30.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 391/1

---

UREDBA (ES) št. 1906/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 18. decembra 2006

o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 167 ter drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sedmi okvirni program je bil sprejet s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007 — 2013) (4). Komisija je odgovorna za zagotovitev izvajanja tega okvirnega programa in posebnih programov, vključno s povezanimi finančnimi vidiki.

(2)

Sedmi okvirni program se izvaja v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Finančne uredbe (6) (v nadaljnjem besedilu „Pravila za izvajanje“).

(3)	Poleg tega se Sedmi okvirni program izvaja v skladu s pravili za državne pomoči, zlasti s pravili glede državne pomoči za raziskave in razvoj, trenutno okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (7).

(4)	Ravnanje z zaupnimi podatki ureja vsa ustrezna zakonodaja Skupnosti, vključno z notranjimi varnostnimi pravili institucij, kot je Sklep Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (8).

(5)	Pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz bi morala zagotoviti skladen, celovit in pregleden okvir za zagotovitev kar najbolj učinkovitega izvajanja, ob upoštevanju potrebe po lahkem dostopu za vse udeležence s pomočjo poenostavljenih postopkov v skladu z načelom sorazmernosti.

(6)	Pravila bi morala omogočati tudi lažje izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo je razvil udeleženec, obenem pa upoštevati način, kako se udeleženec lahko organizira v mednarodnem okviru, ter hkrati ščititi legitimne interese drugih udeležencev in Skupnosti.

(7)	Sedmi okvirni program bi moral spodbujati udeležbo iz najbolj oddaljenih regij Skupnosti ter tudi iz širokega spektra podjetij, raziskovalnih središč in univerz, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP).

(8)	Zaradi doslednosti in preglednosti bi bilo treba uporabljati opredelitev mikro in MSP v skladu s Priporočilom Komisije 2003/361/ES (9).

(9)	Potrebno je določiti minimalne pogoje za udeležbo kot splošno pravilo in ob upoštevanju posebnosti posrednih ukrepov v okviru Sedmega okvirnega programa. Zlasti bi bilo treba določiti pravila glede števila udeležencev in kraja, kjer je njihov sedež.

(10)	Primerno bi bilo, da bi kateri koli pravni subjekt lahko sodeloval takoj, ko so izpolnjeni minimalni pogoji. Udeležba, ki presega minimum, bi morala zagotoviti učinkovito izvajanje zadevnega posrednega ukrepa.

(11)	Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju raziskav v Evropi in so v glavnem sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, je treba spodbujati k sodelovanju pri Sedmem okvirnem programu.

(12)	Iz Sklepa Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (10) izhaja, da pravni subjekti čezmorskih držav in ozemelj izpolnjujejo pogoje za udeležbo v Sedmem okvirnem programu.

(13)

V skladu s cilji mednarodnega sodelovanja, kot so opisani v členih 164 in 170 Pogodbe, bi bilo treba predvideti tudi sodelovanje pravnih subjektov s sedežem v tretjih državah ter prav tako sodelovanje mednarodnih organizacij. Vendar je primerno zahtevati, da je takšno sodelovanje upravičeno na podlagi boljšega prispevanja k ciljem Sedmega okvirnega programa.

(14)	V skladu z zgoraj navedenimi cilji je potrebno določiti pogoje za zagotavljanje financiranja udeležencev v posrednih ukrepih s strani Skupnosti.

(15)	V korist udeležencev bi morali zagotoviti učinkovit in nemoten prehod z ureditve izračuna stroškov, ki se je uporabljal v Šestem okvirnem programu. Proces spremljanja Sedmega okvirnega programa bi moral zato obravnavati vplive te spremembe na proračun in zlasti na upravno obremenitev udeležencev.

(16)

Komisija bi morala poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Pravilih za izvajanje ter tej uredbi, vzpostaviti nadaljnja pravila in postopke za ureditev predložitve, ocenjevanja in izbire predlogov, dodelitve sredstev in postopkov pritožb za udeležence. Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo udeležbo neodvisnih strokovnjakov.

(17)

Primerno bi bilo, da Komisija poleg pravil in postopkov, določenih v Finančni uredbi in Pravilih za izvajanje, vzpostavi nadaljnja pravila in postopke za urejanje ocenjevanja pravne in finančne sposobnosti udeležencev pri posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa. V takšnih pravilih bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med zaščito finančnih interesov Skupnosti ter poenostavitvijo in olajšanjem udeležbe pravnih subjektov v Sedmem okvirnem programu.

(18)

V zvezi s tem Finančna uredba in Pravila za izvajanje ter Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11) med drugim urejajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, preprečevanje goljufij in drugih nepravilnosti, postopke za povračilo sredstev, ki jih udeleženci dolgujejo Komisiji, izključitve iz postopkov sklenitve pogodb in dodelitve sredstev ter s tem povezane kazni in revizije, preglede ter inšpekcije Komisije in Računskega sodišča v skladu s členom 248(2) Pogodbe.

(19)	Finančni prispevek Skupnosti bi morali udeleženci prejeti brez nepotrebnih zamud.

(20)

Sporazumi, sklenjeni za vsak ukrep, morajo predvideti kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvaja Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je pooblastila, kot tudi revizije, ki jih opravlja Računsko sodišče, in preglede na kraju samem, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v skladu s postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12).

(21)

Komisija bi morala spremljati posredne ukrepe, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa, ter tudi Sedmi okvirni program in posebne programe. Da bi zagotovili učinkovito in skladno spremljanje ter ocenjevanje izvajanja posrednih ukrepov, bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati ustrezen informacijski sistem.

(22)	Sedmi okvirni program bi moral odražati in spodbujati splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (13), obenem pa spoštovati njun prostovoljni značaj.

(23)	Pravila, ki urejajo razširjanje rezultatov raziskav, morajo, kjer je primerno, zagotoviti, da udeleženci varujejo intelektualno lastnino, pridobljeno z ukrepi, ter da uporabljajo in razširjajo te rezultate.

(24)

Ob upoštevanju pravic imetnikov intelektualne lastnine bi morala biti navedena pravila oblikovana tako, da udeležencem in po potrebi njim pridruženim subjektom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi zagotovijo dostop do informacij, ki so jih prinesli k projektu, in do znanja, ki izhaja iz raziskovalnega dela, opravljenega v okviru projekta, v obsegu, potrebnem za opravljanje raziskovalnega dela ali za uporabo znanja, ki iz tega dela izhaja.

(25)

Opustila se bo obveznost, vzpostavljena v Šestem okvirnem programu, da nekateri udeleženci prevzamejo finančno odgovornost za svoje partnerje v istem konzorciju. Zato bi moral biti ustanovljen jamstveni sklad za udeležence, ki bi ga upravljala Komisija in bi kril dolgovane zneske, ki jih niso povrnili partnerji, ki ne izpolnjujejo obveznosti. Takšen pristop bo spodbudil poenostavitev in olajšal udeležbo zlasti za MSP, obenem pa varoval finančne interese Skupnosti na način, ki ustreza Sedmemu okvirnemu programu.

(26)	Prispevki Skupnosti k skupnemu podjetju ali drugi strukturi, vzpostavljeni v skladu s členom 171 Pogodbe ali v skladu s členom 169 Pogodbe, so izvzeti s področja uporabe te uredbe.

(27)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(28)

Skupnost lahko dodeli nepovratna sredstva Evropski investicijski banki (EIB) z namenom spodbujati zasebne naložbe v upravičene obsežne evropske ukrepe RTR s povečanjem zmogljivosti EIB, da zmanjša tveganje, in tako omogoči (i) višja posojila EIB za določeno stopnjo tveganja in (ii) financiranje bolj tveganih evropskih ukrepov RTR, kot bi bilo mogoče brez podpore Skupnosti.

(29)

Skupnost lahko zagotovi finančno podporo, kot je predvideno v Finančni uredbi, med drugim v obliki: (a) javnih naročil, v obliki cene za blago ali storitve, določene s pogodbo in izbrane na podlagi javnih razpisov; (b) nepovratnih sredstev; (c) prispevkov organizaciji v obliki članarine; (d) honorarjev za neodvisne strokovnjake, določenih v členu 17 te uredbe —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter drugih pravnih subjektov pri ukrepih, ki jih izvaja en ali več udeležencev s pomočjo shem financiranja, opredeljenih v delu (a) Priloge III k Sklepu št. 1982/2006/ES o Sedmem okvirnem programu (v nadaljnjem besedilu „posredni ukrepi“).

Določa tudi pravila v skladu s tistimi iz Finančne uredbe in Pravil za izvajanje v zvezi s finančnim prispevkom Skupnosti za udeležence v posrednih ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa.

Kar zadeva rezultate raziskav, ki se izvajajo v okviru Sedmega okvirnega programa, ta uredba določa pravila za razkritje novega znanja in pravic s katerim koli primernim sredstvom, razen s tistim, ki izhaja iz formalnosti za zaščito le-tega, in vključuje objavo novega znanja in pravic na vseh nosilcih (v nadaljnjem besedilu „razširjanje“).

Poleg tega določa pravila za neposredno ali posredno uporabo novega znanja in pravic v nadaljnjih raziskovalnih dejavnostih, razen tistih, ki jih zajema zadevni posredni ukrep, ali za razvoj, ki ustvarja in trži proizvod ali postopek, ali za oblikovanje in opravljanje storitve (v nadaljnjem besedilu „uporaba“).

Glede novega znanja in pravic ter že obstoječega znanja in pravic ta uredba določa pravila v zvezi z licencami in uporabniškimi pravicami do le-teh (v nadaljnjem besedilu „pravice dostopa“).

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se poleg opredelitev pojmov iz Finančne uredbe in Pravil za izvajanje uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)

„pravni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države, kjer ima sedež, zakonodajo Skupnosti ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uresničuje pravice in sprejema obveznosti. V primeru fizičnih oseb se sklicevanja na sedež štejejo kot sklicevanja na običajno prebivališče;

2)	„pridruženi subjekt“ pomeni pravni subjekt, ki ga udeleženec neposredno ali posredno nadzoruje ali je pod enakim neposrednim ali posrednim nadzorom kot udeleženec; možne oblike nadzora so opredeljene v členu 6(2);

3)

„pošteni in razumni pogoji“ pomenijo primerne pogoje, vključno z možnimi finančnimi pogoji, ob upoštevanju posebnih okoliščin pri prošnjah za dostop, na primer dejanske ali potencialne vrednosti novega ali že obstoječega znanja, ki je predmet prošnje za dostop, in/ali obsega, trajanja ali drugih značilnosti predvidene uporabe;

4)

„novo znanje“ pomeni rezultate, vključno z informacijami, ne glede na to, ali so varovani ali ne, ki so pridobljeni z zadevnim posrednim ukrepom. Takšni rezultati vključujejo pravice, povezane z avtorskimi pravicami, pravice iz modela, patentne pravice; žlahtniteljske pravice ali podobne oblike zaščite;

5)

„že obstoječe znanje“ pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, kot tudi avtorske pravice ali druge pravice intelektualne lastnine, ki se nanašajo na te informacije, zahtevki za katere so bili izpolnjeni pred njihovim pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev, in ki so potrebne za izvajanje posrednega ukrepa ali za uporabo rezultatov posrednega ukrepa;

6)	„udeleženec“ pomeni pravni subjekt, ki prispeva k posrednemu ukrepu ter ima v skladu s to uredbo pravice in obveznosti v okviru Skupnosti;

7)	„raziskovalna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki je ustanovljen kot neprofitna organizacija in ima za enega od glavnih ciljev izvajanje raziskav ali tehnološki razvoj;

8)	„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica;

9)	„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma s Skupnostjo pod pogoji ali na osnovi, po kateri daje finančni prispevek za Sedmi okvirni program v celoti ali deloma;

10)	„mednarodna organizacija“ pomeni katero koli medvladno organizacijo, razen Skupnosti, ki ima mednarodno pravno osebnost, kot tudi specializirane agencije, ki jih je ustanovila takšna mednarodna organizacija;

11)	„mednarodna evropska interesna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države članice ali pridružene države in katere glavni cilj je spodbujati znanstveno in tehnološko sodelovanje v Evropi;

12)	„država partnerica za mednarodno sodelovanje“ pomeni tretjo državo, ki jo Komisija uvršča med države z nizkimi prihodki, nižjimi srednjimi prihodki ali višjimi srednjimi prihodki in ki je kot taka opredeljena v delovnih programih;

13)	„javna organizacija“ pomeni vsak pravni subjekt, ustanovljen kot tak z nacionalnim javnim pravom, in mednarodne organizacije;

14)	„MSP“ pomeni mikro, mala in srednje velika podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES v različici z dne 6. maja 2003;

15)	„delovni program“ pomeni načrt, ki ga Komisija sprejme za izvedbo posebnega programa, kot je opredeljeno v členu 3 Sklepa št. 1982/2006/ES;

16)	„sheme financiranja“ pomeni mehanizme za financiranje posrednih ukrepov s strani Skupnosti, določene v delu (a) Priloge III k Sklepu št. 1982/2006/ES;

17)	„posebne skupine“ pomenijo upravičence do „raziskav za posebne skupine“, opredeljene v posebnem programu in/ali delovnem programu;

18)	„izvajalec RTR“ pomeni pravni subjekt, ki izvaja raziskovalne ali tehnološke razvojne dejavnosti v okviru shem financiranja v korist posebnih skupin, opredeljenih v Prilogi III k Sklepu št. 1982/2006/ES.

Člen 3

Zaupnost

V skladu s pogoji, določenimi v sporazumu o dodelitvi sredstev, obvestilu o imenovanju ali pogodbi, obravnavajo Komisija in udeleženci kot zaupne kakršne koli podatke, znanje in dokumente, ki so jim bili sporočeni kot zaupni.

POGLAVJE II

UDELEŽBA

ODDELEK 1

Minimalni pogoji

Člen 4

Splošna načela

1.   Katero koli podjetje, univerza, raziskovalno središče ali drugi pravni subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali v tretji državi lahko sodeluje pri posrednem ukrepu pod pogojem, da so izpolnjeni minimalni pogoji, določeni v tem poglavju, vključno s kakršnimi koli pogoji, določenimi v skladu s členom 12.

Toda v primeru posrednih ukrepov iz člena 5(1), 7, 8, ali 9, pri katerih so minimalni pogoji lahko izpolnjeni brez udeležbe pravnega subjekta s sedežem v državi članici, morajo ti ukrepi prispevati k doseganju ciljev, določenih v členih 163 in 164 Pogodbe.

2.   Skupno raziskovalno središče Komisije (v nadaljnjem besedilu „JRC“) lahko sodeluje pri posrednih ukrepih na isti podlagi ter z istimi pravicami in obveznostmi kot pravni subjekt s sedežem v državi članici.

Člen 5

Minimalni pogoji

1.   Minimalni pogoji za posredne ukrepe so:

(a)	sodelovati morajo vsaj trije pravni subjekti, od katerih ima vsak sedež v državi članici ali pridruženi državi, od katerih pa ne smeta imeti dva sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

(b)	vsi trije pravni subjekti morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

2.   Za namene točke (a) odstavka 1, kadar je eden od udeležencev JRC ali mednarodna evropska interesna organizacija ali subjekt, ustanovljen v skladu z zakonodajo Skupnosti, se le-ta šteje za ustanovljenega v državi članici ali pridruženi članici, ki ni država članica ali pridružena država, v kateri ima sedež eden od drugih udeležencev v istem ukrepu.

Člen 6

Neodvisnost

1.   Dva pravna subjekta se štejeta za neodvisna drug od drugega, kadar noben od njiju ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom drugega ali pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot drugi.

2.   Za namene odstavka 1 ima lahko nadzor zlasti obliko:

(a)	neposrednega ali posrednega deleža več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala v zadevnem pravnem subjektu ali večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta;

(b)	dejansko ali pravno neposrednega ali posrednega deleža pristojnosti odločanja v zadevni pravni osebi.

3.   Vendar se naslednja odnosa med pravnimi subjekti sama po sebi ne štejeta za nadzorni odnos:

(a)	ista javna investicijska korporacija, institucionalni investitor ali družba tveganega kapitala ima neposreden ali posreden delež več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov;

(b)	zadevne pravne subjekte ima v lasti ali jih nadzira ista javna organizacija.

Člen 7

Posredni ukrepi za posebne dejavnosti sodelovanja, namenjene državam partnericam za mednarodno sodelovanje

Za skupne projekte za posebne dejavnosti sodelovanja, namenjene državam partnericam za mednarodno sodelovanje, ki so navedene v delovnem programu, so minimalni pogoji naslednji:

(a)	sodelovati morajo vsaj štirje pravni subjekti;

(b)	vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi članici ali pridruženi državi, vendar nimata sedeža v isti državi članici ali pridruženi državi;

(c)	vsaj dva od pravnih subjektov iz točke (a) morata imeti sedež v državi partnerici za mednarodno sodelovanje, vendar nimata sedeža v isti državi partnerici za mednarodno sodelovanje, razen če delovni program ne določa drugače;

(d)	vsi štirje pravni subjekti iz točke (a) morajo biti med seboj neodvisni v skladu s členom 6.

Člen 8

Usklajevalni in podporni ukrepi ter usposabljanje in poklicni razvoj raziskovalcev

Za usklajevalne in podporne ukrepe ter dejavnosti v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta.

Prvi odstavek se ne uporablja v primeru ukrepov, ki so namenjeni usklajevanju raziskovalnih dejavnosti.

Člen 9

„Pionirski“ raziskovalni projekti

Za posredne ukrepe v podporo „pionirskim“ raziskovalnim projektom, ki se financirajo v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

Člen 10

Edini udeleženec

Kadar več pravnih subjektov, ki skupaj sestavljajo en pravni subjekt, izpolnjuje minimalne pogoje za posredni ukrep, je le-ta lahko edini udeleženec v posrednem ukrepu, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali pridruženi državi.

Člen 11

Mednarodne organizacije in pravni subjekti s sedežem v tretjih državah

Udeležba v posrednih ukrepih je na voljo mednarodnim organizacijam in pravnim subjektom s sedežem v tretjih državah, potem ko so izpolnjeni minimalni pogoji iz tega poglavja ter tudi vsi pogoji, določeni v posebnih programih ali ustreznih delovnih programih.

Člen 12

Dodatni pogoji

Poleg minimalnih pogojev, določenih v tem poglavju, lahko posebni programi ali delovni programi določijo pogoje glede minimalnega števila udeležencev.

V skladu z naravo in cilji posrednega ukrepa lahko določijo tudi dodatne pogoje, ki jih je treba izpolnjevati v zvezi z vrsto udeleženca in po potrebi njegovim sedežem.

ODDELEK 2

Postopki

Pododdelek 1

Razpisi za zbiranje predlogov

Člen 13

Razpisi za zbiranje predlogov

1.   Komisija izdaja razpise za zbiranje predlogov za posredne ukrepe v skladu z zahtevami, določenimi v ustreznih posebnih programih in delovnih programih, ki lahko vključujejo razpise, namenjene posebnim skupinam, kot so MSP.

Poleg obveščanja, določenega v Pravilih za izvajanje, Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov na spletnih straneh Sedmega okvirnega programa, prek posebnih informacijskih kanalov in na nacionalnih točkah za stike, ki jih ustanovijo države članice in pridružene države.

2.   Komisija v razpisih za zbiranje predlogov po potrebi navede, da udeležencem ni treba skleniti konzorcijske pogodbe.

3.   V razpisih za zbiranje predlogov morajo biti jasno opredeljeni cilji, da se prepreči nepotreben odziv vlagateljev.

Člen 14

Izjeme

Komisija ne izda razpisa za zbiranje predlogov za:

(a)	usklajevalne in podporne ukrepe, ki jih morajo izvajati pravni subjekti, opredeljeni v posebnih programih ali v delovnih programih, če posebni program delovnim programom dovoljuje opredelitev upravičencev v skladu s Pravili za izvajanje;

(b)	usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali storitve, ki spoštujejo pravila za postopke javnih naročil, določene v Finančni uredbi;

(c)	usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z imenovanjem neodvisnih strokovnjakov;

(d)	druge ukrepe, kadar tako predvidevajo Finančna uredba ali Pravila za izvajanje.

Pododdelek 2

Ocenjevanje in izbira predlogov ter dodelitev sredstev

Člen 15

Ocenjevanje, izbira in dodelitev

1.   Komisija na podlagi načel za ocenjevanje ter meril za izbiro in dodelitev, določenih v posebnem programu in delovnem programu, oceni vse predloge, oddane v okviru razpisa za zbiranje predlogov.

(a)	Za programa „Sodelovanje“ in „Zmogljivosti“ veljajo naslednja merila: — znanstvena in/ali tehnološka odličnost; — pomembnost za cilje teh dveh posebnih programov; — možni vpliv prek razvoja, razširjanja in uporabe rezultatov projekta; — kakovost in učinkovitost izvajanja in upravljanja.

(b)

Za program „Ljudje“ veljajo naslednja merila: — znanstvena in/ali tehnološka odličnost; — pomembnost za cilje tega posebnega programa; — kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev (raziskovalci/organizacije) in njihov potencial za nadaljnji napredek; — kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

(c)	Za podporo „pionirskih“ raziskovalnih dejavnosti v okviru programa „Zamisli“ velja le merilo odličnosti. Za usklajevalne in podporne ukrepe se lahko uporabljajo merila, povezana s projekti.

V tem okviru se bodo v delovnih programih določila merila za ocenjevanje in izbiro, dodane pa bodo lahko dodatne zahteve, ponderji in mejne vrednosti, ali pa bodo lahko določene nadaljnje podrobnosti za uporabo meril.

2.   Predlog, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, določenih v posebnem programu, delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadar koli izključi iz postopkov ocenjevanja, izbire in dodelitve.

3.   Predlogi se razporedijo glede na rezultate ocenjevanja. Odločitve o financiranju se sprejmejo na podlagi tega razporeda.

Člen 16

Postopek predložitve, ocenjevanja, izbire in dodelitve

1.   Kadar se v razpisu za zbiranje predlogov uporablja dvostopenjski postopek ocenjevanja, gredo v nadaljnje ocenjevanje le tisti predlogi, ki so sprejeti v prvi stopnji in temeljijo na ocenjevanju izpolnjevanja omejenega sklopa meril.

2.   Kadar razpis za zbiranje predlogov določa dvostopenjski postopek oddaje, se predložitev popolnega predloga na drugi stopnji zahteva samo od tistih vlagateljev, katerih predlogi so bili sprejeti v okviru ocenjevanja na prvi stopnji.

Vsi vlagatelji so nemudoma obveščeni o rezultatih ocenjevanja na prvi stopnji.

3.   Komisija sprejme in objavi pravila, ki urejajo postopek predložitve predlogov, ter s tem povezane postopke ocenjevanja, izbire in dodelitve in objavi navodila za vlagatelje, vključno s smernicami za ocenjevalce. Določi zlasti podrobna pravila za dvostopenjski postopek oddaje (vključno s pravili glede področja uporabe in narave prve stopnje predloga ter celotne druge faze predloga) in pravila za dvostopenjski postopek ocenjevanja.

Komisija priskrbi informacije in določi postopke za pritožbe, ki jih lahko vložijo vlagatelji.

4.   Komisija sprejme in objavi pravila za zagotovitev doslednega preverjanja obstoja in pravnega statusa udeležencev pri posrednih ukrepih ter tudi njihove finančne sposobnosti.

Komisija ne obnovi takšnega preverjanja, razen v primeru, če se je spremenil položaj zadevnega udeleženca.

Člen 17

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1.   Komisija imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri ocenjevanju predlogov.

Za usklajevalne in podporne ukrepe iz člena 14 se neodvisni strokovnjaki imenujejo samo, če Komisija presodi, da je to potrebno.

2.   Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi usposobljenosti in znanja, ki ustrezata nalogam, ki so jim bile dodeljene. Če bodo morali neodvisni strokovnjaki obdelovati zaupne informacije, se za njihovo imenovanje zahteva ustrezno varnostno potrdilo.

Neodvisne strokovnjake se opredeli in izbere na podlagi razpisov za posameznike in na podlagi razpisov, naslovljenih na ustrezne organizacije, kot so nacionalne raziskovalne agencije, raziskovalne ustanove ali podjetja, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov.

Komisija lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki je ustrezno usposobljen.

Sprejmejo se ustrezni ukrepi za zagotovitev primerne zastopanosti obeh spolov pri imenovanju skupin neodvisnih strokovnjakov.

Strokovnjake za „pionirske“ raziskovalne projekte imenuje Komisija na podlagi predloga znanstvenega sveta Evropskega raziskovalnega sveta.

3.   Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da se strokovnjak ne sooča z navzkrižjem interesov v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje.

4.   Komisija sprejme vzorec obvestila o imenovanju (v nadaljnjem besedilu „obvestilo o imenovanju“), ki vključuje izjavo, da pri neodvisnem strokovnjaku v času imenovanja ne obstaja navzkrižje interesov in da se obvezuje, da bo obvestil Komisijo, če se tovrstno navzkrižje pojavi med podajanjem njegovega mnenja ali med opravljanjem njegovih dolžnosti. Komisija sklene obvestilo o imenovanju med Skupnostjo in vsakim od neodvisnih strokovnjakov.

5.   Komisija za Sedmi okvirni program in za vsak posebni program v vseh ustreznih sredstvih obveščanja enkrat letno objavlja seznam neodvisnih strokovnjakov, ki so ji pomagali.

Pododdelek 3

Izvajanje in sporazumi o dodelitvi sredstev

Člen 18

Splošno

1.   Udeleženci izvedejo posredni ukrep in v ta namen sprejmejo vse potrebne in razumne ukrepe. Udeleženci v istem posrednem ukrepu izvedejo delo skupaj in solidarno do Skupnosti.

2.   Komisija na podlagi vzorca iz člena 19(8) in ob upoštevanju značilnosti zadevne sheme financiranja sestavi sporazum o dodelitvi sredstev med Skupnostjo in udeleženci.

3.   Udeleženci ne prevzamejo nobenih obveznosti, ki niso v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

4.   Če kateri izmed udeležencev ne izpolni svojih obveznosti v zvezi s tehničnim izvajanjem posrednih ukrepov, ostali udeleženci izpolnijo svoje obveznosti v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev brez kakršnega koli dodatnega prispevka Skupnosti, razen če jih Komisija izrecno ne razbremeni te obveznosti.

5.   Če izvedba ukrepa ni več mogoča ali ga udeleženci ne izvedejo, Komisija preneha z ukrepom.

6.   Udeleženci zagotovijo, da je Komisija obveščena o vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na izvajanje posrednega ukrepa ali na interese Skupnosti.

7.   Če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, lahko udeleženci za določene elemente dela sklenejo pogodbe s podizvajalci.

8.   Komisija mora določiti pritožbene postopke za udeležence.

Člen 19

Splošne določbe v sporazumu o dodelitvi sredstev

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in dolžnosti udeležencev do Skupnosti v skladu s Sklepom št. 1982/2006/ES, to uredbo, Finančno uredbo in Pravili za izvedbo ter v skladu s splošnimi načeli prava Skupnosti.

Prav tako v skladu z enakimi pogoji določa pravice in dolžnosti pravnih subjektov, ki postanejo udeleženci, kadar se neposredni ukrep že izvaja.

2.   Kjer je primerno, sporazum o dodelitvi sredstev določa, kateri del finančnega prispevka Skupnosti temelji na vračilu upravičenih stroškov in kateri del temelji na pavšalnih zneskih (vključno z obsegom stroškov na enoto) ali povprečninah.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa, zaradi katerih sprememb v sestavi konzorcija se zahteva predhodna objava odprtega razpisa.

4.   Sporazum o dodelitvi sredstev zahteva predložitev rednih poročil o poteku izvajanja zadevnih posrednih ukrepov Komisiji.

5.   Kjer je ustrezno, lahko sporazum o dodelitvi sredstev zahteva, da je Komisija obveščena v naprej o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva novega znanja in pravic na tretjo stranko.

6.   Če sporazum o dodelitvi sredstev določa, da udeleženci izvedejo dejavnosti, od katerih imajo koristi tretje stranke, morajo to na široko oglašati ter opredeliti, oceniti in izbrati tretje stranke pregledno, pošteno in nepristransko. Če delovni program tako določa, se v sporazumu o dodelitvi sredstev določijo merila za izbiro takih tretjih strank. Komisija si pridržuje pravico, da nasprotuje izbiri tretjih strank.

7.   V sporazumu o dodelitvi sredstev so lahko določeni roki, v okviru katerih lahko udeleženci oddajajo različna obvestila iz te uredbe.

8.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami v skladu s to uredbo sestavi vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev. Če se izkaže, da je potrebna bistvena sprememba vzorca sporazuma o dodelitvi sredstev, ga Komisija ustrezno spremeni in pri tem tesno sodeluje z državami članicami.

9.   Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev odraža splošna načela, določena v Evropski listini za raziskovalce in Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev. Po potrebi obravnava sinergijo z izobraževanjem na vseh stopnjah; pripravljenost in sposobnost za spodbujanje dialoga ter razprav o znanstvenih vprašanjih in rezultatih raziskav s splošno javnostjo, ki presega raziskovalno skupnost; dejavnosti za povečanje udeležbe in vloge žensk v raziskavah; in dejavnosti, ki obravnavajo družbeno-ekonomske vidike raziskav.

10.   Vzorec sporazuma o dodelitvi sredstev predvideva kontrolo in finančni nadzor, ki ju izvajajo Komisija ali kateri koli predstavnik, ki ga je ta pooblastila, in Računsko sodišče.

Člen 20

Določbe o pravicah dostopa, uporabi in razširjanju

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pravice in obveznosti udeležencev glede pravic dostopa, uporabe in razširjanja, če teh pravic in obveznosti ne določa že ta uredba.

V ta namen je Komisiji treba predložiti načrt za uporabo in razširjanje novega znanja in pravic.

2.   Sporazum o dodelitvi sredstev določa pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci nasprotujejo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja novega znanja ter pravic, ki ju opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

Člen 21

Določbe glede prenehanja sporazuma

Sporazum o dodelitvi sredstev določa razloge za delno ali popolno prenehanje sporazuma, zlasti zaradi neskladnosti s to uredbo, neizpolnjevanja ali kršenja določb sporazuma in tudi zaradi posledic, ki jih ima na udeležence kakršno koli neizpolnjevanje določb ostalih udeležencev.

Člen 22

Posebne določbe

1.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo obstoječim raziskovalnim infrastrukturam in, kjer je to primerno, novim raziskovalnim infrastrukturam lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, objavljanju in pravicah dostopa ter obveznostih, ki bi lahko vplivale na uporabnike infrastrukture.

2.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredni ukrep v podporo usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev lahko predvidi posebne določbe o zaupnosti, pravicah dostopa in obveznostih v zvezi z raziskovalci, ki imajo ugodnosti od ukrepa.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko za posredni ukrep v okviru raziskav s področja varnosti predvidi posebne določbe predvsem glede sprememb v sestavi konzorcija, zaupnosti, razvrščanja podatkov in posredovanja informacij državam članicam, razširjanja, pravic dostopa, prenosa lastništva novega znanja ter uporabe le-tega.

4.   Sporazum o dodelitvi sredstev za posredne ukrepe v zvezi z vprašanji varnosti, ki niso zajeta v odstavku 3, lahko, kjer je ustrezno, vključuje take posebne določbe.

5.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko v primeru „pionirskih“ raziskovalnih dejavnosti predvidi posebne določbe v zvezi z razširjanjem.

Člen 23

Podpis in pristop

Sporazum o dodelitvi sredstev začne veljati, ko ga podpišeta koordinator in Komisija.

Uporablja se za vsakega udeleženca, ki je uradno pristopil k sporazumu.

Pododdelek 4

Konzorciji

Člen 24

Konzorcijske pogodbe

1.   Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, morajo vsi udeleženci v posrednem ukrepu skleniti pogodbo (v nadaljnjem besedilu „konzorcijsko pogodbo“), ki med drugim ureja naslednje:

(a)	notranjo organizacijo konzorcija;

(b)	razdelitev finančnih prispevkov Skupnosti;

(c)	pravila, poleg pravil iz poglavja III, o razširjanju, uporabi in pravicah dostopa, kakor tudi pravila iz ustreznih določb v sporazumu o dodelitvi sredstev;

(d)	reševanje notranjih sporov, vključno s primeri zlorabe moči;

(e)	ureditve glede odgovornosti, plačila odškodnin in zaupnosti med udeleženci.

2.   Komisija določi in objavi smernice v zvezi z glavnimi vprašanji, ki bi jih lahko obravnavali udeleženci v okviru svojih konzorcijskih pogodb, vključno z določbami o spodbujanju udeležbe MSP.

Člen 25

Koordinator

1.   Pravni subjekti, ki želijo sodelovati v posrednih ukrepih, imenujejo enega izmed članov, da deluje kot koordinator in opravlja naslednje naloge v skladu s to uredbo, Finančno uredbo, Pravili za izvajanje in sporazumom o dodelitvi sredstev:

(a)	spremlja spoštovanje obveznosti udeležencev v posrednem ukrepu;

(b)	preverja, ali pravni subjekti iz sporazuma o dodelitvi sredstev zaključijo potrebne formalnosti za pristop k sporazumu, kot predvidevajo določbe iz sporazuma o dodelitvi sredstev;

(c)	prejme finančni prispevek Skupnosti in ga razdeli v skladu s konzorcijsko pogodbo in sporazumom o dodelitvi sredstev;

(d)	vodi evidenco in hrani finančna poročila, pomembna za finančni prispevek Skupnosti, ter obvešča Komisijo o njegovi razdelitvi v skladu s členoma 24(1)(b) in 36;

(e)	deluje kot posrednik za učinkovito in korektno komunikacijo med udeleženci ter redno poroča udeležencem in Komisiji o napredovanju projekta.

2.   Koordinator je opredeljen v sporazumu o dodelitvi sredstev.

3.   Za imenovanje novega koordinatorja je potrebna pisna privolitev Komisije.

Člen 26

Spremembe v konzorciju

1.   Udeleženci v posrednem ukrepu se lahko dogovorijo o pristopu novega udeleženca ali odstopu obstoječega udeleženca v skladu z ustreznimi določbami v konzorcijski pogodbi.

2.   Vsak pravni subjekt, ki se pridruži ukrepu, ki se že izvaja, mora pristopiti k sporazumu o dodelitvi sredstev.

3.   V posebnih primerih, če tako določa sporazum o dodelitvi sredstev, konzorcij objavi odprt razpis in ga objavi širši javnosti s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur ter nacionalnih točk za stike, ki jih za razširjanje informacij in podporo ustanovijo države članice in pridružene države.

Konzorcij oceni ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala izbiro prvotnega ukrepa, in s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval v skladu z načeli iz členov 15 in 17.

4.   Konzorcij o vsaki predlagani spremembi v svoji sestavi obvesti Komisijo, ki lahko ugovarja v 45 dneh po obvestilu.

Spremembe v sestavi konzorcija, ki so povezane s predlogi za druge spremembe v zvezi s sporazumom o dodelitvi sredstev in niso neposredno povezane s spremembo v sestavi, mora pisno odobriti Komisija.

Pododdelek 5

Spremljanje in ocenjevanje programov in posrednih ukrepov ter sporočanje informacij

Člen 27

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija spremlja izvajanje posrednih ukrepov na podlagi rednih poročil o napredku, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 19(4).

Komisija zlasti spremlja izvajanje načrta za uporabo in razširjanje novega znanja, ki ga je treba predložiti v skladu z drugim pododstavkom člena 20(1).

V ta namen lahko Komisiji pomagajo neodvisni strokovnjaki, ki so imenovani v skladu s členom 17.

2.   Komisija vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem za učinkovito in usklajeno spremljanje celotnega Sedmega okvirnega programa.

V skladu s členom 3 Komisija objavi informacije o financiranih projektih preko ustreznih medijev.

3.   Spremljanje in ocenjevanje iz člena 7 Sklepa št. 1982/2006/ES vključuje vidike, povezane z izvajanjem te uredbe, in še zlasti vidike, pomembne za MSP, in obravnava vpliv sprememb v ureditvi izračuna stroškov na proračun v primerjavi s Šestim okvirnim programom ter posledice tega za upravno obremenitev udeležencev.

4.   Komisija v skladu s členom 17 imenuje neodvisne strokovnjake za pomoč pri zahtevanem ocenjevanju v okviru Sedmega okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter po potrebi za ocenjevanje prejšnjih okvirnih programov.

5.   Poleg tega lahko Komisija v skladu s členom 17 ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede oblikovanja in izvajanja raziskovalne politike Skupnosti.

Člen 28

Informacije, ki jih je treba dati na razpolago

1.   Komisija da na zahtevo in ob upoštevanju člena 3 državi članici ali pridruženi državi na razpolago vse uporabne informacije, ki jih ima glede novega znanja in so pridobljene v okviru dela, ki se izvaja v zvezi s posrednim ukrepom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	te informacije so pomembne za javno politiko;

(b)	udeleženci niso zagotovili upravičenih in zadostnih razlogov za pridržanje zadevnih informacij.

2.   Pod nobenimi pogoji pa zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 1 ne pomeni, da se na prejemnika prenesejo kakršne koli pravice ali obveznosti Komisije ali udeležencev.

Toda prejemnik ravna s takimi informacijami zaupno, razen če se objavijo ali jih objavijo udeleženci ali če so bile sporočene Komisiji brez omejitev glede njihove zaupnosti.

ODDELEK 3

Finančni prispevek skupnosti

Pododdelek 1

Upravičenost do financiranja in oblike dodeljenih sredstev

Člen 29

Upravičenost do financiranja

1.   Finančni prispevek Skupnosti lahko prejmejo naslednji pravni subjekti, ki sodelujejo v posrednem ukrepu:

(a)	vsak pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici ali pridruženi državi ali ki je bil ustanovljen v skladu s pravom Skupnosti,

(b)	vsaka mednarodna evropska interesna organizacija,

(c)	vsak pravni subjekt s sedežem v državi partnerici za mednarodno sodelovanje.

2.   Finančni prispevek Skupnosti se lahko odobri za sodelujoče mednarodne organizacije, razen mednarodne evropske interesne organizacije, ali za pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena država ali država partnerica za mednarodno sodelovanje, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:

(a)	če je tako predvideno v posebnem programu ali ustreznem delovnem programu;

(b)	prispevek je bistven za izvedbo posrednega ukrepa;

(c)	tako financiranje je predvideno v dvostranskem znanstvenem in tehnološkem sporazumu med Skupnostjo in državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

Člen 30

Oblike nepovratnih sredstev

1.   Finančni prispevek Skupnosti za nepovratna sredstva iz dela (a) Priloge III k Sklepu št. 1982/2006/ES temelji na celotnem ali delnem povračilu upravičenih stroškov.

Finančni prispevek Skupnosti pa lahko zavzame obliko pavšalnega financiranja, vključno z obsegom stroškov na enoto, ali povprečnin ali lahko kombinira povračilo upravičenih stroškov s pavšalnimi zneski in povprečninami. Finančni prispevek skupnosti je prav tako lahko v obliki štipendij ali nagrad.

2.   V delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov je treba določiti oblike dodeljevanja sredstev v zadevnih ukrepih.

3.   Udeleženci iz držav partneric za mednarodno sodelovanje se lahko odločijo za finančni prispevek Skupnosti v obliki povprečnin. Komisija določi veljavne povprečnine v skladu s Finančno uredbo.

Člen 31

Povračilo upravičenih stroškov

1.   Posredne ukrepe, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi, sofinancirajo udeleženci.

Finančni prispevek Skupnosti za povračilo upravičenih stroškov ne sme prinašati dobička.

2.   Za plačilo nepovratnih sredstev se po koncu izvajanja ukrepa upoštevajo prejemki.

3.   Stroški, nastali pri izvajanju posrednega ukrepa, se štejejo za upravičene, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	morajo biti dejanski;

(b)	nastati so morali med trajanjem ukrepa, razen finančnih poročil, če je tako določeno s sporazumom o dodelitvi sredstev;

(c)	morali so biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi in upravljavskimi načeli ter praksami posameznega udeleženca in uporabljeni z edinim namenom doseganja ciljev posrednega ukrepa in pričakovanih rezultatov, na način, skladen z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

(d)	zabeleženi morajo biti v računovodski evidenci udeleženca in plačani ter v primeru prispevkov s strani tretjih strank zabeleženi v računovodski evidenci navedenih tretjih strank;

(e)

izključevati morajo neupravičene stroške, zlasti določljive posredne davke, vključno z DDV, dajatve, dolgovane obresti, izločitve za primer možnih izgub ali dajatev, tečajne izgube, stroške v zvezi z donosom od kapitala, napovedane ali nastale stroške ali povrnjene za drugi projekt Skupnosti, dolgove in stroške dolžniške obveznosti, prekomerne ali nepremišljene izdatke ter katere koli druge stroške, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk (a) do (d).

Za namene iz točke (a) se lahko uporabijo povprečni stroški za osebje, če so v skladu z upravljalnimi načeli in računovodsko prakso udeleženca in se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov.

4.   Medtem ko se pri izračunu finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo stroški celotnega posrednega ukrepa, vračilo temelji na stroških, ki jih prijavi sleherni udeleženec.

Člen 32

Neposredni in posredni upravičeni stroški

1.   Upravičeni stroški so sestavljeni iz stroškov, ki jih je mogoče neposredno pripisati ukrepu (v nadaljnjem besedilu „posredni upravičeni stroški“) in, kjer je ustrezno, stroškov, ki jih ni mogoče neposredno pripisati ukrepu, toda se lahko pripišejo kot nastali v neposredni povezavi z neposrednimi upravičenimi stroški, pripisanimi ukrepu (v nadaljnjem besedilu „neposredni upravičeni stroški“).

2.   Povračilo stroškov udeležencem temelji na njihovih upravičenih neposrednih in posrednih stroških.

V skladu s členom 31(3)(c) lahko udeleženec uporabi poenostavljeno metodo izračuna svojih posrednih upravičenih stroškov na ravni pravne osebe, če je to v skladu z njegovimi običajnimi načeli in prakso računovodstva ter upravljanja. Načela, ki jih je v tej zvezi treba upoštevati, se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko določa, da se povračilo posrednih upravičenih stroškov omeji na maksimalni odstotek neposrednih upravičenih stroškov, razen neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci, zlasti za usklajevalne in podporne ukrepe in, kjer je ustrezno, ukrepe za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev.

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko za kritje posrednih upravičenih stroškov vsak udeleženec izbere pavšalni znesek svojih skupnih neposrednih upravičenih stroškov, razen svojih neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci ali za povračila stroškov tretjim strankam.

Komisija določi ustrezne pavšalne zneske na podlagi čim bolj točnega približka zadevnih dejanskih posrednih stroškov v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

5.   Neprofitne javne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep, lahko pri udeležbi v shemah financiranja, ki vključujejo raziskave in tehnološki razvoj ter predstavitvene dejavnosti iz člena 33, izberejo pavšalni znesek, enak 60 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov za nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so se končali pred 1. januarjem 2010.

Da bi olajšali prehod na polno uporabo splošnega načela iz odstavka 2, Komisija določi ustrezen pavšalni znesek za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru razpisov, ki so se končali po 31. decembru 2009; ta pavšalni znesek mora biti približek zadevnim dejanskim posrednim stroškom, vendar ne sme biti nižji od 40 %. To bo temeljilo na oceni udeležbe neprofitnih javnih organizacij, srednješolskih in visokošolskih ustanov, raziskovalnih organizacij ter MSP, ki ne morejo z gotovostjo določiti svojih dejanskih posrednih stroškov za zadevni ukrep.

6.   Vsi pavšalni zneski se določijo v vzorcu sporazuma o dodelitvi sredstev.

Člen 33

Zgornje finančne omejitve

1.   Finančni prispevek Skupnosti za raziskovalne in tehnološke razvojne dejavnosti lahko krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

Za javne neprofitne organizacije, srednješolske in visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije in MSP pa lahko krije največ 75 % skupnih upravičenih stroškov.

Pri raziskavah na področju varnosti in tehnološke razvojne dejavnosti lahko krije največ 75 % v primeru razvoja zmogljivosti na področjih z zelo omejenim trgom ter področjih, kjer obstaja tveganje za ’tržni neuspeh’ in pospešen razvoj opreme kot odziv na nove grožnje.

2.   Finančni prispevek Skupnosti lahko za predstavitvene dejavnosti krije največ 50 % skupnih upravičenih stroškov.

3.   Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki jih podpirajo „pionirske“ raziskovalne dejavnosti, usklajevalne in podporne ukrepe ter ukrepe za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev lahko krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

4.   Za dejavnosti upravljanja, vključno s potrdilom o računovodskih izkazih, in druge dejavnosti, ki niso zajete v odstavkih 1, 2 in 3, lahko finančni prispevek Skupnosti znaša največ 100 % skupnih upravičenih stroškov.

Druge dejavnosti iz prvega pododstavka med drugim vključujejo usposabljanje v ukrepih, ki ne spadajo pod shemo financiranja za usposabljanje in razvoj poklicne poti raziskovalcev, usklajevanje, razvijanje omrežij in razširjanje.

5.   Za namene odstavkov 1 do 4 se za določitev finančnega prispevka Skupnosti upoštevajo upravičeni stroški in prejemki.

6.   Odstavki od 1 do 5 se uporabljajo, če je primerno, za posredne ukrepe, kjer se pavšalno financiranje in povprečnine uporabljajo za celoten posredni ukrep.

Člen 34

Poročanje in revizija upravičenih stroškov

1.   Komisiji se predložijo redna poročila o upravičenih stroških, finančnih obrestih na predfinanciranje in prejemkih v zvezi z zadevnim posrednim ukrepom in, če je to ustrezno, potrdilo o računovodskih izkazih v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

Če obstaja sofinanciranje v zvezi z zadevnimi ukrepi, je treba o njem poročati in ga, kjer je primerno, potrditi ob zaključku ukrepa.

2.   Ne glede na Finančno uredbo in Pravila za izvajanje je potrdilo o računovodskih izkazih za posredni ukrep obvezno samo, če je skupni znesek vmesnih plačil in plačilo preostanka udeležencu enak ali presega 375 000 EUR.

Vendar se za posredne ukrepe, ki trajajo dve leti ali manj, od udeleženca zahteva ne več kot eno potrdilo o računovodskih izkazih, in sicer ob koncu projekta.

Pri posrednih ukrepih, ki se v celoti vrnejo s povprečninami ali pavšalnim financiranjem, niso potrebna potrdila o računovodskih izkazih.

3.   Za javne organizacije, raziskovalne organizacije in srednješolske ter visokošolske ustanove lahko potrdilo o računovodskih izkazih iz odstavka 1 izda pristojni javni uradnik.

Člen 35

Mreže odličnosti

1.   V delovnem programu se določijo oblike dodeljevanja sredstev za mreže odličnosti.

2.   Če se finančni prispevek Skupnosti za mreže odličnosti izplača v obliki povprečnin, se izračuna glede na število raziskovalcev, ki bodo vključeni v mrežo odličnosti, in glede na trajanje ukrepa. Vrednost enote za povprečnine je 23 500 EUR na raziskovalca in na leto.

Komisija prilagodi znesek v skladu s Finančno uredbo in Pravili za izvajanje.

3.   Z delovnim programom se določi maksimalno število udeležencev in, kjer je ustrezno, maksimalno število raziskovalcev, ki jih je mogoče vzeti za osnovo izračuna maksimalne povprečnine. Udeleženci, ki so pod ali nad najvišjimi vrednostmi za določitev finančnega prispevka, lahko sodelujejo, kot je ustrezno.

4.   Izplačilo povprečnin se izvede s periodičnim sproščanjem sredstev.

Ta periodična sproščanja sredstev se opravijo v skladu z oceno postopnega izvajanja skupnega programa dejavnosti z meritvijo povezovanja raziskovalnih virov in zmogljivosti, ki temelji na kazalnikih učinkovitosti, o katerih je bil sklenjen dogovor s konzorcijem in so določeni s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Pododdelek 2

Plačilo, razdelitev in izterjava sredstev ter zavarovanje

Člen 36

Plačilo in razdelitev sredstev

1.   Finančni prispevek Skupnosti se udeležencem izplača preko koordinatorja brez nepotrebnega odlašanja.

2.   Koordinator vodi evidenco, tako da je vedno mogoče določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen kateremu udeležencu.

Koordinator sporoči Komisiji na njeno zahtevo zadevno informacijo.

Člen 37

Izterjava

Komisija lahko v skladu s Finančno uredbo sprejme sklep o izterjavi.

Člen 38

Mehanizem za preprečevanje tveganja

1.   Finančna odgovornost vsakega udeleženca je omejena na njegove dolgove v skladu z odstavki 2 do 5.

2.   Da bi obvladovali tveganje, povezano z nevračilom sredstev, dolgovanih Skupnosti, Komisija vzpostavi in upravlja jamstveni sklad za udeležence (v nadaljnjem besedilu „sklad“) v skladu s Prilogo.

Finančne obresti, ki se naberejo v skladu, se dodajo skladu in služijo izključno za namene, določene v točki 3 Priloge brez poseganja v točko 4 Priloge.

3.   Udeleženec v posrednem ukrepu, ki poteka v obliki nepovratnih sredstev, prispeva v sklad največ 5 % finančnega prispevka Skupnosti, ki je dolgovan udeležencu. Ob koncu ukrepa se znesek, ki se ga je prispevalo v sklad, vrne udeležencu preko koordinatorja in v skladu z odstavkom 4.

4.   Če obresti, ki se naberejo v skladu, ne zadostujejo za kritje zneskov, dolgovanih Skupnosti, lahko Komisija od zneska, ki se vrne udeležencu, odšteje največ 1 % finančnega prispevka, ki mu ga je izplačala Skupnosti.

5.   Odtegljaj iz odstavka 4 se ne uporablja za javne organizacije in pravne subjekte, za katere udeležbo v posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, ter srednješolske in visokošolske ustanove.

6.   Komisija naknadno preveri le finančno sposobnost koordinatorjev in tistih udeležencev, ki niso našteti v odstavku 5 in prosijo za finančni prispevek Skupnosti v obliki posebnega ukrepa, ki presega 500 000 EUR; to ne velja v izrednih razmerah, kjer na podlagi razpoložljivih informacij obstajajo utemeljeni razlogi za dvom v finančno sposobnost teh udeležencev.

7.   V okviru Finančne uredbe se smatra, da sklad predstavlja zadostno jamstvo. Od udeležencev se ne sme zahtevati ali jim naložiti dodatnih jamstev ali poroštev.

POGLAVJE III

RAZŠIRJANJE IN UPORABA TER PRAVICE DOSTOPA

ODDELEK 1

Novo znanje in pravice

Pododdelek 1

Lastništvo

Člen 39

Lastništvo novega znanja

1.   Novo znanje, ki izhaja iz dela, izvedenega v okviru drugih posrednih ukrepov, ki niso zajeti v odstavku 3, je last udeleženca, ki izvaja delo, ki vodi do navedenega novega znanja.

2.   Če so zaposleni ali drugo osebje, ki dela za udeleženca, upravičeni, da zahtevajo pravice do novega znanja, udeleženec zagotovi, da se te pravice lahko uresničujejo na način, ki je skladen z njegovimi obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Novo znanje je last Skupnosti v naslednjih primerih:

(a)	če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup blaga ali opravljanje storitev, ki spoštujejo pravila za postopke javnih naročil, določene v Finančni uredbi;

(b)	če gre za usklajevalne in podporne ukrepe, povezane z neodvisnimi strokovnjaki.

Člen 40

Skupna last novega znanja in pravic

1.   Kadar je več udeležencev skupaj izvajalo delo, iz katerega izhajajo novo znanje, in kadar njihov ustrezni delež dela ne more biti določen, je takšno novo znanje skupna last.

Udeleženci sklenejo sporazum o dodelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu s pogoji sporazuma o dodelitvi sredstev.

2.   Če sporazum o skupnem lastništvu še ni bil sklenjen, ima vsak od skupnih lastnikov pravico podeliti neizključne licence tretjim strankam, brez pravice do podlicenciranja, v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)	ostale skupne lastnike je treba o tem predhodno obvestiti;

(b)	ostalim skupnim lastnikom je treba zagotoviti pravično in razumno nadomestilo.

3.   Komisija na zahtevo poda smernice o možnih vidikih, ki se jih vključi v sporazum o skupnem lastništvu.

Člen 41

Lastništvo določenih skupin nad novim znanjem in pravicami

Za ukrepe v korist določenih skupin se člen 39(1) in člen 40(1) ne uporabljata. V teh primerih si novo znanje in pravice skupaj lastijo udeleženci, ki so člani določenih skupin, ki imajo ugodnosti od ukrepa, razen če se ti udeleženci ne sporazumejo drugače.

Če lastniki novega znanja niso člani zadevne skupine, zagotovijo, da ima skupina zagotovljene vse pravice do tega novega znanja, ki so potrebne za uporabo in razširjanje tega znanja v skladu s tehnično prilogo k sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 42

Prenos novega znanja in pravic

1.   Lastnik lahko novo znanje prenese na kateri koli pravni subjekt ob upoštevanju odstavkov 2 do 5 in člena 43.

2.   Kadar udeleženec prenese na prejemnika lastništvo novega znanja, prenese s tem tudi svoje obveznosti glede tega novega znanja, vključno z obveznostjo prenosa na vse nadaljnje prejemnike, ob upoštevanju sporazuma o dodelitvi sredstev.

3.   Če se od udeleženca zahteva, da prenese pravice dostopa, o tem v skladu z dolžnostjo zaupnosti obvesti druge udeležence, ki so v istem ukrepu, in jih hkrati oskrbi z zadostnimi informacijami o novem lastniku novega znanja ter jim tako omogoči, da izvršujejo svoje pravice dostopa v skladu s sporazumom o dodelitvi sredstev.

Ostali udeleženci pa se lahko s pisnim sporazumom odpovejo svoji pravici do individualnega predhodnega obvestila, če gre za prenos lastništva z enega udeleženca na posebej določeno tretjo stranko.

4.   Po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 3 lahko kateri koli izmed ostalih udeležencev nasprotuje kakršnemu koli prenosu lastništva z razlogom, da bi tak prenos negativno vplival na njegove pravice dostopa.

Če kdor koli izmed ostalih udeležencev dokaže, da bi to negativno vplivalo na njegove pravice, se nameravan prenos ne more izvršiti, dokler ni dosežen sporazum med zadevnimi udeleženci.

5.   Sporazum o dodelitvi sredstev lahko po potrebi določa, da mora biti Komisija v naprej obveščena o kakršnem koli nameravanem prenosu lastništva ali nameravani podelitvi izključne licence tretji stranki s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena k Sedmemu okvirnemu programu.

Člen 43

Ohranitev evropske konkurenčnosti in etičnih načel

Komisija lahko nasprotuje prenosu lastništva novega znanja ali podelitvi izključne licence glede tega znanja tretjim strankam s sedežem v tretji državi, ki ni pridružen k Sedmemu okvirnemu programu, če meni, da to ni v skladu z interesi razvijanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali je v neskladju z etičnimi načeli ali varnostnimi zahtevami.

V teh primerih se prenos lastništva ali podelitev izključne licence ne moreta izvršiti, razen če se Komisija zadovolji s tem, da se uvedejo ustrezne zaščitne klavzule.

Pododdelek 2

Zaščita, objava, razširjanje in uporaba

Člen 44

Zaščita novega znanja in pravic

1.   Kadar se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene, njegov lastnik poskrbi za njegovo primerno in učinkovito zaščito, pri čemer upošteva svoje legitimne interese in legitimne interese, zlasti komercialne, ostalih udeležencev v zadevnem posrednem ukrepu.

Če se udeleženec, ki ni lastnik novega znanja, sklicuje na svoj legitimni interes, mora kadar koli dokazati, da bi utrpel nesorazmerno veliko škodo.

2.   Če se novo znanje lahko uporabi v industrijske ali komercialne namene in ga njegov lastnik ne zaščiti in ga ne prenese, skupaj s pripadajočimi obveznostmi, na drugega udeleženca, na pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ali na katero koli tretjo stranko s sedežem v državi članici ali pridruženi državi v skladu s členom 42, se ne smejo odvijati nikakršne dejavnosti razširjanja znanja, preden se o tem obvesti Komisija.

V takšnih primerih lahko Komisija s soglasjem zadevnega udeleženca prevzame lastništvo nad tem novim znanjem in pravicami ter sprejme ukrepe za njihovo ustrezno in učinkovito zaščito. Zadevni udeleženec lahko nasprotuje privolitvi, če dokaže, da bi njegovi legitimni interesi utrpeli nesorazmerno veliko škodo.

Člen 45

Izjave glede finančnega prispevka Skupnosti

Vse objave in patentne prijave, ki jih vloži kateri koli udeleženec ali so vložene v njegovem imenu, ali katero koli drugo razširjanje informacij, povezanih z novim znanjem, vključujejo izjavo, ki lahko vključuje vizualna sredstva, da je bilo novo znanje pridobljeno s pomočjo finančne podpore Skupnosti.

Besedilo take izjave se določi v sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 46

Uporaba in razširjenje

1.   Udeleženci uporabljajo novo znanje, ki ga imajo v lasti, oziroma zagotovijo, da se to uporablja.

2.   Vsak udeleženec zagotovi, da se znanje, ki ga ima v lasti, razširja kolikor je mogoče hitro. Če tega ne zagotovi, lahko to znanje razširja Komisija. V sporazumu o dodelitvi sredstev so glede tega lahko določene časovne omejitve.

3.   Dejavnosti razširjanja so v skladu z varstvom pravic intelektualne lastnine, obveznostmi glede zaupnosti in legitimnimi interesi lastnika novega znanja.

4.   Ostalim zadevnim udeležencem je treba pred dejavnostjo razširjanja informacij predložiti predhodno obvestilo.

Po uradnem obvestilu lahko vsak od teh udeležencev ugovarja, če meni, da bi njegovi legitimni interesi v povezavi z znanjem ali že obstoječim znanjem utrpeli nesorazmerno veliko škodo. V takih primerih se dejavnost razširjanja informacij ne sme izvršiti, razen če se sprejmejo ustrezni ukrepi za varovanje teh legitimnih interesov.

ODDELEK 2

Pravice dostopa do obstoječega znanja in pravic ter novega znanja in pravic

Člen 47

Upoštevano obstoječe znanje in pravice

Udeleženci lahko za namene posrednega ukrepa opredelijo že obstoječe znanje in pravice v pisnem sporazumu in po potrebi izločijo določeno obstoječe znanje in pravice.

Člen 48

Načela

1.   Vsi zahtevki za pravice dostopa se predložijo v pisni obliki.

2.   Pravice dostopa ne podeljujejo pravice do podeljevanja podlicenc, razen če z lastnikom novega znanja in pravic ni drugače dogovorjeno.

3.   Podeljevanje izključnih licenc za novo ali že obstoječe znanje je možno s pisno privolitvijo vseh ostalih udeležencev, da se odpovedujejo svojim pravicam dostopa do tega znanja.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 mora vsak sporazum, ki udeležencem ali tretjim strankam zagotavlja pravice dostopa do novega ali do že obstoječega znanja, zagotoviti ohranitev morebitnih pravic dostopa za druge udeležence.

5.   Brez poseganja v člena 49 in 50 ter v sporazum o dodelitvi sredstev se udeleženci istega ukrepa takoj, ko je to mogoče, obvestijo o kakršnih koli omejitvah za podelitev pravic dostopa do že obstoječega znanja ali o kakršnih koli omejitvah, ki bi lahko znatno vplivale na podeljevanje pravic dostopa.

6.   Prekinitev sodelovanja udeleženca v posrednem ukrepu v nobenem primeru ne vpliva na njegove dolžnosti do podelitve pravic dostopa ostalim udeležencem istega ukrepa po določbah in pogojih, določenih v sporazumu o dodelitvi sredstev.

Člen 49

Pravice dostopa za izvedbo posrednih ukrepov

1.   Pravice dostopa do novega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno.

2.   Pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic se podelijo drugim udeležencem v istem posrednem ukrepu, če je to potrebno, da ti udeleženci opravijo svoje lastno delo v okviru zadevnega posrednega ukrepa, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve omenjenih pravic.

Take pravice dostopa se podelijo brezplačno, razen če se vsi udeleženci pred pristopom k sporazumu o dodelitvi sredstev ne dogovorijo drugače.

Toda izvajalci RTR brezplačno podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja in pravic.

Člen 50

Pravice dostopa za uporabo

1.   Udeleženci v istem posrednem ukrepu uživajo pravice dostopa do novega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja.

Ob upoštevanju sporazuma se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

2.   Udeleženci istega posrednega ukrepa uživajo pravice dostopa do že obstoječega znanja, če je to potrebno za uporabo njihovega lastnega novega znanja, pod pogojem, da ima zadevni udeleženec pravico do podelitve takih pravic.

Ob upoštevanju sporazuma se take pravice dostopa podelijo pod poštenimi in razumnimi pogoji ali brezplačno.

3.   Tudi pridruženi subjekt s sedežem v državi članici ali pridruženi državi ima pravice dostopa do novega ali že obstoječega znanja iz odstavkov 1 in 2 pod enakimi pogoji kot udeleženec, h kateremu je pridružen, razen če je v sporazumu o dodelitvi sredstev ali konzorcijski pogodbi določeno drugače.

4.   Zahtevek za pravice dostopa iz odstavkov 1, 2 in 3 je mogoče predložiti v roku enega leta po katerem koli izmed naslednjih dogodkov:

(a)	zaključku neposrednega ukrepa;

(b)	končani udeležbi lastnika zadevnega že obstoječega znanja ali novega znanja.

Zadevni udeleženci pa se lahko sporazumejo o drugačnem roku.

5.   V skladu s sporazumom vseh zadevnih lastnikov se za namene izvajanja nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti podelijo pravice dostopa do novega znanja izvajalcu RTR pod dogovorjenimi poštenimi in razumnimi pogoji.

6.   Izvajalci RTR brezplačno ali pod pravičnimi in razumnimi pogoji, o katerih je bilo doseženo soglasje pred podpisom sporazuma o dodelitvi sredstev, podelijo pravice dostopa do že obstoječega znanja, ki je potrebno za uporabo novega znanja, pridobljenega v okviru posrednega ukrepa.

Člen 51

Dodatne določbe glede pravic dostopa za uporabo za pionirske raziskovalne dejavnosti in za ukrepe v korist določenih skupin

1.   Udeleženci iste „pionirske“ raziskovalne dejavnosti uživajo brezplačne pravice dostopa do novega in že obstoječega znanja za izvajanje ali uporabo za namene izvajanja nadaljnjih raziskovalnih dejavnosti.

Pravice dostopa, za uporabo za namene, ki niso nadaljnje raziskovalne dejavnosti, so brezplačne, razen v kolikor ni v sporazumu o dodelitvi sredstev drugačnih določb.

2.   Če določeno skupino, ki ima koristi od ukrepa, zastopa pravni subjekt, ki sodeluje v posrednem ukrepu v njihovem imenu, je omenjen pravni subjekt upravičen do podlicenciranja vsake pravice dostopa, ki mu je bila podeljena, tistim svojim članom s sedežem v državi članici ali pridruženi državi.

POGLAVJE IV

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

Člen 52

1.   Skupnost lahko dodeli prispevek Evropski investicijski banki (EIB), da krije tveganje za posojila ali jamstva, ki jih EIB nameni v podporo raziskovalnim dejavnostim v okviru Sedmega okvirnega programa (Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja).

2.   EIB zagotovi ta posojila ali jamstva v skladu z načeli pravičnosti, preglednosti, nepristranskosti in enake obravnave.

3.   Komisija ima pravico do nasprotovanja uporabi Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za določena posojila ali jamstva na podlagi pogojev, ki se določijo v sporazumu o dodelitvi sredstev v skladu z delovnimi programi.

POGLAVJE V

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Člen 53

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 203, 25.8.2006, str. 1.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 18. decembra 2006.

(4)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1248/2006 (UL L 227, 19.8.2006, str. 3).

(7)  UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

(8)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/548/ES, Euratom (UL L 215, 5.8.2006, str. 38).

(9)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(10)  UL L 314, 30.11.2001, str. 1.

(11)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(12)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(13)  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.

---

---

30.12.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 391/19

---

SKLEP SVETA

z dne 18. decembra 2006

o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja (2007–2011)

(2006/969/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Skupna nacionalna in evropska prizadevanja na področju raziskav in usposabljanja so bistvenega pomena za pospeševanje in zagotavljanje gospodarske rasti in dobrega počutja državljanov Evrope.

(2)	Sedmi okvirni program dopolnjuje druge ukrepe EU na področju raziskovalne politike, ki so potrebni za izvajanje Lizbonske strategije, zlasti tiste, ki potekajo vzporedno z ukrepi na področju izobraževanja, usposabljanja, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zaposlovanja in okolja.

(3)	Sedmi okvirni program gradi na dosežkih predhodnih programov v smeri oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora in jih nadgrajuje v smeri razvoja ekonomije in družbe znanja v Evropi.

(4)	Zelena knjiga Komisije „Evropski strategiji za dobavo energije naproti“ poudarja prispevek jedrske energije k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvožene energije.

(5)	Dne 24. avgusta 2005 je Komisija predložila sklepe o zunanjem ocenjevanju izvajanja in rezultatov dejavnosti Skupnosti, izvedenih v petih letih pred tem ocenjevanjem, skupaj s svojimi pripombami.

(6)

Ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 26. novembra 2004 o spremembi pogajalskih direktiv v zvezi z mednarodnim termonuklearnim poskusnim reaktorjem (ITER) bo v okviru širšega pristopa k fuzijski energiji izgradnja reaktorja ITER v Evropi osrednja značilnost dejavnosti na področju raziskav fuzije, ki se bodo izvajale pod okriljem Sedmega okvirnega programa.

(7)	Izvajanje Sedmega okvirnega programa lahko spodbudi ustanovitev skupnih podjetij v smislu členov 45 do 51 Pogodbe.

(8)	Raziskovalne dejavnosti, ki jih podpira Sedmi okvirni program, morajo upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi iz Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Upoštevajo se in upoštevala se bodo mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah.

(9)

Ta Sklep vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki naj bo prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (3), za proračunske organe med letnim proračunskim postopkom.

(10)	Pomembno je zagotoviti dobro finančno poslovodenje Sedmega okvirnega programa in njegovo izvajanje na čim bolj učinkovit in uporabnikom prijazen način ter tudi lahek dostop za vse udeležence.

(11)	V Sedmem okvirnem programu se bo ustrezna pozornost namenila vlogi žensk na področju znanosti in raziskav z namenom nadaljnjega povečevanja njihove dejavne vloge v raziskavah.

(12)

Skupno raziskovalno središče (SRS) naj bi pripomoglo k zagotavljanju na naročnika usmerjene znanstvene in tehnološke podpore za zasnovo, razvoj, izvajanje in spremljanje politik Skupnosti. V tem pogledu je koristno, da SRS še naprej deluje kot neodvisno referenčno središče za znanost in tehnologijo v EU na področjih svojih posebnih pristojnosti.

(13)

Mednarodna in svetovna razsežnost evropskih raziskovalnih dejavnosti je pomembna z vidika medsebojnih koristi. V 7. okvirnem programu lahko sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile potrebne sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa lahko v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje.

(14)	Sedmi okvirni program mora prispevati tudi k širitvi Evropske unije, in sicer z zagotavljanjem znanstvene in tehnološke podpore državam kandidatkam za izvajanje pravnega reda Skupnosti ter za njihovo vključevanje v Evropski raziskovalni prostor.

(15)

Sprejeti je treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, storiti pa je treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (5), in Uredbo Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (6).

(16)	Komisija se je posvetovala z Znanstveno-tehničnim odborom, ki je podal svoje mnenje —

SKLENIL:

Člen 1

Sprejetje Sedmega okvirnega programa

Sprejme se večletni okvirni program za dejavnosti na področju jedrskih raziskav in usposabljanja, v nadaljnjem besedilu „Sedmi okvirni program“, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2011.

Člen 2

Cilji

1.   Sedmi okvirni program, ki temelji na Evropskem raziskovalnem prostoru, sledi splošnim ciljem, določenim v členu 1 in členu 2(a) Pogodbe, ter istočasno prispeva k oblikovanju družbe znanja.

2.   Sedmi okvirni program zajema dejavnosti Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja, mednarodnega sodelovanja, razširjanja tehničnih informacij in izkoriščanja ter tudi usposabljanja, ki jih je treba določiti v dveh posebnih programih:

Prvi posebni program zajema:

(a)	raziskave fuzijske energije z namenom razvijanja tehnologije za varen, trajnosten, okoljsko odgovoren in gospodarno izvedljiv energijski vir;

(b)	jedrsko cepitev in zaščito pred sevanjem, predvsem z namenom spodbujanja varnejše, boljše z vidika uporabe virov in stroškovno učinkovitejše jedrske cepitve in uporab sevanja v industriji in medicini.

Drugi posebni program zajema dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (SRS) na področju jedrske energije.

3.   Splošne smernice teh posebnih programov so opisane v Prilogi I.

Člen 3

Najvišji skupni znesek in deleži, dodeljeni posameznim programom

1.   Skupni najvišji znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za obdobje od 2007 do 2011 znaša 2 751 milijonov EUR. Ta znesek se razdeli na naslednji način (v milijonih EUR):

Raziskave fuzijske energije (7)	1 947
Jedrska cepitev in zaščita pred sevanjem	287
Jedrske dejavnosti SRS	517

2.   Podrobna pravila za finančno sodelovanje Skupnosti v sedmem okvirnem programu so določena v Prilogi II.

Člen 4

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, se v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, določenih na podlagi sedmega okvirnega programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve dejanja s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami odhodkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske Unije ali proračune, s katerimi upravljata Skupnosti, uporabljata Uredbi (ES, Euratom) št. 2988/95 in (Euratom, ES) št. 2185/96.

Člen 5

Temeljna etična načela

Vse raziskovalne dejavnosti iz Sedmega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

Člen 6

Spremljanje, vrednotenje in presoja

1.   Komisija stalno in sistematično spremlja izvajanje Sedmega okvirnega programa in njegovih posebnih programov ter redno poroča o rezultatih tega spremljanja in te tudi objavlja.

2.   Komisija najpozneje do leta 2010 ob pomoči zunanjih strokovnjakov pripravi z dokazi podprto vmesno oceno Sedmega okvirnega programa in njegovih posebnih programov, po zgledu naknadne ocene Šestega okvirnega programa. Oceni se kakovost potekajočih raziskovalnih dejavnosti kot tudi kakovost izvajanja in vodenja ter napredek v smeri zastavljenih ciljev.

3.   Po zaključku Sedmega okvirnega programa se opravi zunanja ocena utemeljitve, izvedbe in dosežkov programa, ki jo na zahtevo Komisije izvedejo neodvisni strokovnjaki.

Komisija zaključke te ocene skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 7

Začetek veljavnsoti

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Mnenje z dne 15. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 65, 17.3.2006, str. 9.

(3)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(4)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(5)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(6)  UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

(7)  V okviru zneska, predvidenega za raziskave fuzijske energije, se do 900 milijonov EUR nameni za dejavnosti, ki niso v zvezi z izgradnjo reaktorja ITER, navedene v Prilogi I.

---

---

---