22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/1

(1)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih aktivnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(2)

V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 mora Svet določiti meje za ribolovne možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter dodeliti te možnosti državam članicam.

(3)

Da bi zagotovili učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, bi bilo treba določiti posebne pogoje za ribolovne aktivnosti.

(4)

Načela in nekatere postopke upravljanja ribištva bi bilo treba določiti na ravni Skupnosti, da bi države članice lahko zagotovile upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami.

(5)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa opredelitve, ki so pomembne za dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)

V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni ukrepi, ki so določeni v omenjeni uredbi.

(7)

Uporaba ribolovnih možnosti bi morala biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (3), Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (4), Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5), Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (6), Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (7), Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (8) in Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu (9).

(8)

Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, bi bilo treba v letu 2007 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede nadzora in tehničnih pogojev ribolova –

(a)

cone Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so tiste, ki so opredeljene v Uredbi (EGS) št. 3880/91;

(b)

„Baltsko morje“ pomeni razdelke ICES IIIb, IIIc in IIId;

(c)

„celotni dovoljen ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je mogoče naloviti iz vsakega staleža vsako leto;

(d)

„kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi.

(a)

izmenjave na podlagi člena 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b)

ponovne dodelitve na podlagi členov 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(c)

dodatne iztovore, dovoljene na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d)

zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e)

odbitke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 847/96.

(a)

so ulove izvršila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana; oziroma

(b)

so ribe vrste, ki ni sled in papalina, pomešane z drugimi vrstami, če so bile ulovljene z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očesa, manjšo od 32 mm, in ulovi niso razvrščeni ne na krovu ne ob iztovarjanju.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/18

(1)

Skupno podjetje Galileo je bilo ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 876/2002 (3) za izvedbo razvojne faze in pripravo naslednjih faz programa Galileo. Glede na dejansko stanje programa Galileo razvojna faza ne bo končana pred koncem leta 2008.

(2)

Evropski nadzorni organ za GNSS (v nadaljnjem besedilu „Organ“) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1321/2004 (4) za varovanje javnih interesov v zvezi z Evropskimi programi GNSS in deloval kot regulatorni organ za programe med fazama uvajanja in delovanja programa Galileo.

(3)

Organ lahko leta 2006 prevzame in nato dokonča vse dejavnosti, ki jih zdaj izvaja skupno podjetje Galileo, zato bi bil nadaljnji obstoj skupnega podjetja po letu 2006 nekoristen in drag. Smiselno je torej ukiniti skupno podjetje Galileo, njegove dejavnosti pa pred zaključkom razvojne faze prenesti na Organ.

(4)

Nalogam Organa bi bilo treba izrecno dodati naloge, ki so zaupane skupnemu podjetju Galileo, in sicer preden to preneha obstajati, skupaj z nalogo, da po potrebi in na podlagi sklepa upravnega odbora skupnega podjetja Galileo izvede postopek likvidacije skupnega podjetja po 31. decembru 2006. Organu je med drugim treba zaupati nalogo, da izvaja vse raziskave v korist Evropskih programov GNSS.

(5)

Vendar prevzem upravljanja razvojne faze po ukinitvi skupnega podjetja Galileo ni naveden med nalogami Organa iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1321/2004. Ta člen tudi ne omenja raziskovalnih dejavnosti oziroma dela, ki naj bi ga Organ po potrebi izvedel ali financiral med razvojno fazo ter med fazama uvajanja in delovanja programa.

(6)

Zato bi bilo treba za zagotovitev kontinuitete programa Galileo in nemotenega prenosa dejavnosti skupnega podjetja Galileo na Organ spremeniti besedilo člena 2 Uredbe (ES) št. 1321/2004.

(7)

Poleg tega bi bilo treba zaradi doslednosti določiti, da Organ postane lastnik opredmetenih in neopredmetenih sredstev skupnega podjetja Galileo, ko slednji preneha obstajati in ne ob zaključku razvojne faze. Treba bi bilo tudi določiti, da Organ prevzame lastništvo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih v razvojni fazi po prenehanju obstoja skupnega podjetja. Nadalje bi bilo treba pripraviti tudi določbe o načinu prenosa.

(8)

Da bi se poleg tega izognili različnim razlagam področja uporabe Uredbe (ES) št. 1321/2004, je treba tudi določiti, da opredmetena in neopredmetena sredstva, ki jih koncesionar ustvari ali razvije v fazah uvajanja in delovanja, zajemajo tudi sredstva, ki jih ustvarijo ali razvijejo njegovi podpogodbeniki ali podjetja pod njegovim nadzorom oziroma njihovi podpogodbeniki. Prav tako je treba podrobneje določiti, da lastništvo sredstev zajema pravice do znamke ter druge pravice intelektualne lastnine v smislu člena 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 27. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (5) in člena 2 Konvencije z dne 14. julija 1967 o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

(9)

Evropska vesoljska agencija (ESA) bi morala zaradi svoje pomembne vloge pri zasnovi in razvoju sistemov, kar vključuje obravnavanje in poznavanje vseh vidikov v zvezi z varnostjo in varovanjem teh sistemov, sodelovati kot opazovalka v Upravnem svetu in Odboru za varnost in varovanje sistema. Poleg tega se oblikujejo podobne določbe glede zastopanja generalnega sekretarja/visokega predstavnika (GS/VP) v Upravnem svetu.

(10)

Uredbo (ES) št. 1321/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 2(1) se dodata naslednji točki:

2.

člen 3(1) in (2) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Od prenehanja obstoja skupnega podjetja Galileo, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 876/2002 in členu 20 njene Priloge, je Organ lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ustvarjenih ali razvitih med celotno razvojno fazo, vključno s sredstvi, ki so v lasti skupnega podjetja Galileo v skladu s členom 6 Priloge navedene uredbe, in sredstvi, ki so jih ustvarili ali razvili Evropska vesoljska agencija ter subjekti, ki jim je slednja ali skupno podjetje Galileo dodelilo odgovornost za razvojne dejavnosti programa.

2.   Organ je lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki jih v fazah uvajanja in delovanja ustvari ali razvije koncesionar, vključno s sredstvi, ki jih ustvarijo ali razvijejo njegovi podpogodbeniki ali podjetja pod njegovim nadzorom oziroma podpogodbeniki navedenih podjetij.

3.   Lastninske pravice vključujejo vse pravice intelektualne lastnine v smislu člena 1(1) Uredbe Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 27. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (7) in vse pravice intelektualne lastnine v smislu člena 2 Konvencije z dne 14. julija 1967 o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino ter zlasti pravice do znamke.

4.   Načini prenosa opredmetenih in neopredmetenih sredstev v lasti skupnega podjetja Galileo v skladu s členom 6 Priloge k Uredbi (ES) št. 876/2002 bodo določeni v postopku likvidacije, kakor določa člen 21 Priloge te uredbe.

5.   V sporazumu, sklenjenem med Organom in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) v skladu s členom 3 Priloge k Uredbi (ES) št. 876/2002, je mogoče predvideti načine, kako naj ESA v imenu Organa izvaja pravico do lastništva, ki je v skladu z odstavkom 1 prenesena na Organ.

6.   V koncesijski pogodbi je mogoče predvideti načine, kako naj koncesionar v imenu Organa izvaja pravico do lastništva, ki je v skladu z odstavkom 1 prenesena na Organ.

3.

člen 3(3) postane člen 3(7);

4.

v členu 5(2) se doda naslednji pododstavek:

„Predstavnik GS/VP in predstavnik ESA na sejah Upravnega sveta sodelujeta kot opazovalca.“;

5.

člen 10(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Upravni svet ustanovi Odbor za varnost in varovanje sistema. Sestavljajo ga po en predstavnik iz vsake države članice in predstavnik Komisije, ki so priznani varnostni strokovnjaki. Predstavnik GS/VP in predstavnik ESA na sejah Odbora sodelujeta kot opazovalca.“.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/21

(1)

Skupno podjetje Galileo je bilo ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 876/2002 (3) z dne 21. maja 2002 za izvajanje razvojne faze in pripravo naslednjih faz programa GALILEO.

(2)

Uredba (ES) št. 876/2002 določa, da je skupno podjetje Galileo ustanovljeno za obdobje štirih let, ki ustrezajo obdobju razvoja in naj bi prvotno zajemala obdobje od leta 2002 do vključno leta 2005.

(3)

Glede na dejansko stanje programa GALILEO razvojna faza ne bo zaključena pred koncem leta 2008. Prav tako se zdi, da je podaljšanje življenjske dobe skupnega podjetja Galileo po letu 2006 nekoristno in drago, saj bo Evropski nadzorni organ za GNSS (4), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1321/2004 (5) z dne 12. julija 2004, v letu 2006 lahko postopno prevzel in nato izvedel vse dejavnosti, ki jih zdaj izvaja skupno podjetje Galileo.

(4)

Da bi lahko Evropski nadzorni organ za GNSS nadaljeval dejavnosti skupnega podjetja Galileo na najboljši možni način, je zaželeno, da strukturi so-bivata nekaj mesecev in da je v tem obdobju Evropski GNSS nadzorni organ tesno povezan z dejavnostmi skupnega podjetja Galileo.

(5)

Zaradi tega je treba predvideti prenehanje dejavnosti skupnega podjetja Galileo z 31. decembrom 2006.

(6)

Da bi popravili statut skupnega podjetja Galileo, ki je bil sprejet z Uredbo (ES) št. 876/2002 in je vseboval več napačnih in dvoumnih določb, je treba statut spremeniti.

(7)

Spremembe se izpeljejo v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 876/2002.

(8)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 876/2002 spremeniti –

1.

člen 1(4) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.   Sredstva skupnega podjetja sestavljajo prispevki članov. Prispevajo se lahko tudi stvarni vložki. Oceniti je treba njihovo vrednost in uporabnost za izvajanje dejavnosti skupnega podjetja.

Ustanovna člana vpišeta svoja deleža v finančne prispevke v višini zneskov, navedenih v njunih zavezah, in sicer: Evropska skupnost 520 milijonov EUR in Evropska vesoljska agencija 50 milijonov EUR.

Ko Komisija obvesti Svet o rezultatih razpisnega postopka, upravni odbor takoj povabi podjetja, navedena v drugi alinei odstavka 3(b), da vpišejo svoje deleže. Podjetja morajo prispevati 5 milijonov EUR v obdobju enega leta. Ta znesek se zniža na 250 000 EUR za podjetja, ki vpisujejo deleže posamezno ali kolektivno in ki se lahko štejejo kot mala ali srednje velika podjetja v smislu priporočila Komisije z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (6).

Upravni odbor določi zneske teh prispevkov, ki bi se morali sprostiti sorazmerno glede na delež finančnih prispevkov, ki ga je vpisal posamezni član. Vsak član skupnega podjetja, ki ne izpolni svojih obveznosti s prispevanjem stvarnih vložkov ali v predpisanem časovnem obdobju ne sprosti dolgovanega zneska, je najprej izključen iz glasovanja v upravnem odboru, po šestih mesecih pa se prekliče članstvo za toliko časa, da izpolni svoje obveznosti.

Finančne obveznosti skupnega podjetja ne smejo preseči višine razpoložljivih prispevkov.

2.

v členu 8(1)(b) se drugi stavek nadomesti z naslednjim stavkom:

„Vsak član skupnega podjetja ima število glasov, ki je sorazmerno deležu vpisanih prispevkov.“;

3.

člen 20 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 20

Skupno podjetje se ustanovi za obdobje, ki se začne 28. maja 2002 in konča 31. decembra 2006.“.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/23

(1)

Člen 69(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3) določa zgornjo mejo skupnih letnih dodeljenih sredstev iz naslova strukturne porabe Skupnosti v kateri koli državi članici, člen 70(3) in (4) navedene uredbe pa določa stopnje prispevkov EKSRP.

(2)

V finančnem okviru 2007–2013, o katerem se je decembra 2005 dogovoril Evropski svet, so bile zgornje meje letnih odobrenih sredstev iz naslova strukturne porabe Skupnosti, ki se uporabljajo za vsako posamezno državo članico, določene na ravni, drugačni od zgornje meje, določene v členu 69(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(3)

V skladu s finančnim okvirom 2007–2013 se je Portugalski dodelil znesek v višini 320 milijonov EUR, za katerega ne velja zahteva nacionalnega sofinanciranja, kot je določeno v členu 70(3) in (4) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

(4)

Uredbo (ES) št. 1698/2005 je treba v skladu s tem spremeniti –

1.

V členu 69 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Komisija zagotovi, da skupni letni znesek dodeljenih sredstev iz EKSRP, ki izhaja iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS, za vsako državo članico na podlagi te uredbe ter iz ESRR, ESS in KS v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4), vključno s prispevkom ESRR v skladu z Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (5) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za pred-pristopno pomoč (IPA) (6) in iz Evropskega sklada za ribištvo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (7), ne presega naslednjih omejitev:

Izračuni BDP Komisije temeljijo na statistiki, ki je bila objavljena aprila 2005. Posamezne nacionalne stopnje rasti BDP za obdobje 2007–2013, kot jih je aprila 2005 predvidela Komisija, se uporabljajo za vsako državo članico posebej.

Če bo leta 2010 ugotovljeno, da se je skupni BDP za obdobje 2007–2009 katere koli države članice razlikoval za več kot ± 5 % od skupnega BDP, ocenjenega v skladu z drugim pododstavkom, tudi če je to posledica sprememb menjalnega tečaja, se zneski, ki so bili v skladu s prvim pododstavkom za to obdobje dodeljeni tej državi članici, ustrezno prilagodijo. Skupni neto učinek teh prilagoditev, ne glede na to, če je pozitiven ali negativen, ne sme presegati 3 000 milijonov EUR. Če je neto učinek pozitiven, je treba skupne dodatne vire v vsakem primeru omejiti na stopnjo nižje porabe glede na najvišje zneske sredstev, ki so na voljo za obveznosti iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2010. Končne prilagoditve se v enakih razmerjih razporedijo v obdobju 2011–2013. Da se v referenčnem obdobju odrazi vrednost poljskega zlota, se rezultat uporabe odstotkov, ki so navedeni v prvem pododstavku za Poljsko, pomnoži s koeficientom 1,04 za obdobje do pregleda, ki je navedeno v tem pododstavku.

2.

V člen 70 se vstavi naslednji odstavek:

„4a.   Odstavka 3 in 4 se, v nekaterih primerih, ne uporabljata na Portugalskem za znesek 320 milijonov EUR.“.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/25

1.

prvi pododstavek člena 1(1) se nadomesti z naslednjim:

„Uradniki:

imajo pravico do dodatka, če morajo biti v stalni pripravljenosti za delo v skladu s členom 56b Kadrovskih predpisov.“;

2.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Komisija vsako leto aprila predloži Svetu poročilo o številu uradnikov in uslužbencev iz vsake kategorije, ki so prejeli dodatek iz te uredbe, s posebno omembo primerov, v katerih je bil dodatek izplačan v skladu z drugim pododstavkom člena 1(1).“.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/26

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/28

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(b) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe (ES) št. 318/2006.

(5)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato je treba izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/30

(1)

Člen 32 Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlika med cenami na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(c), (d) in (g) navedene uredbe in cenami za navedene proizvode na trgu Skupnosti lahko krije z izvoznimi nadomestili.

(2)

Glede na trenutne razmere na trgu za sladkor je treba izvozna nadomestila določiti v skladu s pravili in nekaterimi merili iz členov 32 in 33 Uredbe (ES) št. 318/2006.

(3)

Prvi pododstavek člena 33(2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se nadomestila lahko razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov.

(4)

Nadomestila je treba odobriti le za proizvode, ki jim je dovoljen prosti pretok v Skupnosti in ki so skladni z zahtevami Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2).

(5)

Cilj pogajanj v okviru evropskih sporazumov med Evropsko skupnostjo ter Romunijo in Bolgarijo je predvsem liberalizacija trgovine s proizvodi, ki so zajeti v skupni ureditvi zadevnega trga. Zato je treba izvozna nadomestila za ti dve državi odpraviti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/32

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 958/2006 z dne 28. junija 2006 o stalnem javnem razpisu za določitev nadomestil za izvoz belega sladkorja za tržno leto 2006/2007 (2) določa odprtje delnih javnih razpisov.

(2)

V skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 958/2006 in po pregledu ponudb, oddanih na delni javni razpis, ki se je zaključil 21. decembra 2006, je treba določiti najvišje izvozno nadomestilo za zadevni delni razpis.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/33

(1)

Nobeno veterinarsko zdravilo ne sme biti dano v promet v državi članici, če pristojni organ te države članice ni izdal dovoljenja za promet v skladu z direktivo 2001/82/ES ali Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (2).

(2)

Veterinarska zdravila, namenjena živalim za proizvodnjo živil, vključno s konji, se lahko odobrijo, samo če se zagotovi, da bodo proizvedena živila neškodljiva za potrošnike, kar zadeva ostanke zadevnih zdravil v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (3).

(3)

Zaradi razlogov iz Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o dostopnosti veterinarskih zdravil (4) se obseg dostopnosti veterinarskih zdravil, ki so pridobila dovoljenje za promet, zlasti za živali za proizvodnjo živil, postopno zmanjšuje.

(4)

Zato so potrebni ukrepi za trajnostno širitev terapij, da bi zadostili zdravstvenim potrebam in dobremu počutju živali za proizvodnjo živil, kot so na primer živali iz družine konjev, ne da bi ogrožali visoko raven varstva potrošnikov.

(5)

Z odstopanjem od Direktive 2001/82/ES se lahko za konje za zakol, namenjene za prehrano ljudi, uporabljajo snovi, ki so bistvene za njihovo zdravljenje (v nadaljevanju „bistvene snovi“), za katere velja rok za umik najmanj šestih mesecev.

(6)

Zaradi tega odstopanja je treba določiti seznam bistvenih snovi. Snov je treba vključiti na navedeni seznam samo v izjemnih okoliščinah, kadar ni dovoljeno nobeno alternativno zdravljenje za terapevtsko indikacijo in kadar bi živali zaradi nezdravljenja po nepotrebnem trpele.

(7)

Zaradi posebnih bolezenskih znakov ali zootehničnih namenov se lahko zahteva dostopnost snovi, da bi zadostili različnim potrebam v zvezi s starostjo in uporabo konjev.

(8)

Ker se v skladu z Direktivo 2001/82/ES snovi iz prilog I, II in III k Uredbi (EGS) št. 2377/90, ki niso dovoljene v proizvodih, namenjenih konjem, v določenih okoliščinah lahko uporabljajo za zdravljenje konjev, se navedene snovi ne smejo pojaviti na seznamu bistvenih snovi. Poleg tega se na seznam ne sme vključiti nobena snov iz Priloge IV k Uredbi (EGS) št. 2377/90. Za potrebe te uredbe mora zato vključitev snovi v priloge I do IV k Uredbi (EGS) št. 2377/90 onemogočiti njeno uporabo kot bistveno snov.

(9)

Treba je zagotoviti ustrezen nadzor konjev, ki so bili zdravljeni z bistvenimi snovmi. Zato je treba za varstvo zdravja potrošnikov uporabljati nadzorne mehanizme iz Odločbe Komisije 93/623/EGS z dne 20. oktobra 1993 o identifikacijskem dokumentu (potnem listu), ki spremlja registrirane konje (5), in Odločbe Komisije 2000/68/ES z dne 22. decembra 1999 o spremembi Odločbe 93/623/EGS in o vzpostavitvi identifikacije plemenskih konjev in konjev za proizvodnjo živil (6).

(10)

Treba je zagotoviti, da za vsako spremembo seznama bistvenih snovi Evropska agencija za zdravila, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 726/2004, opravi usklajeno znanstveno vrednotenje. Poleg tega morajo države članice in poklicna združenja veterinarjev, ki so zahtevala spremembo navedenega seznama, svojo zahtevo ustrezno utemeljiti in zagotoviti ustrezne znanstvene podatke.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/46

(1)

Člen 22(3) Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (2) določa pogoje uporabe označb glede metode pridelave proizvoda v zvezi z uporabo posode iz hrastovega lesa pri pridelavi vin.

(2)

Navedena določba omejuje uporabo nekaterih oznak iz Priloge X Uredbe (ES) št. 753/2002 samo za vino, ki je fermentiralo, se negovalo ali se stara v posodi iz hrastovega lesa.

(3)

Čeprav se za sode običajno in tradicionalno res uporablja hrastov les, se v nekaterih državah članicah uporabljajo tudi druge vrste lesa, kot sta jesenov ali kostanjev. Zato je treba dovoliti, da se pogoji iz Priloge X k Uredbi (ES) št. 753/2002 uporabljajo tudi za les, ki ni hrastov, pod pogojem da so navedene oznake jasne in nezavajajoče. Da bi se izognili vsakemu izkrivljanju konkurence med proizvajalci, je treba vzpostaviti ustrezna pravila označevanja.

(4)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

1.

Člen 22(3) se nadomesti z:

„3.   Za opis vina, ki je fermentiralo, se negovalo ali se stara v leseni posodi, se lahko uporabljajo samo oznake iz Priloge X. Vendar pa lahko za taka vina države članice pripravijo druge oznake, ki so enakovredne oznakam iz Priloge X, pri čemer se odstavka 1 in 2 uporabljata smiselno.

Uporaba ene od oznak iz prvega pododstavka je dovoljena, ko se vino stara v leseni posodi v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami, čeprav se staranje nadaljuje v drugi vrsti posode. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo za izvajanje prvega pododstavka.

Za opis vina, ki se pridela s pomočjo trsk iz hrastovega lesa, čeprav se hkrati uporablja(-jo) lesena(-e) posoda(-e), se oznake iz prvega pododstavka ne smejo uporabljati.“

2.

Priloga X se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/49

(1)

Člen 13(1) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in člen 14(1) Uredbe (ES) št. 1785/2003 določata, da se lahko razlika med kotacijami ali cenami na svetovnem trgu za proizvode, navedene v členu 1 obeh navedenih uredb, in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določitev višine takih nadomestil (3), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvozijo kot blago, navedeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003 ali v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003, kakor je ustrezno.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba stopnjo nadomestila na 100 kilogramov za vsakega od osnovnih zadevnih proizvodov določiti vsak mesec.

(4)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih primerih sprejeti previdnostne ukrepe, s katerimi pa se ne sme preprečiti sklepanja dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča izpolnitev teh različnih ciljev.

(5)

Ob upoštevanju sporazumne ureditve med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o izvozu testenin iz Skupnosti v Združene države, sprejetim s Sklepom Sveta 87/482/EGS (4), je treba razlikovati med nadomestilom za blago, ki spada pod oznake KN 1902 11 00 in 1902 19 glede na namembno državo.

(6)

V skladu s členom 15(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1043/2005, je treba ob upoštevanju veljavne višine proizvodnega nadomestila na podlagi Uredbe Komisije (EGS) št. 1722/93 (5) za zadevni osnovni proizvod določiti znižano stopnjo izvoznega nadomestila, ki se bo uporabljala v predvidenem obdobju proizvodnje blaga.

(7)

Alkoholne pijače štejejo za manj odzivne na ceno žit, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe za olajšanje uporabe žit Skupnosti pri proizvodnji alkoholnih pijač iz žit. Skladno s tem je treba prilagoditi stopnjo nadomestila, ki se uporablja za žita, izvožena v alkoholnih pijačah.

(8)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/53

(1)

Po členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov, podanih v členu 1 navedenih uredb, na svetovnem trgu in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1785/2003 je nadomestila treba določiti ob upoštevanju stanja in prihodnjega gibanja na eni strani razpoložljivosti žit, riža in lomljenega riža ter njihovih cen na trgu Skupnosti, in na drugi strani cen žit, riža, lomljenega riža in žitnih proizvodov na svetovnem trgu. V skladu s temi členi je prav tako treba zagotoviti ravnovesje in naraven razvoj cen in trgovine na trgih žit in riža ter nadalje upoštevati gospodarski vidik predvidenega izvoza in potrebe po izogibanju motnjam na trgu Skupnosti.

(3)

Člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1518/95 (3) o uvoznem in izvoznem režimu za proizvode, predelane iz žit in riža, določa posebne kriterije, ki jih je treba upoštevati pri izračunu nadomestil za te proizvode.

(4)

Nadomestilo za nekatere predelane proizvode je treba stopnjevati glede na vsebnost pepela, surovih vlaken, lupin, proteinov, maščob ali škroba v posameznem zadevnem proizvodu, saj je ta vsebnost posebno dober pokazatelj količine osnovnega proizvoda, ki je dejansko vgrajen v predelani proizvod.

(5)

Trenutno ni treba določiti izvoznega nadomestila za manioko, druge tropske korenine in gomolje ali njihovo moko glede na gospodarski vidik morebitnega izvoza in zlasti vrsto in poreklo teh proizvodov. Zaradi zanemarljive udeležbe Skupnosti na svetovnem trgu trenutno ni treba določiti izvoznih nadomestil za nekatera predelana žita.

(6)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(7)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(8)

Nekateri predelani proizvodi iz koruze so lahko toplotno obdelani, kar lahko vodi v odobritev nadomestila, ki ne ustreza kakovosti proizvoda. Poudariti je treba, da ti proizvodi, ki vsebujejo želatiniran škrob, niso upravičeni do izvoznih nadomestil.

(9)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/56

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 se razlika med kotacijami ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, podanih v členu 1 navedene uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Člen 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1517/95 z dne 29. junija 1995 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1784/2003 glede režimov za izvoz in uvoz krmnih mešanic na osnovi žit in o spremembi Uredbe (ES) št. 1162/95 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (2), določa splošna pravila za izračun zneska takih nadomestil.

(3)

Ta izračun mora upoštevati tudi vsebnost žitnih proizvodov. Zaradi poenostavitve se nadomestilo plača za dve kategoriji „žitnih izdelkov“, in sicer na eni strani za koruzo, na splošno najbolj uporabljeno žito za izvožene krmne mešanice in koruzne proizvode, in na drugi strani za „druga žita“, pri slednjih pridejo v poštev žitni proizvodi, razen koruze in koruznih proizvodov. Nadomestilo se odobri glede na količino žitnih proizvodov, vsebovanih v krmni mešanici.

(4)

Višina nadomestila mora upoštevati tudi možnosti in pogoje za prodajo teh proizvodov na svetovnem trgu, potrebo po preprečevanju motenj na trgu Skupnosti in gospodarski vidik izvoza.

(5)

Zaradi trenutnih razmer na trgu za žita in zlasti pričakovanj glede preskrbe, je treba odpraviti izvozna nadomestila.

(6)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/58

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1722/93 z dne 30. junija 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 in (EGS) št. 1418/76 za proizvodna nadomestila v sektorjih žit in riža (2) določa pogoje za odobritev proizvodnega nadomestila. Člen 3 navedene uredbe določa osnovo za izračun. Nadomestilo, izračunano na ta način, po potrebi ločeno za krompirjev škrob, se določi enkrat mesečno in se lahko spremeni, če se cene koruze in/ali žita bistveno spremenijo.

(2)

Proizvodna nadomestila, ki naj jih določa ta uredba, je treba prilagoditi s koeficienti iz Priloge II Uredbe (EGS) št. 1722/93, zato da se določi natančen znesek za izplačilo.

(3)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

(a)

0,00 EUR/t za škrob, pridobljen iz koruze, žita, ječmena in ovsa;

(b)

0,00 EUR/t za krompirjev škrob.

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/59

(1)

Člen 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da se razlike med cenami v mednarodni trgovini za proizvode, naštete v členu 1(1)(b), (c), (d) in (g) navedene uredbe, in cenami v Skupnosti lahko pokrijejo z izvoznim nadomestilom, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, navedeno v Prilogi VII k navedeni uredbi.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1043/2005 z dne 30. junija 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 o sistemu za dodeljevanje izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določevanje višine takšnih nadomestil (2), podrobno določa proizvode, za katere je treba določiti stopnjo nadomestila, ki jo je treba uporabiti, kadar se ti proizvodi izvažajo kot blago, našteto v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 318/2006.

(3)

V skladu s prvim odstavkom člena 14 Uredbe (ES) št. 1043/2005 je treba stopnjo nadomestila za 100 kilogramov vsakega zadevnega osnovnega proizvoda določiti vsak mesec.

(4)

Člen 32(4) Uredbe (ES) št. 318/2006 določa, da izvozno nadomestilo za proizvod, vsebovan v blagu, ne sme presegati nadomestila, ki se uporablja za navedeni proizvod, kadar se izvozi brez nadaljnje predelave.

(5)

Nadomestila, določena po tej uredbi, se lahko določijo vnaprej, ker v tem trenutku ni mogoče določiti razmer na trgu v naslednjih nekaj mesecih.

(6)

Obveznosti glede nadomestil, ki se jih lahko odobri za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko ogrozi vnaprejšnja določitev visokih stopenj nadomestil. Zato je treba v takih razmerah sprejeti previdnostne ukrepe, vendar se pri tem ne sme preprečiti sklepanje dolgoročnih pogodb. Določitev posebne stopnje nadomestila za vnaprejšnje določanje nadomestil je ukrep, ki omogoča, da so ti različni cilji izpolnjeni.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/61

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

22.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 367/63

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden v členu 1(1)(c) Uredbe (ES) št. 1784/2003. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –