenijo dvostranske in regionalne sporazume, sklenjene med obalnimi državami, za nudenje vzajemne pomoči v primeru pomorske nezgode onesnaževanja;

(c)

„nafta“ pomeni zemeljsko olje v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi, kakor to določa Mednarodna konvencija o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju v primeru onesnaženja z olji iz leta 1990;

(d)

„nevarne in zdravju škodljive snovi“ pomeni vse snovi razen nafte, ki v primeru vnosa v morsko okolje lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, kakor to določa Protokol o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi iz leta 2000 .

(a)

s podatki in z zbiranjem, analiziranjem in razširjanjem najboljših praks, metod in inovacij, kot so na primer instrumenti za nadzor praznjenja rezervoarjev, na področju odzivanja na onesnaženje z ladij;

(b)

s sodelovanjem in koordinacijo, z zagotavljanjem tehnične in strokovne pomoči državam članicam in Komisiji v okviru dejavnosti ustreznih regionalnih sporazumov;

(c)

z operativno pomočjo in s podporo na zahtevo z dodatnimi sredstvi, kot so ladje proti onesnaževanju v pripravljenosti, in opremo, ukrepi odzivanja na onesnaženje držav članic v primeru naključnega ali namernega onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje.

a)

v členu 10(2) se doda naslednja točka:

b)

V členu 15(2) se doda naslednja točka:

30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 394/5

(1)

Mobilnost na področju izobraževanja in usposabljanja je sestavni del prostega gibanja oseb – temeljna svoboščina, zaščitena s Pogodbo – in eden glavnih ciljev dejavnosti Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, ki temelji tako na skupnih vrednotah kakor na spoštovanju raznolikosti. Je bistveno orodje pri nastajanju resničnega evropskega prostora vseživljenjskega učenja, za spodbujanje zaposlovanja in zmanjševanje revščine ter za pomoč pri spodbujanju dejavnega evropskega državljanstva.

(2)

Mobilnost zbližuje državljane in izboljšuje medsebojno razumevanje. Spodbuja solidarnost, izmenjavo idej ter boljše poznavanje različnih kultur, ki tvorijo Evropo; s tem pa prispeva h gospodarski, socialni in regionalni koheziji.

(3)

Močnejša evropska mobilnost in izmenjave zaradi izobraževanja in usposabljanja ter dogodki, kot je Evropsko leto mobilnosti 2006, imajo ključno vlogo pri doseganju lizbonskega cilja, da postane Evropa do leta 2010 najbolj inovativno in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju.

(4)

Ustvarjanje boljšega okvira za mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja v EU bo prispevalo k doseganju na znanju temelječega gospodarstva, ki je bistveno za ustvarjanje delovnih mest, trajnostni razvoj ter raziskave in inovacije v državah članicah.

(5)

Vse zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, bi morali v večji meri podpirati mobilnost znotraj EU, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi.

(6)

Priporočilo 2001/613/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, osebe, ki se usposabljajo, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja (4) je bilo prvo priporočilo, sprejeto z namenom olajšati dejavnosti Skupnosti za spodbujanje mobilnosti.

(7)

Delo skupine izvedencev, ki jo je ustanovila Komisija v skladu s točko III(a) tega priporočila, in njihovo prvo poročilo o nadaljnjem spremljanju sicer kažeta napredek, ki je bil dosežen na področju mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in evropski ravni, vendar hkrati opozarjata, da se je treba osredotočiti ne le na količinsko povečanje mobilnosti, ampak predvsem na izboljšanje njene kakovosti.

(8)

Za ta cilj si je mogoče med drugim prizadevati tako, da se v obliki priporočila sprejme Listino kakovosti za mobilnost, ki določa sklop načel na tem področju in se izvaja prostovoljno.

(9)

V Evropski listini kakovosti za mobilnost (v nadaljevanju „Listina“) bi bilo treba upoštevati tudi posebne potrebe invalidov in zapostavljenih skupin.

(10)

Listina naj bi pomagala povečati število izmenjav, olajšati priznavanje obdobij, namenjenih izobraževanju ali usposabljanju ter priznavanje nazivov in kvalifikacij ter oblikovati medsebojno zaupanje, s katerim bi se izboljšalo in okrepilo sodelovanje med zadevnimi organi, organizacijami in vsemi zainteresiranimi stranmi, udeleženimi v mobilnosti. Pozorno bi bilo treba obravnavati vprašanje prenosljivosti posojil, štipendij in plačil prispevkov socialnega zavarovanja.

(11)

Namen te listine ni nadomestiti, temveč dopolniti posebne določbe, predstavljene v Študentski listini Erasmus.

(12)

Organi iz držav porekla ali držav gostiteljic bi morali poskrbeti, da bi vsi slušatelji in udeleženci usposabljanja, organizacije ali druge za mobilnost zainteresirane strani imeli vedno na voljo Listino v svojem jeziku ter da bi ta služila kot temeljna referenca.

(13)

Koristi mobilnosti so v marsičem odvisne od kakovosti praktičnih dejavnikov: informacij, priprave, podpore in priznavanja izkušenj in kvalifikacij, ki so jih sodelujoči pridobili med študijem in v obdobjih usposabljanja. Ljudje in organizacije, udeleženi v mobilnosti, lahko s skrbnim načrtovanjem in ustreznim vrednotenjem zelo izboljšajo kakovost mobilnosti.

(14)

Europass (5) je nadvse uporaben instrument za razvijanje preglednosti in priznavanja, kar pripomore k mobilnosti.

(15)

Zaželeno je, da se načela, določena v tej listini, ne uporabljajo zgolj za dejansko obdobje mobilnosti, ampak tudi za obdobje pred in po njej.

(16)

Načrt učenja bi bilo treba pripraviti vnaprej. Prav tako je potrebna splošna priprava udeležencev, pri kateri se upošteva jezikovno pripravo. Pristojni organi in organizacije bi morali pri tem nuditi pomoč.

(17)

Pred odhodom bi bilo treba rešiti vsa administrativna in finančna vprašanja, na primer kakšna finančna podpora je na voljo in kdo krije stroške, ter zavarovanje v državi gostiteljici.

(18)

Kar zadeva obdobje bivanja v tujini, se lahko kakovost mobilnosti poveča z zagotavljanjem programov, kot je mentorstvo za udeležence.

(19)

Podroben in jasen opis vseh tečajev ali usposabljanja, ki jih je udeleženec opravil v državi gostiteljici, vključno s podatki o njihovem trajanju, bi pomagal olajšati njihovo priznavanje ob vrnitvi v matično državo.

(20)

Zaradi preglednosti in dobrega upravljanja je potrebna jasna opredelitev zainteresiranih strani, odgovornih za posamezno stopnjo in dejavnost programa mobilnosti.

(21)

Za zagotovitev splošne kakovosti mobilnosti je zaželeno zagotoviti prosto gibanje vsem državljanom EU in uporabiti, če je mogoče, načela iz Listine in ustrezna priporočila pri vseh vrstah mobilnosti zaradi učenja ali poklicnega razvoja: pri izobraževanju ali usposabljanju; formalnem ali neformalnem učenju, vključno s prostovoljnim delom in projekti; krajših ali daljših obdobjih mobilnosti; šoli, visokošolskem izobraževanju ali učenju, povezanem z delovnim mestom; ukrepih v zvezi z vseživljenjskim učenjem.

(22)

Ob upoštevanju raznolikosti narave in trajanja dejavnosti mobilnosti lahko države članice izvajanje Listine prilagodijo okoliščinam, torej prilagodijo ga posebnemu položaju in programom. Države članice lahko nekatere točke štejejo za obvezne, druge za prostovoljne.

(23)

Ker ciljev tega priporočila države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in se jih lahko zaradi obsega ali učinkov tega priporočila lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

1.

sprejmejo priloženo Listino in spodbujajo njeno uporabo kot sredstva za izboljšanje osebnega in poklicnega razvoja;

2.

poročajo o izvajanju tega priporočila in o vseh dopolnilnih ukrepih, ki jih utegnejo sprejeti v prid mobilnosti, zlasti v zvezi z njenimi kakovostnimi vidiki, v svojih nacionalnih prispevkih za delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ od drugega leta po sprejetju tega priporočila dalje;

3.

še naprej tesno sodelujejo in usklajujejo svoje delovanje, da bi odpravile vse neposredne ali posredne ovire, ki zmanjšujejo mobilnost državljanov EU;

4.

zagotovijo primerno podporo in ustrezno infrastrukturo za mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja, da bi dvignile raven izobrazbe in usposobljenosti svojih državljanov;

5.

storijo vse potrebno, da spodbudijo mobilnost, zagotovijo, da so vse potrebne informacije preprosto razumljive in dostopne vsem, na primer s pomočjo vodnika za seznanjanje z mobilnostjo ali seznama podpornih organizacij, ter izboljšajo pogoje za mobilnost.

1.

naj spodbuja uporabo Listine pri nacionalnih agencijah in drugih organizacijah, ki delujejo na področju izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti;

2.

da še naprej sodeluje z državami članicami in socialnimi partnerji in tako omogoči izmenjavo koristnih podatkov in izkušenj v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih podpira to priporočilo;

3.

naj v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi izboljša ali razvije po spolu razčlenjene statistične podatke o mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja;

4.

da to priporočilo in Priporočilo 2001/613/ES šteje za celoto ter da zato vključi tu zahtevana dvoletna poročila v splošna poročila delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010.

30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 394/10

(1)

Evropski svet v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 je sklenil, da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje, kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja ter poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope. Odtlej so bili ti sklepi večkrat ponovljeni, tudi na Evropskem svetu v Bruslju z dne 20. in 21. marca 2003 ter 22. in 23. marca 2005 ter v ponovno zaživeli Lizbonski strategiji, potrjeni leta 2005.

(2)

Evropska sveta v Stockholmu z dne 23. in 24. marca 2001 ter v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 sta potrdila konkretne prihodnje cilje evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja ter delovni program (delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010) za njihovo dosego do leta 2010. Ti cilji vključujejo razvoj znanj za družbo znanja in posebne cilje za pospeševanje učenja jezikov, razvoj podjetnosti in splošno potrebo po krepitvi evropske razsežnosti v izobraževanju.

(3)

Sporočilo Komisije „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4), ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi.

(4)

V okviru izboljšanja zaposlovanja Skupnosti sta Evropska sveta v Bruslju marca 2003 in decembra 2003 poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi na trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja.

(5)

Svet je maja 2003 sprejel evropske referenčne ravni („merila uspešnosti“), ki dokazujejo zavzemanje za merljivo izboljšanje evropske povprečne uspešnosti. Te referenčne ravni vključujejo sposobnost branja, zgodnje opuščanje šolanja, dokončanje višje srednje stopnje izobrazbe in udeleženost odraslih v vseživljenjskem učenju in so tesno povezane z razvojem ključnih kompetenc.

(6)

V poročilu Sveta o širši vlogi izobraževanja, ki je bilo sprejeto novembra 2004, je bilo poudarjeno, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi ter k učenju osnovnih socialnih in državljanskih vrednot, kot so državljanska zavest, enakost, strpnost in spoštovanje, in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomemben del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije.

(7)

Poročilo, ki ga je Komisija sprejela leta 2005 o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, je pokazalo, da ni bilo napredka pri zmanjševanju odstotka tistih, ki imajo v starosti 15 let težave pri branju ali pri zviševanju stopnje dokončanja višje srednje stopnje izobraževanja. Določen napredek je bilo mogoče zaznati pri zmanjševanju zgodnjega opuščanja šolanja, vendar glede na sedanjo hitrost napredovanja evropske referenčne ravni za leto 2010, sprejete na Svetu maja 2003, ne bodo dosežene. Sodelovanje odraslih v učenju ne narašča dovolj hitro, da bi lahko dosegli referenčno raven 2010, podatki pa kažejo na to, da je verjetnost nadaljnjega usposabljanja ljudi z nizko izobrazbo manjša.

(8)

Okvir ukrepov za vseživljenjski razvoj kompetenc in kvalifikacij, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli marca 2002, poudarja potrebo podjetij po čedalje hitrejšem prilagajanju njihovih struktur, da bi ostala konkurenčna. Več timskega dela, zabrisovanje hierarhije, prenos odgovornosti in naraščajoča potreba po večopravilnosti vodijo k naraščanju učečih se organizacij. V okviru tega pomeni sposobnost organizacij za določanje kompetenc, za njihovo aktiviranje in prepoznavanje ter spodbujanje njihovega razvoja za vse zaposlene podlago za nove konkurenčne strategije.

(9)

Maastrichtska študija o poklicnem izobraževanju in usposabljanju iz leta 2004 navaja precejšnjo vrzel med stopnjami izobrazbe, ki jih zahtevajo nova delovna mesta, in stopnjami izobrazbe, ki jih dosega evropska delovna sila. Ta študija kaže, da je več kot tretjina evropske delovne sile (80 milijonov oseb) nizko izobražena, ob tem pa se ocenjuje, da bo do leta 2010 skoraj 50 % novih delovnih mest zahtevalo terciarne kvalifikacije, skoraj 40 % bo zahtevalo višjo srednjo stopnjo izobrazbe, samo 15 % služb pa bo primernih za tiste z osnovno izobrazbo.

(10)

V Skupnem poročilu Sveta in Komisije o delovnem programu o izobraževanju in usposabljanju 2010, sprejetem leta 2004, je ponovno poudarjena potreba, da se vsem državljanom zagotovi kompetence, ki jih potrebujejo, in sicer kot del strategij držav članic za vseživljenjsko učenje. Za spodbujanje in olajšanje reforme poročilo predlaga razvoj skupnih evropskih referenc in načel ter daje prednost okviru ključnih kompetenc.

(11)

Evropski pakt za mlade, ki je priložen sklepom Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005, je poudaril potrebo po spodbujanju razvoja enotnega sklopa osrednjih znanj.

(12)

Potreba po usposabljanju mladih s potrebnimi ključnimi kompetencami in izboljšanje doseganja ravni izobrazbe sta sestavna dela Integriranih smernic za rast in delovna mesta 2005–2008, ki jih je junija 2005 potrdil Evropski svet. Smernice zaposlovanja zlasti zahtevajo prilagoditev sistema izobraževanja in usposabljanja kot odziv na nove zahteve po kompetencah s pomočjo boljše identifikacije poklicnih potreb in ključnih kompetenc kot del programov reform držav članic. Smernice zaposlovanja tudi pozivajo k zagotavljanju vključevanja vidika spola in enakosti med spoloma pri vseh ukrepih in k doseganju 70 % povprečne stopnje zaposlenosti v Evropski uniji in vsaj 60 % zaposlenosti za ženske.

(13)

To priporočilo naj prispeva k razvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposabljanja, prilagojenega potrebam evropske družbe, s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih kompetenc do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje, ter da bi bilo odraslim omogočeno razviti in posodabljati njihove ključne kompetence prek ponudbe skladnega in obsežnega vseživljenjskega učenja. To priporočilo bi moralo prav tako predvideti skupni evropski referenčni okvir ključnih kompetenc za oblikovalce politik, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, socialne partnerje in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Poleg tega bi moralo priporočilo podpirati druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialna politika ter druge politike, ki zadevajo mlade.

(14)

Ker ciljev tega priporočila, in sicer podpreti in dopolniti delovanje držav članic z vzpostavitvijo skupne referenčne točke, ki spodbuja in olajšuje nacionalne reforme ter nadaljnje sodelovanje med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev, kolikor prepušča izvajanje tega priporočila državam članicam –

1.

da začetno izobraževanje in usposabljanje vsem mladim ponuja sredstva za oblikovanje ključnih kompetenc do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje, in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje;

2.

ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala;

3.

da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati njihove ključne kompetence vse življenje ter da bo poseben poudarek na ciljnih skupinah, ki so ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru, na primer osebe, ki morajo posodobiti svoja znanja;

4.

da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, postopki preverjanja in vrednotenja, ukrepi za zagotovitev enakega dostopa do vseživljenjskega učenja in trga dela ter podpora učencem, ki bo priznavala različne potrebe in kompetence odraslih;

5.

da bo skladnost ponudbe izobraževanja za odrasle in usposabljanja za posamezne državljane dosežena prek tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko, kulturno politiko, politiko inovativnosti ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter prek sodelovanja s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi;

1.

prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja in razširja to priporočilo, vključno z uporabo referenčnega okvira kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;

2.

uporabi referenčni okvir kot referenco za izvajanje programov Skupnosti za izobraževanje in usposabljanje ter zagotovi, da se spodbuja pridobivanje ključnih kompetenc;

3.

spodbuja širšo uporabo referenčnega okvira v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske, kulturne in socialne politike ter razvija nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju;

4.

pregleda učinek referenčnega okvira v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in do 18. decembra 2010 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost.