(1)

V dopisu z dne 4. avgusta 2003 je Komisija zaprosila za informacije o nadzorovanju državne pomoči na Poljskem, vključno z, če je to primerno, ukrepi za prestrukturiranje prejemnika. Nato so Komisija in poljske oblasti razpravljale o tem vprašanju na različnih tehničnih sestankih in oblikovale predmet intenzivne korespondence med Komisijo in Poljsko.

(2)

Dne 23. januarja 2004 je strokovnjak, odgovoren za neodvisno ovrednotenje programa prestrukturiranja Poljske, v skladu s Protokolom št. 8 predložil svojo oceno zadeve Komisiji.

(3)

V dopisu z dne 19. maja 2004 je Komisija sporočila Poljski, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede ukrepov in zahtevala, da se zagotovijo informacije o številnih vprašanjih.

(4)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o ukrepu.

(5)

V dopisu z dne 26. junija 2004 se je Poljska odzvala na zastavljena vprašanja. Poljska je prav tako zahtevala odločbo Komisije iz točke 10 Protokola št. 8 za dosego dogovora za spremembo poljskega nacionalnega programa prestrukturiranja železa in jekla.

(6)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank in jih v dopisu z dne 27. septembra 2004 posredovala Poljski.

(7)

V dopisu z dne 22. novembra 2004 je Poljska odgovorila na pripombe zainteresiranih strank. Kasneje so se Komisija in poljske oblasti večkrat srečale. Z dopisom z dne 8. junija 2005 so bile sčasoma zagotovljene dodatne informacije.

(8)

Prejemnik je podjetje v težavah, proizvajalec jekla Huta Częstochowa S.A (v nadaljevanju „HCz“ ; glej točko 2a). Oktobra 2002 je HCz svoja proizvodna sredstva dal v zakup novemu podjetju, Huta Stali Częstochowa Sp z o.o. (v nadaljevanju „HSCz“ ; glej točko 2b).

(9)

Gre za dve vrsti ukrepov: finančno prestrukturiranje HCz (glej točko 3) in več drugih neposrednih ukrepov (glej točko 4).

(10)

„Prestrukturiranje“ je potekalo v treh stopnjah, od katerih je samo tretja aktualna za namene nadzorovanja državne pomoči: Prvi poskus novembra 2001 v okviru spravnega postopka, ki ga je vodilo sodišče, ni uspel. Posledično je HCz moral oktobra 2002 prijaviti stečaj. Februarja 2003 je bil HCz sprejet za prestrukturiranje v skladu z novim zakonom, zaradi katerega je bil stečajni postopek prekinjen. V okviru načrta prestrukturiranja se morajo sredstva porazdeliti med različna podjetja, podjetja ali sredstva pa bodo prodana. Eno podjetje bo dobilo sredstva proizvodnje jekla, da bo poravnalo dolgove do komercialnih upnikov (bank in ponudnikov javnih storitev), drugo podjetje pa bo v glavnem dobilo zemljo, da bo poravnalo dolgove do javnih upnikov (dolgovi javnim ustanovam, kot je na primer davek). Prodana bodo tudi preostala hčerinska podjetja HCz, da bodo služila neprestrukturljivim javnim in komercialnim dolgovom.

(11)

HCz je drugi največji proizvajalec jekla na Poljskem. Proizvaja pretežno kvadratno pločevino (3), vrsto dodelanega jekla, ki presega 60 % prodaje. Proizvod se uporablja v ladjedelništvu in gradbeništvu.

(12)

Prvi obrat HCz je bil ustanovljen med leti 1896 in 1902. HCz trenutno sestavljata sorazmerno moderna jeklarna in tovarna pločevine, ki zajema elektroobločno peč, neprekinjeno livarno in tovarno težke pločevine z napravami za končno obdelavo. Nazivna zmogljivost trgovine za izdelavo jekla (ki proizvaja vmesne proizvode, npr. bloke) je 700 000 ton, tovarne pločevine (ki vmesne proizvode pretvarja v končne izdelke) pa je približno 780 000 ton.

(13)

HCz ima v lasti 14 hčerinskih podjetij, ki mu zagotavljajo dodatne storitve. Med njimi so proizvajalec cevi Rurexpol Sp. z o.o. (4), koksarna Koksownia Sp. z o.o. in elektrogospodarstvo Elsen Sp. z o.o. HCz je skupaj s svojimi hčerinskimi podjetji leta 2002 zaposloval 5 000 delavcev.

(14)

Poljska zakladnica je 100 % lastnik HCz. Njen osnovni kapital znaša 370 milijonov PLN (približno 70 milijonov EUR) (5). Knjigovodska vrednost sredstev podjetja je na dan 31. decembra 2003 znašala 768,5 milijona PLN (približno 160 milijonov EUR).

(15)

Od poletja 2001 je bil HCz v resnih finančnih težavah. Ker ni mogel vzdrževati dolgov (ki so konec leta 2003 znašali približno 1,4 milijarde PLN, približno 310 milijonov EUR), je bila večina njegovih sredstev, vključno z vsemi sredstvi jekla, zastavljena večjim upnikom.

(16)

11. novembra 2001 je HCz zaprosil za spravni postopek, ki ga vodi sodišče, na podlagi katerega je bilo plačilo njegovih dolgov začasno preklicano. Namen spravnega postopka je bil podjetju omogočiti, da se prestrukturira tako, da mu upniki delno odpišejo dolg. Oktobra 2002 je sodišče razveljavilo spravni postopek, ker se upniki niso strinjali s paketom za prestrukturiranje. Spravni postopek po mnenju poljskih oblasti ni uspel, saj so upniki zahtevali, da mora HCz za poravnavo vseh dolgov uporabiti pomoč, ki jo zagotavlja država.

(17)

28. oktobra 2002 je HCz prijavil stečaj. HCz je bil v skladu s poljsko zakonodajo dolžan zaprositi za stečaj po zaključitvi spravnega postopka, ker ni bil zmožen plačati dolgov, ki so zapadli po opustitvi spravnega postopka. Tega dne je HCz dal v zakup svoja proizvodna sredstva in ustavil proizvodnjo jekla ter je od takrat dalje deloval samo kot holding za svoja hčerinska podjetja; danes ga sestavlja izključno upravni organ, v katerem je približno 40 oseb.

(18)

Ob upoštevanju stečajnih postopkov HCz ter z namenom zagotavljanja kontinuitete proizvodnje brez tveganja, da bi prejemnik prekinil z delovanjem, je bilo ustanovljeno novo podjetje HSCz pod nadzorom Towarzystwo Finansowe Silesia Sp. z o.o. (v nadaljevanju „TFS“, družba z omejeno odgovornostjo, ki je delovala v jeklarski industriji v večinski lasti zakladnice).

(19)

28. oktobra 2002 je HSCz zakupil naprave za proizvodnjo jekla, ki so bile v lasti HCz (vključno z jeklarno, tovarno pločevine, koksarno in nekaterimi pomembnimi storitvami). Pogodba o zakupu določa, da mora HSCz plačati [...] (*1) milijona PLN mesečno za zakup in od HCz prevzeti preko 2 057 zaposlenih (trenutno 1 950).

(20)

Pogodba o zakupu je HSCz zagotavljala 14-mesečni odlog plačila najemnine. Čeprav pogodba ne določa izrecno, da se mora plačati obresti za odlog, so bile 30. novembra 2004 izračunane zakonske obresti za zamudna plačila, ki so znašale [...] PLN, ki jih je HSCz plačal HCz.

(21)

TFS je HSCz oskrbel samo z minimalnim kapitalom 50 000 PLN. Da bi deloval na trgu brez gibljivih sredstev, je HSCz skrajšal rok plačila terjatev na približno 15 dni, medtem ko je podaljšal rok plačila obveznosti za več kot 50 dni. To je bilo možno, saj so bili vsi dobavitelji, razen ene izjeme, pripravljeni sprejeti takšne kreditne pogoje, da bi HSCz obdržali kot glavno stranko. Dejansko je veliko dobaviteljev sklenilo tako imenovane barter pogodbe, pri čemer so se surovine, še zlasti staro železo, plačevale s končnimi proizvodi, kot je pločevina, namenjena za preprodajo nekaterim končnim uporabnikom. Podjetja so skrbno nadzorovala proizvodnjo in račune HSCz in v zameno za nastala tveganja zahtevala znatne dobičke od dejavnosti.

(22)

Dodatna zaščita se je samo zahtevala za obveznosti, nastale iz energije, ki jo je dobavil poljski operater električne energije (Polskie Sieci Energetyczne S.A. (v nadaljevanju „PSE“)). Od TFS se je zahtevalo, da podpiše tri garancijske pogodbe, od katerih je vsaka znašala PLN [...]. Na eni strani so vsebovale zaščito, sestavljeno iz treh zadolžnic, od katerih je vsaka obljubljala plačilo zneska [...] milijonov PLN, na drugi strani pa tri razglasitve soglasja za takojšnje uveljavljanje na podlagi poljskega zakona o pravdnem postopku (člen 777) in tako oskrbele PSE s poroštvom v znesku [...] milijonov PLN. 28. novembra 2002 sta bili izdani dve zadolžnici/poroštvi, vsaka za [...] milijonov PLN, veljavni do 30. junija 2003, medtem ko je bilo 30. decembra 2002 izdano še eno poroštvo v vrednosti [...] milijonov PLN, veljavno do 31. marca 2005. HSCz je za vse zadolžnice in poroštva plačal fiksno premijo [...] PLN, in za poroštvo [...] milijonov PLN, tj. znesek, enakovreden približno 0,8 %. Vendar neplačani računi za elektriko nikoli niso presegli [...] milijonov PLN, ker je garancijski sporazum vseboval mehanizem, ki je HSCz zadolžil, da poplača vse zapadle zneske v roku petih tednov.

(23)

Junija 1998 je poljski Svet ministrov sprejel Prvi program prestrukturiranja za poljsko železarsko in jeklarsko industrijo. Ta je bil dopolnjen leta 2001 in priložen mu je bil Zakon o prestrukturiranju (železarske in jeklarske industrije) (6) z dne 24. avgusta 2001, ki je nudil pravno podlago za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije.

(24)

5. novembra 2002 je poljski Svet ministrov odobril spremembo Prvega programa prestrukturiranja, ki se je v končni obliki glasil Program prestrukturiranja in razvoja poljske železarske in jeklarske industrije do leta 2006 (v nadaljevanju Nacionalni program prestrukturiranja ali „NPP“). Ta program bistveno dopušča, da se državna pomoč dodeli poljski jeklarski industriji za prestrukturiranje v obdobju od leta 1997 do 2006 do zneska 3,387 milijarde PLN (713 milijonov EUR).

(25)

NPP navaja, da na Poljskem obstaja 17 jeklarskih podjetij, razdeljenih na tri skupine. Prva skupina zajema osem podjetij, ki prejemajo državno pomoč po NPP. Večina pomoči je bila dodeljena za konsolidacijo štirih glavnih jeklarskih proizvodnih lokacij na Poljskem, ki so se združile v največjega poljskega proizvajalca jekla, Polskie Huty Stali S.A (v nadaljevanju „PHS“), trenutno imenovanega Mittal Steel Poland (v nadaljevanju „MSP“), po prodaji holdingu LNM (7), ki se je nedavno preoblikoval v Mittal Steel (8). Druga skupina pokriva šest podjetij, ki niso bila vključena v program prestrukturiranja, ker njihova glavna gospodarska panoga ni povezana z jeklarsko proizvodnjo ali ker niso prejela pomoči. Tretja skupina vključuje tri podjetja, ki so prejela pomoč, vendar so medtem prijavila stečajne postopke.

(26)

HCz se nahaja v tretji skupini. Glede na zahtevo HCz za stečajni postopek je NPP glede HCz sklenil, da „se bo nadaljnje prestrukturiranje tovarne izvajalo z likvidacijo“ (poglavje 3.1.2. in točka 5.1). Točka 3.1.3.3 pravzaprav navaja HCz kot eno izmed tovarn, „za katere je bil sprožen stečajni postopek“, ter navaja tudi, da tovarno sedaj upravlja „stečajni upravitelj stečajnega premoženja“. NPP v točki 5.4.2 razlaga, da „bi za prestrukturiranje HCz bilo nujno, da se mu dodeli državna pomoč v višini 1 milijarde PLN. Še vedno pa ne bi dosegli pričakovanih rezultatov. V takšni situaciji se podjetje prestrukturira z likvidacijo, z njegovimi proizvodnimi sredstvi pa upravlja HSCz, [ki] nadaljuje s proizvodno dejavnostjo HCz brez državne pomoči ali prestrukturiranja. Sredstev HCz ne prevzame noben prejemnik državne pomoči (poglavje 3.1.3.1.)“.

(27)

NPP je bil predložen EU. 25. marca 2003 je bil dokončan na podlagi intenzivnega dialoga s Komisijo. Komisija je po oceni predlagala odločbo Sveta za podaljšanje plačilnega roka za dodelitev državne pomoči poljskemu jeklarskemu sektorju v skladu z Evropskim sporazumom (ki je prvotno trajal samo do leta 1997) do konca leta 2003 ob upoštevanju sposobnosti za razvoj, dosežene do leta 2006, ki jo je julija 2003 odobril Svet (9).

(28)

EU je na ta način z odstopanjem od pravil dopustila Poljski, da dodeli pomoč za prestrukturiranje jeklarski industriji (10). Glavne ugotovitve NPP so bile preoblikovane v Protokol k Pristopni pogodbi, Protokol št. 8 o prestrukturiranju poljske železarske in jeklarske industrije. Protokol št. 8 odobrava dodelitev državne pomoči osmim navedenim podjetjem (ne HCz) v znesku do 3,387 milijarde PLN. Protokol št. 8 pa po drugi strani poudarja, da ni dovoljena nobena dodatna pomoč za prestrukturiranje za poljsko jeklarsko industrijo.

(29)

30. oktobra 2002, kmalu po tem, ko je HCz prijavil stečaj, je bil sprejet Zakon o državni pomoči podjetjem, ki so posebnega pomena za trg dela (ki je bil spremenjen novembra 2003 (11) in je v nadaljevanju imenovan „zakon z dne 30. oktobra 2002 “) (12). Ta zakon podjetjem dopušča vodenje postopka prestrukturiranja, da se izognejo likvidaciji. V ta namen je zakon predstavil nov pristop prestrukturiranja, kot ga ponuja za prestrukturiranje (tj. delni odpis dolga) javnega dolga, ki je do tedaj lahko bil samo prerazporejen ali odložen.

(30)

V skladu s členom 7(1) zakona z dne 30. oktobra 2005 je podjetje v prestrukturiranju pred začetkom prestrukturiranja upravičeno do stečajne zaščite, dokler prestrukturiranje ni zaključeno ali prekinjeno. Prestrukturiranje se mora zaključiti v največ 24 mesecih po sprejetju sklepa o prestrukturiranju (člen 19(2) zakona z dne 30. oktobra 2002).

(31)

Zakon z dne 30. oktobra 2002 predpisuje finančno prestrukturiranje komercialnih odgovornosti, ustvarjenih pred julijem 2002, in javnih odgovornosti, ustvarjenih pred junijem 2002 (člen 3 zakona z dne 30. oktobra 2002, ki je zadnje obdobje podaljšal za eno leto). Medtem ko zasebno finančno prestrukturiranje komercialnih odgovornosti temelji na sporazumu o prestrukturiranju, s katerim se mora strinjati najmanj 50 % upnikov (v skladu s Poglavjem 4 zakona z dne 30. oktobra 2002), pa se lahko javne odgovornosti delno odpišejo na podlagi sklepa predsednika poljske Agencije za industrijski razvoj (Agencja Rozwoju Przemysłu S.A., v nadaljevanju „ARP“), organ, ki je odgovoren za nadziranje prestrukturiranja podjetij v skladu z zakonom z dne 30. oktobra 2002 (glede na Poglavje 5).

(32)

Sprememba z dne 14. novembra 2003 v Poglavju 5a zakona z dne 30. oktobra 2002 je predstavila tudi možnost povračila nekaj denarja iz javnih terjatev na osnovi posebne sheme za prestrukturiranje, s čimer prejemnik prenese lastništvo sredstev, ki so brez poroštva, na hčerinsko podjetje lastnika ARP („operater“) v vrednosti, ki je enakovredna najmanj 25 % celotnega dolga. Kasneje se ta sredstva prodajo, s čimer se izplača javne upnike (člen 32d zakona z dne 30. oktobra 2002). Vendar morajo javni upniki potrditi posebno shemo za prestrukturiranje (člen 32h zakona z dne 30. oktobra 2002).

(33)

Poglavje 5a in posebna shema za prestrukturiranje prav tako podaljšata začasno in materialno področje prestrukturljivih terjatev. Terjatve so predmet prestrukturiranja za obdobje še enega leta (do 30. junija 2003) in lahko v skladu s členom 32a(1) zakona z dne 30. oktobra 2002 vsebujejo več različnih vrst javnega dolga (13).

(34)

21. januarja 2003 je HCz z ARP zaprosil za prestrukturiranje v skladu z zakonom z dne 30. oktobra 2002. 21. februarja 2003 je predsednik ARP sprejel prošnjo in odredil izvajanje postopkov prestrukturiranja v skladu s členom 10 (1) zakona z dne 30. oktobra 2002, ki je HCz zagotovil stečajno zaščito.

(35)

18. aprila 2003 je HCz predložil načrt za prestrukturiranje podjetju ARP. Osnovna ideja načrta je bila razdeliti sredstva HCz na proizvodna in druga sredstva ter prodati proizvodna sredstva kot delujoče podjetje zasebnemu sektorju. 2. julija 2003 je ARP potrdil načrt za prestrukturiranje. Načrt je bil nato predložen Uradu za konkurenco in varstvo potrošnikov (v nadaljevanju „UKVP“), ki ga je 25. julija 2003 sprejel pod pogojem, da ne bo zagotovljena nobena državna pomoč (14).

(36)

7. avgusta 2003 je predsednik ARP sprejel odločitev o prestrukturiranju v skladu s členom 10(4) zakona z dne 30. oktobra 2002. Oktobra 2003 je bil načrt za prestrukturiranje spremenjen, da je odražal zahteve, ki jih je določil UKVP. 1. decembra 2003 ga je potrdil ARP in je tako spremenil izhodiščno odločbo o prestrukturiranju.

(37)

30. aprila 2004 je predsednik ARP izdal dodatno odločbo, ki je spremenila odločbo o prestrukturiranju. Temeljila je na dopolnjenem poslovnem načrtu z dne 26. aprila 2004. Bilo je nujno, da se načrt spremeni in tako upošteva spremembe v zakonu z dne 30. oktobra 2002; nova različica je prav tako zelo podrobno opisovala delitev sredstev (15).

(38)

Načrt za prestrukturiranje je na osnovi pravne narave obveznosti opredelil več skupin upnikov:

(39)

Prva skupina vključuje javne institucionalne dolgove (zneske na dan 30. junija 2003), ki zajemajo:

prispevke za socialno varnost (zavod Zakład Ubezpieczeń Społecznych (v nadaljevanju „ ZUS “)) v približni vrednosti [...] milijonov PLN ([...] milijonov prestrukturljivih in [...] milijonov neprestrukturljivih);

Potemtakem so „javni institucionalni upniki“: ZUS, FGSP in PFRON, ki so podrejeni Ministrstvu za gospodarstvo in delo, občini Częstochowa, vključno z njenim davčnim uradom, mestnim svetom in provinco Silesia. Manjše terjatve imajo tudi razne druge občine, kot na primer Poraj.

(40)

Drugo skupino sestavljajo komercialne terjatve (zneski na dan 30. septembra 2003), ki se lahko porazdelijo na terjatve zasebnih in javnih upnikov. Prvo podskupino (v nadaljevanju „javni komercialni upniki“) sestavljajo:

(41)

Druga podskupina in tretja skupina vključujeta naslednje zasebne upnike (zneski kot na dan 30. septembra 2003):

(42)

Načrt za prestrukturiranje določa finančno prestrukturiranje teh odgovornosti, pri čemer se sredstva delijo med tri podjetja.

(43)

Načrt za prestrukturiranje navaja, da se mora upnikom z gospodarskimi terjatvami v zamenjavo za njihove terjatve nuditi sredstva jeklarske proizvodnje. Dolgove naj zamenjajo za delnice v novoustanovljenem hčerinskem podjetju MH, ki bo imelo v lasti celotno opremo, namreč vso opremo trgovine za izdelavo jekla, tovarne pločevine in upravno stavbo.

(44)

Vrednost sredstev je bila določena v skladu s poljsko zakonodajo o podjetjih v državni lasti, ki zahteva, da se sredstva ocenijo pred prodajo. ATEST je zato avgusta 2003 izvedel vrednotenje plavžne peči (livarna) (16), ki je zanašalo [...] milijonov PLN. PROFCEN v Częstochowa je zraven tega ocenil valjalnico na [...] milijonov PLN. Vendar je ATEST ob upoštevanju, da so komercialni upniki dvomili o teh vrednotenjih in trdili, da so glede na uporabljeno metodo preveč optimistična, decembra 2003 izvedel dodatno vrednotenje, ki je temeljilo na diskontiranem denarnem pretoku združenih valjalnice in livarne, ki je naneslo [...] milijonov PLN. Poleg tega je bilo izvedeno vrednotenje po švicarski metodi (2/3 DCF, 1/3 vrednotenja sredstev), katerega posledica je znesek v višini [...] milijonov PLN. Vrednost je bolj ali manj potrdila ponudba LNM v decembru 2003, ki je ta sredstva ocenila na [...] milijonov PLN, popravljenih na [...] milijonov PLN na koncu leta 2003 (vendar se je do marca 2005 ob upoštevanju znatnega povišanja cen jekla ta vrednost skoraj podvojila na [… med 600 in 650] milijonov PLN).

(45)

13. oktobra 2003 so komercialni upniki podpisali sporazum o prestrukturiranju njihovega dolga pred junijem 2002 (v nadaljevanju „sporazum o prestrukturiranju“), ki je stopil v veljavo 9. decembra 2003. Na podlagi knjigovodske vrednosti sredstev podjetja MH, tj. 320 milijonov PLN, je ta sporazum prvič določil, da bodo terjatve tistih komercialnih upnikov na dan 30. junija 2002 poravnane z delno konverzijo v 80,44 % delnic podjetja MH. Od teh je bilo 72,47 % plačanih sorazmerno z obstoječimi terjatvami komercialnih upnikov in 7,97 % je bilo sorazmerno dodeljenih obstoječim poroštvom upnikov. Tako je bil dolg odpisan za približno 60 % v letu 2003 in približno 30 % v letu 2005.

(46)

Drugič je upniški sporazum določil, da mora RFG uporabiti preostalih 19,56 % delnic v MH, da poravna – v celoti – obresti na obveznosti, nastale pred junijem 2002 do datuma, ko je sporazum stopil v veljavo, tj. 9. decembra 2003 (takrat ga je nadomestil upniški sporazum), in obveznosti, ki so nastale po juniju 2002, ter veljavne obresti.

(47)

Upniški sporazum je bil kasneje večkrat spremenjen, da bi spremenil skrajni rok, ko naj bi udeleženi upniki dobili delnice podjetja MH in da bi spremenil časovni razpored ponudb strateških investitorjev za MH.

(48)

Upniški sporazum je bil prvotno sklenjen med upniki, ki so predstavljali 54 % zahtevanega zneska dolga, in je zajemal naslednje komercialne javne upnike: PSE, Zakładem Energetyczny, ARP, PKP in PGNiG ter naslednje zasebne upnike: BPH Bank in BPK Logo. Kredyt Bank, ING BSK, Citibank Handlowy, Bank Millenium, CZW Węglozbyt in Kompania Węglowa se v izhodišču niso strinjale s sporazumom. Vendar je v skladu s členom 23(2) zakona z dne 30. oktobra 2002 sporazum zavezujoč za vse upnike, ki imajo gospodarske terjatve.

(49)

Marca 2004 so Bank Millenium, CZW Węglozbyt in Kompania Węglowa privolile v upniški sporazum. Od takrat so Kredyt Bank, ING in Citibank Handlowy tudi potrdile gospodarsko osnovo programa prestrukturiranja.

(50)

Komisija razume, da bo podjetje MH prodano skupaj s preostalimi zastavami na sredstva podjetja, saj se bo denar od prodaje uporabil za izplačilo preostalih komercialnih in neprestrukturljivih javnih dolgov; poroštva bodo samo na ta način sproščena.

(51)

Operater v skladu z načrtom za prestrukturiranje, kot ga je odobrila odločba o prestrukturiranju, prevzame odgovornost za vse javne institucionalne terjatve kot na dan 30. junija 2003, ki so predmet prestrukturiranja.

(52)

V zameno bo HCz v skladu s členom 32d zakona z dne 30. oktobra 2002 na operaterja prenesel sredstva – prosta poroštev – vredna najmanj 25 % terjatev, ki so bile prenesene na operaterja. Ta sredstva so bila opredeljena v načrtu za prestrukturiranje in zajemajo zemljo, katere deli bodo oblikovali industrijski park, elektrogospodarstvo Elsen in 10 milijonov PLN v terjatvah. Operater bo poskusil iz teh sredstev pridobiti toliko gotovine, kot je le mogoče. Zaključek prodaje glavnine sredstev se ne pričakuje pred decembrom 2005.

(53)

Vrednost zemlje, ki jo bo prejel operater, je ocenil neodvisni presojevalec na 120,6 milijona PLN. Skupaj z delnicami v podjetju Elsen, ocenjenimi na približno 25,4 milijona PLN in terjatvami do vrednosti 10 milijonov PLN, naj bi sredstva operaterja znašala do 156 milijonov PLN (17). To oceno je po naročilu ARP izvedlo podjetje BRE Corporate Finance, veja investicijskega bančništva Commerzbank na Poljskem (18).

(54)

Prenos terjatev na operaterja se avtomatično konča s sprostitvijo poroštev za te obveznosti. Vendar bodo nekateri javni upniki zaradi obstoja neprestrukturljivih terjatev še vedno obdržali zavarovanja, ki bodo ostala v veljavi, dokler HCz/RFG ne bo sposoben poravnati svojih obveznosti po prodaji MH.

(55)

Soglasje za posebno shemo za prestrukturiranje so sprožili ZUS, občina Częstochowa, PFRON in provinca Silesia. Poljska je navedla, da so davčni urad Częstochowa, FGŚP in občinske oblasti mesta Poraj na začetku junija 2005 zavrnile posebno shemo za prestrukturiranje, ker so menile, da bo stečaj dosegel boljše rezultate. Njihovi dolgovi se zato štejejo za neprestrukturljive in jih mora plačati HCz/RFG. Poljske oblasti so zagotovile, da bodo te terjatve v celoti izplačane.

(56)

HCz se preimenuje v RFG. RFG bo imel v lasti nekatera izmed preostalih sredstev, še posebej večino hčerinskih podjetij podjetja HCz, kot sta Rurexpol in koksarna, katere večji del bo prodan strateškemu investitorju. Več sredstev, ki jih je HSCz zakupil, bo prenesenih na drugo hčerinsko podjetje v lasti HCz, imenovano Majątek Hutniczy Plus (v nadaljevanju „MH Plus“) z namenom nadaljnje prodaje strateškemu investitorju v korist RFG.

(57)

Strokovnjaki, ki so delali za podjetje PROFCEN v Częstochowa in so bili vključeni v kasnejše vrednotenje hčerinskih podjetij, ki jih je izvajalo podjetje ATEST, so konec leta 2003 prvič ocenili sredstva RFG. Vrednost MH in MH Plus je bila dodatno utemeljena s ponudbami strateških investitorjev. Drugo osnovno vrednotenje je bilo določeno na začetku leta 2005 po prejemu nakupne ponudbe za delnice različnih hčerinskih podjetij (glej točko 62) in odraža znatni preobrat na bolje na trgu jekla. Vrednost hčerinskih podjetij znaša:

Tabela 1

ocenjene vrednosti hčerinskih podjetij, ki jih prodaja RFG

(58)

RFG bo moral izplačati vse neprestrukturljive javne institucionalne dolgove (približno [...] milijonov PLN) (19). Prav tako bo moral plačati obresti na komercialne obveznosti, prestrukturirane v obliki konverzije v delnice MH za obdobje od 1. julija 2002 do 9. decembra 2003 ([...] milijonov PLN) in vse nove komercialne obveznosti z obrestmi, ki so nastale po juniju 2002 (ocenjene na [...] milijonov PLN) (20). Zato bo od [...] milijonov PLN, ki jih bo RFG prejel od prodaje hčerinskih podjetij, [...] milijonov PLN porabljenih za plačilo vseh neplačanih dolgov, medtem ko bo [...] milijonov PLN porabljenih za pokritje stroškov prestrukturiranja, okrog [...] milijonov PLN pa bo ostalo v RFG.

(59)

HCz in TFS nameravata skupaj z upniki HCz in pod nadzorom zakladnice prodati delnice podjetij MH, MH Plus, koksarne, Rurexpol in nekaterih drugih hčerinskih podjetij skupaj z delnicami HSCz strateškemu investitorju. Postopek bo nadziral pogajalski odbor, v katerem bodo predstavniki podjetij HCz in TFS ter devet upnikov HCz (BPH, Citibank Bank Handlowy, Bank Millennium, Kredyt Bank, ING BSK, PSE, PKP, PGNiG in ARP).

(60)

TFS in HCz sta po začetnem razpisnem postopku izbrala LNM holdings N.V (sedaj združen v Mittal Steel, vendar v nadaljevanju „LNM“) in Industrijsko zvezo Donbass (v nadaljevanju „Donbass“) kot prednostna ponudnika za vstop v ekskluzivna pogajanja. 31. marca 2004 je bil parafiran predhodni sporazum, ki pa je bil kasneje preklican. Jeseni 2004 je bilo ponovno uvedeno zbiranje ponudb s preferencialnimi ponudniki.

(61)

Februarja 2005 je LNM na osnovi ponujene cene dobil ekskluzivnost. Cena se je v skladu s preobratom na bolje na trgu koksa in jekla znatno povišala. Sporazum z LNM je bil parafiran 15. aprila 2005. Vendar so se 16. maja 2005 po neuspešnih pogovorih LNM s sindikati začela pogajanja z Donbass. Po mnenju poljskih oblasti je Donbass sedaj pripravljen plačati ceno, ki jo je ponudil LNM, in tako je bil sporazum parafiran 16. junija 2005, kar predstavlja osnovo končnega sporazuma za prodajo podjetij industrijskemu združenju Donbass.

(62)

Cena okrog [...] […(med 600 in 650)] milijonov PLN bo plačana kot paket za MH, MH Plus (približno [...] milijonov PLN), Koksownia (približno [...] milijonov PLN), Rurexpol in osem drugih hčerinskih podjetij HCz (približno [...] milijonov PLN skupaj) ter HSCz (približno [...] milijonov PLN). Prodajalci so določili minimalne cene, vendar so se glede cenovne ponudbe za vse elemente transakcije sorazmerno povišale (ker bi drugače obstajalo tveganje različnih ponudnikov, ki so sposobni predložiti boljše ponudbe za različne strani).

(63)

Oktobra 2004 je TFS predstavil posodobljen Individualni poslovni načrt (v nadaljevanju „IPN“) za HSCz za obdobje od leta 2004 do 2006 ob predpostavki, da bodo delovanje in sredstva HSCz zopet združena v eno podjetje (vključno z MH, MH Plus in HSCz). Ta IPN vključuje tudi investicije 252,6 milijona PLN v obstoječo tovarno. Načrtovanih je tudi več drugih ukrepov za prestrukturiranje, kot je zmanjšanje stroškov in okoljski program. IPN na osnovi teh ukrepov predvideva donosnost naložb za več kot 10 % za leta 2004 do 2006 in donosnost kapitala za več kot 5 %.

(64)

Razpis je od investitorja zahteval, da v roku 24 mesecev od prevzema nadzora nad HSCz, MH in MH Plus konča program naložb. Prodajni sporazum bo tudi obvezal investitorja, da ne poveča proizvodne zmogljivosti končnih proizvodov do 31. decembra 2006, še posebej pa ne bo vlagal v nove proizvodne linije toplo valjane pločevine.

(65)

Da bi ocenili učinke prestrukturiranja, je PriceWaterhouseCoopers v imenu Poljske izvedel podrobno gospodarsko analizo (v nadaljevanju „analiza PWC“), ki primerja obseg poravnave dolga v dveh predvidenih potekih, namreč v postopku prestrukturiranja in stečajnem postopku. Dogovori o prestrukturiranju so bili vzeti iz upniškega sporazuma, ki je bil sklenjen oktobra 2003, ter odločbe o prestrukturiranju, ki je bila sklenjena avgusta/decembra 2003. Dogovori pri stečaju temeljijo na hipotetični uporabi stečajnega zakona (21) in na najboljšem izidu za javne institucionalne upnike.

(66)

Analiza pričakuje, da bo stečaj in prestrukturiranje izvedeno v prvi zadevi dne 31. decembra 2003 (glej tabelo 2) in v drugi zadevi dne 31. marca 2005 (glej tabelo 3). Znesek terjatev in vrednost sredstev sta izračunana na osnovi trenutne vrednosti (npr. za leto 2003 bo vrednost MH […(med 325 in 375)] milijonov PLN, medtem ko bo leta 2005 […med 600 in 650] milijonov PLN). Razlog, zakaj je bila analiza izvedena za dve različni časovni obdobji, je v tem, da so komercialni upniki že pristali na prestrukturiranje na podlagi tabele 2, medtem ko javni institucionalni upniki niso dali končne odobritve v letu 2003, temveč so to storili kasneje glede na potek marca 2005. Vendar so se v tistem času številke znatno spremenile, saj so se na eni strani upniške terjatve kot rezultat dodatno obračunanih obresti povečale, na drugi strani pa so se prihodki tako pri stečaju kot tudi prestrukturiranju izboljšali, ko se je vrednost zadevnih sredstev dvignila.

Tabela 2

Primerjava prihodkov za december 2003

Tabela 3

Primerjava prihodkov za marec 2005

(67)

Med letom 1997 in majem 2002 je HCz prejel državno finančno podporo v vrednosti 25 161 072,08 PLN (5,3 milijona EUR).

(68)

19 699 452 PLN (4,15 milijona EUR) je bilo dodeljenih za podporo tekočega poslovanja in prestrukturiranja zaposlovanja:

(69)

Komitet Badań Naukowych (Odbor za znanstveno raziskovanje, v nadaljevanju „KBN“) je HCz odobril tudi 5 461 620 PLN (1,15 milijona EUR). Te subvencije so temeljile na sporazumih med HCz in KBN ter Metalurškim inštitutom v mestu Gliwice, ki so bili sklenjeni za pospeševanje raziskovalnih in razvojnih projektov (v nadaljevanju projekti „R&R“ ). Dodeljene so bile naslednje subvencije:

(70)

HSCz je med novembrom 2002 in januarjem 2004 koristil ugodnosti iz mnogih finančnih ukrepov.

(71)

HCz je odložil plačilo svojih dolgov do ZUS in FGSP, ki pa so do sedaj že bili plačani. Zapoznela plačila (narejena kasneje od dveh tednov po roku zapadlosti) v celoti znašajo 18 155 302 PLN. Za ta zapoznela plačila, ki po navadi niso prekoračila šestmesečnega roka, so se HCSz zaračunale zakonske obresti, tj. 560 383 PLN.

(72)

Davčni urad v Częstochowa je sprejel odloge plačila davkov v znesku približno 7 milijonov PLN v zameno za plačilo zakonskih obresti, ki so bile ustrezno plačane. Vendar je urad odpovedal del zakonskih obresti, dolgovanih zaradi zapoznelih plačil. Razlika med plačanimi obrestmi in celotnimi zakonskimi obrestmi je PLN 31 145 PLN.

(73)

Predsednik PFRONa je odpovedal terjatve obresti proti HSCz v znesku 22 821 PLN in sprejel plačilo teh terjatev v delih približno 350 000 PLN, tj. vrednost pomoči, enaka 8 150 PLN. Če so davčne koristi v znesku 31 145 PLN vračunane, je bil HSCz oproščen terjatev v skupni vrednosti 62 116 PLN (okrog 13 077 EUR).

(74)

Nazadnje, 27. novembra 2002 in 20. novembra 2003 je KBN odobril podpori 1 100 000 PLN in 280 000 PLN (1 380 000 PLN) v celoti za skupne stroške 4 370 000 PLN (30,4 %) za industrijske raziskave in predkonkurenčne dejavnosti za projekt, ki bi pomagal analizirati načine za moderniziranje tehnološkega procesa v livarnah s spremembo razdrobitve sestavin, ki se uporabljajo za izdelovanje jekla z namenom povišanja kakovosti in učinkovitosti (43).

(75)

Komisija je v svoji odločbi o začetku postopka izrazila dvome, da so ukrepi, ki jih je izvedla Poljska, vključevali pomoč, pomembno za tri razloge:

(76)

Komisija je prav tako izrazila zaskrbljenost, ali je, ob upoštevanju točke 4a Protokola št. 8, LNM upravičen do pridobitve delnic v HCz, saj je LNM že lastnik MSP, prejemnika državne pomoči po tem protokolu.

(77)

V dopisu z dne 9. septembra 2004, UK Steel, ki deluje v imenu konkurentov HCz iz Združenega kraljestva, trdi, da odpisi dolgov in dolgovi predstavljajo državno pomoč do takrat, ko so v celoti izplačani. Odobrava zaskrbljenost Komisije, da bi bila pod normalnimi tržnimi pogoji jeklarska sredstva HCz likvidirana, ne pa da jih je najel HSCz. UK Steel prav tako poziva Komisijo, da uporabi točko 4b Protokola št. 8, ki bi po njegovem mnenju v celoti izločila LNM za pridobitev sredstev HCs.

(78)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 je Češka republika kot lastnik druge tovarne, ki proizvaja jekleno pločevino, Vítkovice Steel, izrazila svoj interes pri postopkih Komisije.

(79)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 se LNM pridružuje postopkom Komisije kot eden potencialnih ponudnikov. LNM navaja, da je njegov cilj pomagati prikazati, da sta privatizacija jeklarskih podjetij HCz in odnos med drugimi podjetji v skupini LNM popolnoma skladna s Pristopno pogodbo ter pravili državne pomoči. Potrjuje zlasti, da njegovo hčerinsko podjetje MSP ne prevzema podjetij HCz. Ponavlja svoje nedvomno zagotovilo, da bo v primeru, če bo uspešen pri prevzemu podjetij HCz, ta podjetja vodil kot neodvisno podjetje, povsem ločeno od MSP, in da bo zagotovil, da med njimi in MSP ne bo prenesena nobena državna pomoč ali zmogljivost. Edini odnos med podjetji bi bil komercialni, pri čemer bi MSP podjetju HCz dobavljal bloke; ta odnos bi bil organiziran na transparenten način in po tržnih cenah, ki ne bi odstopale od cen, ki jih zaračunavajo konkurenti podjetja.

(80)

Donbass je posegel v postopke Komisije kot eden potencialnih ponudnikov v dopisu z dne 13. septembra 2004. Donbass meni, da prestrukturiranje poteka v skladu s tržnimi pogoji. Zaradi zapletene narave in trajanja stečajnih postopkov dvomi, da bi bil zainteresiran za nakup sredstev HCz, če bi bili takšni postopki sproženi.

(81)

Poljske oblasti so zagotovile dodatne informacije. Nameravajo pojasniti, da niti prestrukturiranje HCz niti delovanje HSCz nista vključevala pomoči za prestrukturiranje. Priznavajo samo, da je bilo nekaj pomoči dodeljene HCz pred koncem leta 2002. Končno Poljska razlaga, zakaj naj bi Komisija privolila v spremembo NPP.

(82)

Poljske oblasti najprej zagotavljajo nove razloge, zakaj prestrukturiranje HCz ne sme vključevati državne pomoči. V tej povezavi predstavljajo zgoraj omenjeno analizo stečajnega postopka, ki ga je izvedel PWC. Želijo prikazati, da bodo v primeru prestrukturiranja izpolnjene vse terjatve javnih upnikov v večjem obsegu kot bi bile v primeru stečaja.

(83)

Analiza temelji na ustrezni analizi vrednosti poroštev, ki prej še ni bila izvedena. Analiza PWC dejansko poudarja, da so terjatve javnih upnikov pretežno zavarovane na neproizvodnih sredstvih s samo majhnim delom zavarovanja na proizvodnih sredstvih, medtem ko so terjatve civilnih upnikov zavarovane zlasti na (najbolj vrednih) proizvodnih sredstvih. Poleg tega so bile terjatve javnih upnikov celo v primerih, kjer so zavarovane s proizvodnimi sredstvi HCz, registrirane s kasnejšimi datumi od terjatev zasebnih upnikov. V skladu s poljskim Zakonom o stečaju takšne terjatve ne morejo biti izpolnjene, dokler niso urejene terjatve, ki so bile registrirane prej (tj. terjatve zasebnih upnikov).

(84)

Poljska na podlagi te analize trdi, da prestrukturiranje izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov. Le majhno število javnih upnikov prejema manj pri prestrukturiranju kot pri stečaju (tisti, ki imajo minus v zadnjem stolpcu tabele 2 in 3), vendar je v vsakem primeru to še vedno več kot v realističnem stečajnem poteku.

(85)

Poljska trdi, da je analiza PWC za leto 2003 zelo optimistična podlaga za javne institucionalne upnike. V resnici je nadaljnje zniževanje prihodkov iz stečajnih postopkov prvotno rezultat posebne narave stečajnih postopkov na Poljskem, ki jih nadzoruje sodišče, ki zajema stroške prejemnikov, ki ponavadi znašajo do 5 % prejemkov od prodaje in v primeru HCz verjetno največ 10 %. Stečajni postopki pa so lahko tudi dolgotrajni, kar še dodatno zniža vrednost.

(86)

Poljske oblasti prav tako trdijo, da bi stečaj lahko imel učinek, da sredstva niso prodana v enotnem postopku, saj imajo nekateri upniki lastniške pravice prenesene na posamezna sredstva in jih lahko zato prodajo ločeno. Tako investitorji ne morejo biti prepričani, da bodo pridobili celotno proizvodno linijo, kar lahko vodi v znižanje cene. Poljska je zagotovila več primerov prodaj v stečajnem postopku, vključno s primerom Huta Andrzej, v katerem je razdelitev lastništva nad proizvodnimi sredstvi zelo otežila prodajo in povzročila znižanje cene. Zaradi tega lahko prodaja pod stečajnim postopkom vodi v znatno nižjo ceno, kot pa prodaja, organizirana pod postopkom prestrukturiranja.

(87)

Poljske oblasti prav tako trdijo, da so „izgubarski“ javni upniki še vedno v boljšem položaju od zasebnih upnikov, ki so v vsakem primeru izbrali prestrukturiranje (za podrobnosti glej tabeli 2 in 3) (44).

(88)

Poljske oblasti razlagajo, da je glavni razlog, zakaj so upniki neradi podpisali upniški sporazum, pomanjkanje zaupanja, da bo program prestrukturiranja obrodil pozitivne rezultate. Poljske oblasti prav tako predlagajo, da so zasebni upniki v glavnem zadržani glede novih ponudb, še posebej zaradi tega, ker banke niso pripravljene zamenjati poroštev in hipotek na sredstva za delnice, saj to vodi v dejstvo, da njihove terjatve znižajo revizorji ali Bančni inšpektorat in so tako zavezani, da v svojih knjigah prikažejo izgubo. Na drugi strani pa ohranitev sedanjega stanja omogoča, da ohranijo višjo vrednost v svojih knjigah, tudi če ta ni realna.

(89)

Tudi če se prestrukturiranje zdi realno, časa, ki je potreben za dosego rezultatov, pa ni veliko in obstaja dobra možnost za izplačilo v terjatvah, potem se kaže težnja po zavzemanju za takšne rešitve. Poljska je dejansko zagotovila dopise Kredyt Bank in ING BSK, ki kažejo, da celo tiste banke, ki pri prestrukturiranju največ izgubijo, sedaj vidijo v prestrukturiranju boljšo možnost kot pa v stečaju. Medtem so zasebni komercialni upniki navedli, da so pripravljeni na nadaljnje znižanje povrnitev obresti, da bi zagotovili, da HCz ohrani zadostna sredstva za izplačilo vseh svojih neprestrukturljivih obveznosti in s tem povezanih stroškov.

(90)

Poljska tudi trdi, da javni komercialni upniki, ki bodo na osnovi analize PWC dobili manj pri postopku prestrukturiranja kot pri stečaju, v nobenem primeru ne bodo imeli dovolj moči, da bi preprečili spravni sporazum, sklenjen v skladu s poljsko zakonodajo. Zato bo v praksi le manjšina nezadovoljnih upnikov imela moč, da izsili likvidacijo.

(91)

Kar zadeva javne institucionalne upnike, so poljske oblasti navedle, da do sprostitve zavarovanj, ki jih imajo javni upniki, in prenosa terjatev na novo podjetje, operaterja, ne pride avtomatično. Namesto tega bi moralo takšno ravnanje zahtevati izključno, posamezno soglasje vsakega izmed javnih institucionalnih upnikov, ki je – po mnenju poljskih oblasti – diskrecijsko. To je najboljše ponazorjeno s tremi javnimi institucionalnimi upniki (davčni urad Częstochowa, FGSP in občinske oblasti Poraja), ki so zavrnile posebno shemo za prestrukturiranje zaradi tega, ker menijo, da bi jim stečaj prinesel boljše rezultate.

(92)

Poljska je prav tako zagotovila dodatne informacije o dejavnosti HSCz. Trdi, da so jeklarska proizvodna sredstva, ki jih je HCz dal v zakup HSCz, dejanje, na katerega bi navadno pristal vsak zasebni upnik. Medtem ko bi ustaljena praksa sodnih prejemnikov povzročila ustavitev proizvodnih dejavnosti, je rešitev, ki sestoji iz dajanja takšnih sredstev pred stečajem v zakup neodvisnemu podjetju izven nadzora prejemnikov, način ohranjanja vrednosti sredstev kot delujočega podjetja. Zato bi zasebni upnik tudi sprejel odlog plačil v skladu z najemno pogodbo.

(93)

Poljske oblasti tudi ne priznavajo, da so bile njihove dejavnosti, ki predstavljajo državno pomoč v obliki financiranja, zagotovljene iz posojil, ki so jih na komercialnem temelju odobrili dobavitelji in predplačila jeklarskih strank, ki niso hotele izgubiti HCz/HSCz kot stranke.

(94)

Glede plačila računov za energijo PSE Poljska trdi, da poroštva niso predstavljala državne pomoči, ko je HSCz plačal TFS tržno stopnjo za poroštva, ki je znašala 2 % njihove realne vrednosti. Ta vrednost je izračunana na osnovi, da zagotovljena vsota ni nikoli presegla 6 milijonov PLN in na ta način bi morala biti premija 120 000 PLN dejansko enaka 2 %. Za primerjavo poljske oblasti navajajo Nacionalni sklad za kreditna poroštva, ki strankam iz več kot 25 komercialnih bank nudi „poroštva za posojila“ po stopnjah, ki trenutno znašajo 1 % za 1 leto, 1,2 % za 2 leti in 1,4 % za tri leta. Zato po mnenju poljskih oblasti cena poroštev in zneski iz tega odsevajo tržne pogoje, ki so prevladujoči v tem času.

(95)

Prvič, Poljska priznava, da je pomoč HCz v znesku 19 699 452 PLN (4 147 332 EUR), odobrena med letom 1997 in majem 2002, predstavljala pomoč za prestrukturiranje.

(96)

Drugič, poljske oblasti glede pomoči KBN menijo, da zadevne pomoči izpolnjujejo merila, določena v okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (v nadaljevanju „okvir R&R“ ) (45) in se morajo obravnavati kot pomoč te vrste.

(97)

Poljske oblasti navajajo, da jih delno pokriva program, ki ga je 30. novembra 2001 sprejel predsednik KBN, o merilih in metodah za dodelitev državne finančne podpore za znanost, ki je bila vključena na seznam obstoječe pomoči v Pristopni pogodbi. To velja vsaj za pomoč podjetju HSCz v znesku 1 380 000 PLN, ki je bila odobrena po sprejemu programa.

(98)

Poljska prav tako meni, da bi odobritve KBN podjetju HCz v znesku 5 461 620 PLN, čeprav niso podeljene v skladu s programom, morale biti obravnavane kot združljive, saj izpolnjujejo podobne pogoje, določene v okviru pomoči R&R. Čeprav so bile podeljene, preden je program stopil v veljavo, je bila pomoč vseeno ocenjena pod enakimi merili programa in je tako združljiva z okvirom pomoči R&R. Poljska navaja, da bolj podrobne informacije o pomoči, ki je opisana v delu II, niso na voljo, saj je bil KBN med tem časom razpuščen.

(99)

Tretjič, Poljska trdi, da so bili med tem časom povrnjeni različni finančni ukrepi v korist HSCz. Odložena plačila najemnine HCz kot tudi obresti, dolgovane ZUS in FGSP, so bile plačane po zakonski stopnji 16 % med julijem 2002 in 21. januarjem 2003, 13 % do 24. septembra 2003 in 12,25 % do 25. novembra 2004.

(100)

Nazadnje, pomoč v obliki davčnih olajšav od PFRON in davčnega urada v znesku 62 116 PLN (približno 13 077 EUR) ni bila povrnjena, ker davčne oblasti niso sprejele izplačila brez odločbe o vračilu. Vendar Poljska trdi, da je to pomoč de minimis.

(101)

Poljska prosi za sporazum Komisije v skladu s točko 10 Protokola št. 8 za spremembe v NPP. Poljske oblasti so zagotovile, da bo HCz še naprej deloval brez pomoči in ne bo likvidiran. V zameno se Poljska obvezuje, da HCz ne bo prejel nobene dodatne državne pomoči med leti 1997 in 2006 in ne bo povečal opisane zmogljivosti pred koncem leta 2006, ko se zaključi obdobje prestrukturiranja, določeno v Protokolu št. 8.

(102)

Poljske oblasti so pojasnile, da se prestrukturiranje HCz brez državne pomoči ni štelo za mogoče, ko je bil jeseni 2002 osnovan NPP. Dokler je obstajala možnost celotnega povračila dolgov s pomočjo državne pomoči, se noben upnik ni želel odreči svojemu delu dolga. Šele ko je NPP odklonil zagotavljanje pomoči HCz, so se upniki podjetja sporazumeli o znižanju svojih terjatev. Razen tega je šele začetek veljavnosti zakona z dne 30. oktobra 2002 zagotovil učinkovit instrument v skladu s poljsko zakonodajo, ki je omogočil, da so bile javne terjatve odpisane in upniki plačani v postopkih pod njihovim nadzorom.

(103)

Poljska je Komisiji zagotovila, da bo pogodba za prodajo MH, HSCz in druga podjetja strateškemu investitorju izključila možnost, da bi bila državna pomoč prenesena od katerega koli prejemnika v skladu s Protokolom št. 8 na HCz. S tem ciljem bo v prodajni pogodbi za vse potrebne nadzorne ureditve narejena posebna določba z investitorjem.

(104)

Točka 1 Protokola št. 8 določa, da se „ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES državna pomoč, ki jo je odobrila Poljska za namene prestrukturiranja določenih delov poljske jeklarske industrije, šteje za združljivo s skupnim trgom“ , če so med drugim izpolnjeni pogoji, ki so določeni v Protokolu.

(105)

Po točki 3 Protokola št. 8 se lahko pomoč za prestrukturiranje podeli samo podjetjem, ki so navedena v Prilogi 1. Poljska je izbrala 8 podjetij, ki naj se jih vključi na ta seznam. Vključena niso niti HCz, HSCz niti druga hčerinska podjetja HCz.

(106)

Točka 6 tretjega pododstavka Protokola št. 8 prepoveduje podelitev kakršnekoli dodatne pomoči za namene prestrukturiranja poljske jeklarske industrije. Točka 18 Protokola št. 8 daje glede tega Komisiji pristojnost, da izvede „dodatne korake, s katerimi od vsakega zadevnega podjetja zahteva povračilo vsake odobrene pomoči“, če spremljanje prestrukturiranja pokaže nezdružljivost kot posledico podelitve „dodatne nezdružljive državne pomoči jeklarski industriji.“

(107)

Plačilni rok za odobritev pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji v skladu z Evropskim sporazumom je Svet podaljšal do 31. decembra 2006. Ta dogovor je Protokol št. 8 razglasil kot del poljskega pristopa k Evropski uniji. Da bi ta cilj dosegel, pokriva časovno obdobje pred in po pristopu. Bolj podrobno, odobrava omejen znesek pomoči za prestrukturiranje za leta od 1997 do 2003 in prepoveduje vsako dodatno državno pomoč za namene prestrukturiranja poljski jeklarski industriji med leti 1997 in 2006. V tem smislu se jasno razlikuje od drugih določb Pristopne pogodbe, kot je začasni mehanizem, določen v Prilogi IV („obstoječi postopek pomoči“), ki zadeva samo državno pomoč, odobreno pred pristopom, v kolikor je „še vedno veljavna po“ datumu pristopa. Protokol št. 8 se lahko zato šteje kot lex specialis, ki za zadeve, ki jih pokriva, nadomešča vsako drugo določbo Akta o pristopu (46).

(108)

Posledično, medtem ko se člena 87 in 88 ES navadno ne bi nanašala na pomoč, ki je odobrena pred pristopom in ki ni veljavna po pristopu, določbe Protokola št. 8 razširjajo spremljanje državne pomoči v skladu s Pogodbo ES na vsako pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije med leti 1997 in 2006.

(109)

Ta odločba se lahko sprejme po pristopu Poljske v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, ker se brez navzočnosti nekaterih določb v Protokolu št. 8 uporabljajo normalna pravila in načela. Posledično se bo uporabljala tudi Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (v nadaljevanju „postopkovna uredba“ ). (47)

(110)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Člen 86(1) Pogodbe ES določa, da se člen 87 Pogodbe ES nanaša tudi na javna podjetja, tj. podjetja, ki jih nadzira država.

(111)

Odpis dolga, ki ga izvedejo oblasti, dodeli gospodarsko ugodnost, saj predstavlja sporazum za opuščanje prihodkov in je zato pomoč iz državnih virov. Vendar po precedenčnem pravu državni ukrep predstavlja pomoč za namene člena 87 Pogodbe ES samo, če prejemnik pridobi konkurenčno prednost, ki je pod normalnimi tržnimi pogoji ne bi pridobil. Dejansko se je izkazalo, da lahko investitor pod tržnimi pogoji uveljavlja strukturno politiko, pri čemer ga vodi dolgoročna možnost donosnosti vloženega kapitala. Vendar bi si v skladu s precedenčnim pravom upnik pod tržnimi pogoji in v razumnem časovnem obdobju moral prizadevati za plačilo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik v finančnih težavah (48).

(112)

Zato sodišče prve stopnje meni, da mora vsak upnik v primeru, ko dolžnik v finančnih težavah predlaga prerazporeditev dolga, da bi se izognil likvidaciji, vsaj pazljivo uskladiti ugodnosti, vsebovane pri pridobitvi ponujene vsote v skladu z načrtom za prestrukturiranje ter vsoto, ki bi jo lahko povrnili z likvidacijo podjetja (ta presoja je v nadaljevanju „preizkus zasebnih upnikov“ ) (49). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na preizkus zasebnih upnikov vplivajo številni dejavniki, vključno s statusom upnika kot lastnika zavarovanih, preferencianih in običajnih terjatev, naravo in obsegom vsake terjatve, ki jo ima, njegove presoje možnosti, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja, kot tudi zneska, ki bi ga prejel v primeru likvidacije.

(113)

Glede prestrukturiranja HCz je Komisija ocenila dokumentacijo in informacije, ki jih je zagotovila Poljska, in zaključila, da so bili dvomi, ki jih je izrazila, ko so se postopki začeli, posledično pomirjeni. Komisija meni, da prestrukturiranje izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov.

(114)

Na osnovi analize PWC Komisija ni več mnenja, da bi v primeru poroštev, ki jih imajo javni institucionalni upniki, likvidacija prinesla boljše prihodke kot prestrukturiranje. Iz razlag, ki jih ponuja analiza PWC, razume, da so imeli javni upniki podobna poroštva do zasebnih upnikov na istih proizvodnih sredstvih; vendar so bila njihova poroštva registrirana kasneje kot tista od zasebnih upnikov. Zato bo prednost dana zadovoljitvi zasebnih upnikov, s čimer bo zmanjšan obseg, v katerem so zadovoljeni javni institucionalni upniki.

(115)

Komisija lahko sedaj poleg tega zaključi, da bo sedanji predlog prestrukturiranja dopuščal vsakemu javnemu upniku, da ima koristi od prestrukturiranja HCz. Zato Komisija ugotavlja, da se mora ocena glede komercialnih upnikov izvesti z upoštevanjem stanja, prevladujočega decembra 2003. Čeprav je bil upniški sporazum posledično spremenjen, so osnovni elementi sporazuma od takrat ostali veljavni in zavezujoči. Vendar je ustrezen datum za institucionalne javne upnike junij 2005, ker se morajo ti upniki še vedno brezpogojno strinjati s pogoji odločbe o prestrukturiranju.

(116)

Analiza, da bo prestrukturiranje bolj dobičkonosno za upnike kot stečaj, se uporablja tudi v najboljšem primeru stečaja za javne upnike. V najboljšem primeru stečaja za javne upnike bi samo trije javni institucionalni upniki v letu 2005 in eden javni komercialni upnik v letu 2003 (50) lahko prejeli manjše povračilo v primeru prestrukturiranja kot v primeru stečaja. Vendar so vsi trije javni institucionalni upniki glasovali proti prestrukturiranju in poljske oblasti so zagotovile, da bodo njihove terjatve v celoti izplačane iz sredstev RFG. Zato ti javni upniki niso zagotovili nobenih ugodnosti dolžniku, niti niso prevzeli javnih virov, tj. njihovo ravnanje ne more imeti za posledico nobene državne pomoči (51).

(117)

Glede javnega komercialnega upnika, Zakład Energetyczny, ki je ponudnik energije v regiji Częstochowa, je treba najprej opomniti, da je razlika v stopnji zadovoljitve njegovih terjatev med primerom prestrukturiranja in primerom stečaja minimalna. Drugič, Komisija razume, da bi bil zasebni upnik, ki nudi storitve HCz, v večini primerov proti stečaju, saj bi izgubil pomembno stranko, če bi bila proizvodnja HCz prekinjena za daljše časovno obdobje ali preprosto opuščena. To velja zlasti za Zakład Energetyczny, ki bi izgubil svojo glavno stranko. Zato je ta upnik ravnal v skladu s svojimi poslovnimi interesi in HCz ni zagotovil nepotrebnih ugodnosti.

(118)

Komisija tudi razume, da preizkus zasebnih upnikov zahteva realistično presojo stečaja vis-á-vis prestrukturiranju pri upoštevanju že omenjenega precedenčnega prava (52), po katerem mora biti „znesek, ki bi ga prejel v primeru likvidacije“ primerljiv s „presojo možnosti, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja.“

(119)

V najboljšem primeru je zagotovo zelo verjetno, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja. Komercialne obveznosti bodo prodane strateškemu investitorju in dokaz (leta 2003), ki še vedno obstaja (v letu 2005), kaže, da so bile podane resne ponudbe. Poleg tega ima tudi prenos terjatev na operaterja trdno gospodarsko osnovo. Vrednost sredstev je potrdilo verodostojno podjetje za ocenjevanje.

(120)

Komisija prav tako razume, da znesek, prejet v primeru stečaja, kot je predlagano v primeru v analizi PWC, nikakor ni zagotovljen. Analiza je temeljila zlasti na najboljšem primeru za javne upnike in ima podlago na podobnih pričakovanjih prodaje sredstev kot tistih, navedenih za prestrukturiranje. Vendar v nobenem primeru ni zagotovljeno, da bo prejemnik prodal sredstva skupaj v enotnem postopku. Namesto tega lahko nekateri upniki odvzamejo sredstva, na katerih imajo poroštva, in kot taka bi prodaja verjetno prinesla nižjo ceno kot pa postopek prestrukturiranja. Poljska je zagotovila empirične dokaze za potrditev te hipoteze.

(121)

Obnašanje zasebnih upnikov jasno nakazuje, da bodo sprejeli pristop, ki temelji na trgu. Dejansko so tudi zasebni upniki glasovali za prestrukturiranje kljub dejstvu, glede na tabeli 2 in 3, da so bili naklonjeni stečaju. Na primer, v letu 2003 se je zasebna banka BPH soočila z izgubami svojih terjatev v vrednosti 75 milijonov PLN, enakovrednih 19 % (14 milijonov PLN) v primeru stečaja, medtem ko je v primeru prestrukturiranja pričakovala izgube približno 49 % (37 milijonov PLN). Zaradi tega je v primerjavi s časom v najboljšem primeru stečaja prestrukturiranje ponujalo povračilo samo 62 %. Nenazadnje je BPH glasovala za upniški sporazum.

(122)

Če bi enaka merila veljala za javne upnike, bi skoraj vsakdo moral podpreti prestrukturiranje, tj. vsi javni komercialni upniki in večina javnih institucionalnih upnikov.

(123)

Komisija je tudi premagala dvome, da je zunanje izvajanje proizvodnje HCz za HSCz vključevalo pomoč. Komisija opominja, da je bila utemeljitev zakupa jeklarskih sredstev pred stečajem ločenemu podjetju izven nadzora prejemnika, način ohranjanja vrednosti sredstev delujočega podjetja.

(124)

Komisija nadalje ugotavlja, da je HCSz pridobil svoja gibljiva sredstva in poroštva od TFS na komercialni osnovi, ki izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov. Razume, da je bil HSCz financiran s posojili, ki so jih odobrili dobavitelji na komercialni osnovi, ter s predplačili jeklarskih strank, ki so imele dodeljen delež v nadaljevanju jeklarske industrije pri Huta Częstochowa.

(125)

Komisija glede poroštva, ki ga je odobril TFS, ugotavlja, da na osnovi prakse Komisije glede ocenjevanja posameznih poroštev ne predstavlja državne pomoči (53).

(126)

Prvič, HSCz ni bil v finančnih težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (54). Namesto tega je novo podjetje brez dolgov, ki ima v svojih knjigah že precejšnje število naročil. Drugič, bil je zmožen pridobiti posojila od finančnih trgov brez posredovanja države. Tretjič, poroštvo je vezano na fiksni maksimalni znesek in ni odprto.

(127)

Glede cene poroštva Komisija nima nobenih dokazov, da plačana premija ne ustreza tržni ceni. To je jasno, če iz argumenta poljskih oblasti izhaja, da zaradi pogodbenih dogovorov vsota poroštva ni presegla 6 milijonov PLN in je bila premija zaradi tega 2 %. Vendar tudi v primeru premije 0,8 % primeri podobnih poroštev s premijami 1 % kažejo, da je bila premija tržna stopnja, še posebej ob upoštevanju, da je imel TFS izčrpne informacije o HSCz in je tako lahko postavil sistem nadzorovanja, ki je poroštveni vsoti dopuščal, da je omejena. Komisija opozarja tudi, da je v drugih primerih jeklarstva zavzela stališče, da je bila pravilna premija celo nižja kot v tem primeru (55).

(128)

Finančni ukrepi, ki jih je HCz sprejel med junijem 1997 in majem 2002 v znesku 25 161 072,08 PLN (približno 5,3 milijona EUR), so bili podjetju podeljeni iz državnih virov. Ker je jeklena pločevina proizvod, s katerim se na široko trguje po vsej Evropi, bi lahko takšna pomoč, ki jo je odobrila Poljska, izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti HCz in negativno vplivala na trgovino med državami članicami. Tako ukrepi predstavljajo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(129)

Podpore KBN v znesku 1 328 000 PLN so tudi prenesle gospodarsko ugodnost na HSCz in na ta način predstavljale državno pomoč, saj so podobno kot podpore HCz negativno vplivale na trgovino in grozile z izkrivljanjem konkurence.

(130)

Vendar Komisija ne vidi prednosti v zvezi z zakasnelim plačilom javnih dolgov HCz. Ker HSCz ni bil v težavah, Komisija nima razloga za domnevo, da bi zasebni upnik namesto javnih institucij izbral kratkoročno izterjavo dolgov (56).

(131)

HSCz je plačal tudi zakonske obresti za zapoznela plačila v skladu s poljsko zakonodajo; te obresti so nad referenčno mero Komisije. Komisija opominja, da mora predmet postopka v zvezi z nezakonito pomočjo v skladu s členom 14 postopkovne uredbe določiti znesek, ki se ga mora povrniti za ponovno vzpostavitev stanja, kot če pomoč ne bi bila dodeljena. Vendar v primeru, če je prejemnik izplačal pomoč v znesku, enakem ali višjem od sestavljenih obresti, izračunanih od dneva, ko je bila pomoč dodeljena, do njenega povračila, v skladu s prakso Komisije ukrep ne predstavlja več državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(132)

Vsekakor so zakonske obresti, ki so med leti 2002 in 2004 znašale med 16 % in 12,25 % (glej točko 99), višje od referenčne mere, ki jo Komisija uporablja za povračilo pomoči. V skladu s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (v nadaljevanju „izvedbena uredba“ ) (57) je to petletna medbančna obrestna mera za zadnje tri mesece prejšnjega leta plus 75 baznih točk. Ta referenčna mera je od 1. maja 2004 za Poljsko znašala 7,62 % (58). Petletna medbančna obrestna mera pred letom 2004 na Poljskem ni obstajala. V vsakem primeru so bili tudi drugi indikatorji, kot je povprečni donos na enoletne državne obveznice, očitno nižji (8,24 % v letu 2002, 5,34 % v letu 2003 in 6,63 % v letu 2004).

(133)

Državno pomoč lahko predstavljajo samo odlogi plačil davčnemu uradu Częstochowa in PFRON, v celoti 62 116,09 PLN, ki niso bili povrnjeni.

(134)

Pomoč v znesku 25 161 072,08 PLN, ki jo je HCz prejel med junijem 1997 in majem 2002, je bila podeljena zaradi dejstva, da bo kasneje odobrena kot državna pomoč v skladu z NPP in Protokolom št. 8, vendar kasneje zaradi stečaja HCz ni bila upoštevana. Ker pa ta pomoč ni bila odobrena v skladu s Protokolom št. 8, predstavlja prepovedano pomoč za prestrukturiranje, razen če je združljiva z drugimi pravili državne pomoči.

(135)

Komisija opominja, da so bila do 23. julija 2002 pravila o državni pomoči za jeklarski sektor vsebovana v Odločbi Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (59) (v nadaljevanju „pravila za pomoč jeklarski industriji“ ) (60).

(136)

Člen 2 pravil pomoči jeklarski industriji odobrava pomoč, ki je združljiva z okvirom R&R. Komisija meni, da pet ukrepov, ki jih je odobrila KBN do zneska 5 461 620 PLN, ne daje povoda za resne domneve glede njihove združljivosti z okvirom R&R v skladu s Prilogo IV(3)(2) k Pristopni pogodbi (61).

(137)

Prvič, čeprav subvencij, ki jih je KBN odobrila HCz, ne pokriva neposredno program, ki ga je 30. novembra 2001 izdal predsednik KBN, o merilih za dodelitev finančne podpore za znanost (ki ga je Komisija sprejela kot obstoječo pomoč v skladu z ukrepom PL 6 Priloge IV k Pristopni pogodbi), kaže, da Poljska svoje pomoči ni ocenila drugače, preden je bil program potrjen. V NPP so poljske oblasti dejansko že opredelile „vire KBN“ kot „odobrene instrumente državne pomoči v obliki subvencij za R&R“ (62). Ta NPP je kot takega ocenila Komisija in odobril Svet s sklepom julija 2003 (glej točko 25).

(138)

Drugič, ukrepi pomoči so združljivi z okvirom R&R. Pomoč je bila očitno podeljena za namene R&R. Pomoč pa ostaja tudi pod zgornjo mejo za združljivo pomoč, kot je navedena v okviru R&R, ki predvideva dodatni bonus 10 %, ker je bil prejemnik v regiji po členu 87(3)(a) (63). Gre bodisi za pomoč za industrijske raziskave, ki ostaja pod zgornjo mejo 60 % (točka 69 pododstavkov 1, 2 in 4) ali za pomoč, ki se uporablja ali za industrijske raziskave ali za predkonkurenčni razvoj in ki ostaja pod zgornjo mejo za predkonkurenčni razvoj 35 % (točka 69 pododstavkov 3, 4 in 5). Pomoč je prav tako imela spodbujevalni učinek, saj so poljske oblasti prepričevalno prikazale, da HCz brez podpore ne bi uporabil R&R.

(139)

Komisija je zato mnenja, da ne bo nasprotovala ukrepu pomoči KBN med leti 1997 in 2001 v skladu s Prilogo IV k Pristopni pogodbi in zato meni, da je ta pomoč združljiva s pomočjo R&R in ni pomoč za prestrukturiranje v smislu Protokola št. 8.

(140)

Vendar Komisija v primeru pomoči za nadaljnjo dejavnost in prestrukturiranje zaposlovanja v znesku 19 699 452 PLN ne vidi, v skladu s katerimi določbami pravil za pomoč jeklarski industriji je ta pomoč združljiva. Očitno ne gre za pomoč za R&R ali pomoč za zaprtja (člen 4). Ta pomoč tudi ni dovoljena pomoč za tekoče poslovanje v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (64). V vsakem primeru poljske oblasti niso uveljavljale nobenih odstopanj v skladu s kodeksom o pomoči za jeklarstvo ali pravili ES.

(141)

Glede na dejstvo, da teh ukrepov ne pokriva nobena druga izjema v skladu s pravili za pomoč jeklarski industriji ESPJ, je Komisija mnenja, da predstavljajo podporo za prestrukturiranje v skladu s členom 1 pravil za pomoč jeklarski industriji, ki je v skladu s Protokolom št. 8 združljiva s skupnim trgom.

(142)

KBN je HSCZ odobril 1 380 000 PLN v letih 2002 in 2003. Ta pomoč se šteje kot obstoječa pomoč v skladu z ukrepom PL 6 Priloge IV k Pristopni pogodbi. Poljska je potrdila, da je bila pomoč odobrena v skladu s shemo, sprejeto skladno z ukrepom PL 6. Potemtakem ti ukrepi ne dajejo povoda za resne domneve glede njihove združljivosti z okvirom R&R v skladu s Prilogo IV(3)(2) k Pristopni pogodbi.

(143)

Glede združljivosti pomoči, ki jo je KBN odobril HCz, znaša znesek potencialne nezdružljive pomoči, ki jo je prejel HSCz, 62 116,09 PLN (približno 13 077 EUR). Vendar ta znesek izpolnjuje pogoje Uredbe Komisije 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis (65) pomoči in na ta način dovoljuje Komisiji, da zaključi, da ukrep ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(144)

Zaradi vseh teh razlogov je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je Poljska izvajala za prestrukturiranje HCz kot del načrta za prestrukturiranje z dne 7. avgusta 2003, kakor je bil spremenjen dne 1. decembra 2003 in 30. aprila 2004, ne predstavljajo pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Tudi ukrepi, ki jih je Poljska izvajala za delovanje HSCz, ne predstavljajo pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Subvencije, ki jih je KBN podelila HCz in HCSz za R&R, so poleg tega združljive s skupnim trgom.

(145)

Vendar pa pomoč za prestrukturiranje v znesku 19 699 452 PLN (4,1 milijona EUR), ki jo je HCz prejel med leti 1997 in 2002, ni združljiva s skupnim trgom in se mora izplačati v skladu s točko 18 Protokola št. 8.

(146)

Podjetje, ki se je s pomočjo dejansko okoristilo, jo bo moralo povrniti. V času, ko je bila pomoč podeljena, je podjetje, ki jo je prejelo, oblikovalo del pravnega subjekta HCz. Ker bodo sredstva in obveznosti izvornega podjetja HCz porazdeljena med tri podjetja, ki ga bodo nasledila, RFG, HM in operaterja, gospodarski subjekt, ki je prejel pomoč, ni več omejen na pravni subjekt – HCz – vendar se vseeno razširi na podjetja, ki so prejela sredstva in obveznosti HCz. Posledično se bo zahtevalo povračilo od HCz, RFG, MH in operaterja, ki so solidarno odgovorni.

(147)

Vsota, ki mora biti povrnjena, vključuje obresti, izračunane v skladu z določbami izvedbene uredbe. Komisija lahko v skladu s členom 9(4) izvedbene uredbe, v kolikor petletne medbančne obrestne mere niso na voljo, v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, določi obrestno mero za izterjavo državne pomoči z uporabo različnih metod ter na podlagi informacij, ki so ji na voljo. Ker za Poljsko petletne medbančne obrestne mere niso bile na voljo v obdobju, ko je bila podeljena nezdružljiva pomoč, mora obrestna mera za izterjavo, ki se jo uporabi, temeljiti na razpoložljivi obrestni meri, ki je primerna za tisto obdobje.

(148)

Poljska je napovedala, da bo spremenila NPP z namenom, da HCz ne bo likvidiran, vendar je lahko prestrukturiran brez državne pomoči. Komisija na podlagi točke 10 Protokola št. 8 tej spremembi ne nasprotuje.

(149)

Na podlagi točke 10 Protokola št. 8 „mora vse naknadne spremembe v celotnem načrtu za prestrukturiranje ali posameznih načrtih potrditi Komisija in, kjer je to primerno, Svet.“ Ker odločba Komisije zadeva državno pomoč, je primerno sklicevati se na postopkovne določbe člena 88 Pogodbe ES in na Uredbo št. 659/1999. V tej zvezi odločitev sprejema Komisija, razen ko je odločitev, ki zadeva združljivo pomoč, utemeljena z izjemnimi okoliščinami v smislu člena 88(2) tretjega pododstavka.

(150)

Zato ima Komisija pravico, da potrdi predlagano spremembo, ker ostajajo glavne številke, navedene v protokolu, ki se nanašajo na državno pomoč, zmogljivost, čas in sorazmernost državne pomoči, nespremenjene (66). Sprememba v NPP ne bo imela nobenega vpliva na sam Protokol št. 8. HCz ne bo postal prejemnik v skladu s Protokolom št. 8, niti ne bo spremenjena celotna zmogljivost, predpisana za poljsko jeklarsko industrijo v točki 7.

(151)

Poljska pa je zagotovila tudi zadostno utemeljitev spremembe. Prestrukturiranje HCz resnično deluje kot možnost, ki temelji na trgu, in ovrednotenje je pokazalo, da je HCz lahko, v nasprotju s stanjem v letu 2003, prestrukturirano brez državne pomoči.

(152)

Vendar Komisija sklepa, da ne more sprejeti pomoči, ki je bila odobrena HCz med leti 1997 in 2002. Sprejetje te pomoči bi pomenilo, da je HCz na seznamu prejemnikov, in prispeva k zvišanju zneska državne pomoči, ki bi lahko bila odobrena poljski jeklarski industriji, kar bi vznemirilo ravnovesje med dodelitvijo sredstev za državno pomoč in izkrivljanjem konkurence. Komisija ne more sprejeti takšne spremembe brez soglasja Sveta.

(153)

Komisija prodaje hčerinskih podjetij HCz in HCSz ne razume kot v nasprotju s točko 4 Protokola št. 8.

(154)

Točka 4 Protokola št. 8 navaja, da: „Upravičeno podjetje ne sme:

NPP (primerjaj točko 26) ponavlja, da je bil namen te določbe, da se v skladu s Protokolom št. 8 prejemniku prepreči, da prevzame sredstva ali delnice HCz.

(155)

Komisija je mnenja, da se mora v tem primeru uporabiti točka 4(a) in ne točka 4(b) Protokola št. 8, saj ne vključuje prodaje sredstev, temveč prodajo delnic, kar se smatra za združitev (67). V praksi bo strateški investitor pridobil samo delnice v podjetjih in ne posameznih sredstev. Uporaba točke 4(b) tudi zadostuje za stečaj HCz, ki ni bil razglašen.

(156)

Komisija ne vidi nobene kršitve točke 4(a) Protokola št. 8, saj je določba jasno naslovljena na prejemnike v skladu s Protokolom št. 8 in niti Donbass niti LNM nista prejemnika v skladu s tem protokolom.

(157)

Res je, da je LNM pridobil prejemnika, namreč MSP. Vendar Komisija nima nobenih dokazov, da LNM deluje v imenu MSP ali kot njegov zastopnik. Namesto tega LNM in MSP delujeta kot ločeni podjetji na neodvisni osnovi. Tudi če bi Komisija razumela utemeljitev navedene določbe kot prepoved vsakega navzkrižnega subvencioniranja med prejemniki (po možnosti MSP) in neprejemniki (v tem primeru HCz), je Komisija pridobila zadostna zagotovila, da se bo vsak kupec vzdržal navzkrižnega subvencioniranja HCz iz pomoči, prejete skladno z NPP. Ne samo Poljska, temveč tudi LNM so se zavezali k obveznostim (glej točke 79 in točko 106), da še poudarijo svoja zagotovila.

(1)

V dopisu z dne 22. junija 2005, evidentiranem 27. junija 2005, je Belgija Komisiji priglasila načrtovano pomoč za Ford iz Genka. Komisija je dodatne informacije zahtevala v dopisu z dne 27. julija 2005, na katerega so belgijski organi odgovorili v dopisu z dne 15. septembra 2005, evidentiranem istega dne.

(2)

V dopisu z dne 9. novembra 2005 je Komisija Belgijo obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi z navedeno pomočjo sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe. Sestanek z belgijskimi organi je nato potekal 25. novembra 2005.

(3)

Belgijski organi so svoje pripombe predložili v dopisu z dne 13. januarja 2006, evidentiranem istega dne.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila 25. februarja 2006 objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o zadevnem ukrepu, vendar ni od njih prejela nobene pripombe.

(5)

Upravičenec do pomoči je Ford-Werke GmbH, Fabrieken te Genk (v nadaljnjem besedilu „Ford Genk“). Ford-Werke GmbH je del Ford Motor Company. Tovarno so odprli leta 1964. Konec leta 2003 je v okviru splošnega prestrukturiranja družbe Ford Europe utrpela precejšnje zmanjšanje števila zaposlenih, ki je prizadelo približno 3 000 delavcev. Hkrati je družba naznanila program naložb v višini približno 700 milijonov EUR, ki so bile v glavnem namenjene za nov prilagodljiv proizvodni sistem. Po tem programu naj bi se tekoči proizvodnji modela Mondeo pridružila proizvodnja nove generacije modela Galaxy in tretjega vozila. Tovarna ima trenutno približno 5 000 zaposlenih. V letu 2004 so v njej proizvedli 207 163 vozil. Skupina Ford je v Belgiji prisotna tudi v Gandu, kjer ima tovarno Volvo.

(6)

V skladu s podatki, ki jih je predložila Belgija, skupni upravičeni stroški programa usposabljanja znašajo 33,84 milijona EUR. Ta skupni znesek vključuje elemente posebnega usposabljanja v višini 25,34 milijona EUR in ukrepe splošnega usposabljanja v višini 8,5 milijona EUR.

(7)

Upravičeni stroški in njihovi posamezni zneski, upoštevani v programu, so:

(8)

Skupni upravičeni stroški, razdeljeni po vrsti izdatkov, so:

(9)

Predlagana pomoč obsega neposredno subvencijo za Ford Genk v znesku 12 279 423 EUR, in sicer za obdobje 2004–2006. Od tega je 4 677 408 EUR (38 %) namenjenih pomoči za splošno usposabljanje in 7 602 015 EUR (61 %) pomoči za posebno usposabljanje. Pomoč se mora odobriti kot „ad hoc“ pomoč flamske skupnosti (Vlaamse Gemeenschap). Belgija je zagotovila, da se pomoč za usposabljanje ne bo dopolnjevala z drugo pomočjo za pokritje istih stroškov.

(10)

Znesek navedene pomoči doseže 55-odstotno intenzivnost pomoči za splošno usposabljanje in 30-odstotno za posebno usposabljanje.

(11)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave podvomila o (1) razlagi belgijskih organov v zvezi z obsegom upravičenih stroškov in (2) predlagani razvrstitvi nekaterih postavk pod posebno oziroma splošno usposabljanje.

(12)

V zvezi z upravičenimi stroški se je Komisija spraševala o združljivosti nekaterih stroškov, ki jih je predvidela Belgija, s členom 4(7) Uredbe Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (3), in sicer zlasti:

(13)

Komisija se je glede razlikovanja med „splošnim“ in „posebnim“ usposabljanjem bala, da so belgijski organi za nekatere izdatke za projekt uporabili preširoko opredelitev splošnega usposabljanja. Dvomi Komisije so se nanašali predvsem na postavki „stroški svetovanja“ in „posredni stroški dela“. Po mnenju belgijskih organov služba za usposabljanje družbe Ford Genk ocenjuje, da se je približno 70 % teh izdatkov nanašalo na splošno usposabljanje. Vendar niso predložili nobenega dokaza v podporo tej trditvi.

(14)

Belgijski organi so v odgovoru na sprožitev formalnega postopka preiskave navedli naslednje:

(15)

Ukrep, ki ga je Belgija priglasila v korist družbe Ford Genk, je državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Dodeljena je namreč v obliki subvencije, ki jo bo financirala država ali se bo financirala iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, ker zadeva samo Ford Genk, in lahko izkrivlja konkurenco v Skupnosti, ker daje temu podjetju prednost pred drugimi konkurenti, ki ne prejemajo pomoči. Nazadnje, ker je za avtomobilski trg značilno intenzivno trgovanje med državami članicami, bi pomoč torej lahko prizadela trgovino med državami članicami.

(16)

Belgija zahteva, da se pomoč odobri na podlagi Uredbe (ES) št. 68/2001. Pomoč je namreč povezana s programom usposabljanja.

(17)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 68/2001 pomoč ni oproščena obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če znesek pomoči, dodeljene enemu podjetju za posamezen projekt usposabljanja, presega 1 milijon EUR. Komisija ugotavlja, da v tem primeru pomoč znaša 12 279 423 EUR, da bo dodeljena samo enemu podjetju in da je projekt usposabljanja posamezni projekt. Komisija torej meni, da obveznost priglasitve velja za predlagano pomoč in da jo je Belgija upoštevala.

(18)

Uvodna izjava (16) Uredbe (ES) št. 68/2001 pojasnjuje, zakaj ta vrsta pomoči ne more biti oproščena obveznosti priglasitve: „Pomoči v večjih zneskih mora Komisija preveriti posamično, preden se dodelijo.“

(19)

Kadar Komisija ocenjuje posamezno pomoč za usposabljanje, za katero zaradi zneska ne velja izvzetje iz Uredbe (ES) št. 68/2001 in ki jo je treba oceniti na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, uporabi iste smernice, kot so navedene v Uredbi (ES) št. 68/2001. Ob upoštevanju uvodne izjave (4) Uredbe (ES) št. 68/2001, po kateri bo Komisija ocenila uradne priglasitve zlasti na podlagi meril iz te uredbe, Komisija poleg tega preveri, ali se lahko odobrijo vsi upravičeni stroški, in pri tem spet uporabi svojo široko diskrecijsko pravico na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe. Takšne ukrepe je treba oceniti tako, da se zagotovi skladnost prakse odločanja in enako obravnavanje (4).

(20)

Komisija mora torej pri oceni združljivosti zadevnega ukrepa s skupnim trgom preveriti, ali so vse točke, o katerih je izrazila dvome ob sprožitvi formalnega postopka preiskave, skladne s skupnim trgom glede na Uredbo (ES) št. 68/2001 in člen 87(3)(c) Pogodbe. Predvsem:

(21)

Komisija ugotavlja, da člen 4(7) Uredbe (ES) št. 68/2001 določa, da je mogoče pridobiti pomoč za naslednje stroške usposabljanja:

(22)

Belgija je predložila pregled stroškov usposabljanja, na podlagi katerega Komisija lahko ugotovi predlagane upravičene stroške. Glede na podatke, ki jih je predložila Belgija, stroški oseb, ki se usposabljajo, niso višji od skupnega zneska vseh drugih upravičenih stroškov.

(23)

Člen 4(7)(d) Uredbe (ES) št. 68/2001 določa, da se lahko kot potencialno upravičene stroške sprejme odpise orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja. Med potencialno upravičenimi stroški niso stavbe nikjer omenjene. V tej zadevi so „prostori za usposabljanje“ različna oprema, nameščena v dvoranah, omejenih s steklenimi stenami. Te dvorane so namenjene dejavnostim usposabljanja. Ker se nahajajo v tovarniških halah, niso stavbe in se jih lahko obravnava, kot da spadajo med „orodja in opremo“, opredeljene v Uredbi (ES) št. 68/2001.

(24)

Komisija v teh okoliščinah meni, da ti prostori spadajo med upravičene stroške.

(25)

Komisija ugotavlja, da imajo velika podjetja načeloma več možnosti, da imajo lastno službo za usposabljanje, in so torej manj nagnjena k temu, da prosijo za pomoč zunanje svetovalne službe. Da bi bil ukrep pomoči združljiv s členom 87(3)(c) Pogodbe, mora biti tudi sorazmeren s ciljem in ne sme izkrivljati konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija v teh okoliščinah meni, da bi bila zavrnitev uporabe člena 4(7)(e) Uredbe (ES) št. 68/2001 za stroške iz naslova notranjega usposabljanja diskriminatorna za kategorijo velikih podjetij. Komisija torej dopušča razvrstitev teh stroškov med upravičene izdatke.

(26)

Komisija bo ista merila kot v tej odločbi uporabila za vse podobne primere, ki ji bodo uradno priglašeni.

(27)

Komisija vseeno zavrača trditev belgijskih organov, da je treba celotni znesek zadevnih stroškov obravnavati, kot da spada med stroške splošnega usposabljanja. Meni namreč, da ima svetovanje isti pomen (splošni/posebni) kot usposabljanje, na katerega se nanaša. Da bi preprečili prekomerno kompenzacijo teh stroškov svetovanja, je treba zato izdatke za službo za usposabljanje iz naslova „splošnega“ ali „posebnega“ usposabljanja pogojiti z isto največjo intenzivnostjo pomoči, kot velja za ustrezno dejavnost usposabljanja. V okviru splošnega projekta usposabljanja bodo torej stroški službe za usposabljanje razdeljeni med „splošne“ in „posebne“ stroške v sorazmerju s „splošnimi“ in „posebnimi“ dejavnostmi usposabljanja, ki so del projekta. V tem primeru, če vzamemo za osnovo dejavnosti usposabljanja, za katere Komisija dovoljuje pomoč, bomo dobili 57,8 % za splošno usposabljanje in 42,2 % za posebno usposabljanje.

(28)

Višje intenzivnosti pomoči bi povzročile nesorazmerno izkrivljanje konkurence. Komisija predvsem ocenjuje, da obveznost podjetij, da nosijo primeren delež stroškov, prispeva k učinkovitosti in izvedljivosti ukrepa. Zato meni, da bi višja intenzivnost pomoči spremenila trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Tega dela ukrepa torej ni mogoče šteti kot združljivega s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(29)

Preden podjetje sprejme ukrepe za prestrukturiranje, primerja trenutno vrednost pričakovanega zmanjšanja stroškov v prihodnosti s stroški prestrukturiranja. Izdatki za usposabljanje delavcev, ki bodo zasedli nova delovna mesta po prestrukturiranju, so del normalnih in nujno potrebnih stroškov prestrukturiranja. Ko se podjetje enkrat odloči, da odpusti velik del svojih zaposlenih, je namreč začasno usposabljanje navedenih delavcev nujno potrebno za zagotovitev stalnosti proizvodnje in kakovosti. Podjetje nima druge izbire, kot da nosi te stroške usposabljanja v korist delovne sile, ki ostaja, da se nadomestijo znanje in izkušnje odpuščenih delavcev. Učinek zadevne pomoči naj bi bilo zato samo subvencioniranje normalnih in nujno potrebnih stroškov prestrukturiranja podjetja, ki bi jih moralo v vsakem primeru nositi tudi brez pomoči. Pomoč se torej ne zdi potrebna in v nobenem primeru ne bo omogočila dodatnega usposabljanja.

(30)

Poleg tega uvodna izjava (10) Uredbe (ES) št. 68/2001 pojasnjuje logiko državnih pomoči za usposabljanje: običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje rezervoar kvalificirane delovne sile, iz katerega lahko podjetja pritegnejo zaposlene, in izboljšuje konkurenčnost industrije Skupnosti. Vendar se bo v tem primeru zaradi zadevnega prestrukturiranja zmanjšal rezervoar kvalificirane delovne sile; torej se zdi v nasprotju z izrecnim ciljem Uredbe (ES) št. 68/2001.

(31)

Da bi bil ukrep pomoči združljiv s členom 87(3)(c) Pogodbe, mora biti tudi sorazmeren s ciljem in ne sme izkrivljati konkurence v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Ker je Ford Europe eden od glavnih akterjev na avtomobilskem trgu Skupnosti, kaže, da bi tržne sile same morale zadostovati za zagotavljanje usposabljanja, ki je posledica zadevnega prestrukturiranja. Vsaka državna pomoč za to usposabljanje bi bila torej glede na uvodno izjavo (11) Uredbe (ES) št. 68/2001 višja od najmanjšega zneska, potrebnega za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile, in bi zato povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence. Komisija v zvezi s tem predvsem ugotavlja, da Belgija kljub dvomom, ki jih je izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka, ni pojasnila, zakaj podjetje ne bo začelo dejavnosti usposabljanja brez pomoči.

(32)

Komisija torej meni, da ti stroški prestrukturiranja ne morejo biti upravičeni do pomoči za usposabljanje.

(33)

Komisija je v zadnjem letu zbirala dokaze, da nekateri proizvajalci vozil izpostavljajo svoje tovarne iz različnih držav članic medsebojni konkurenci za pridobitev proizvodnje novih modelov. Več lokacij primerjajo z vidika proizvodnje novega izdelka, nato izberejo lokacijo na podlagi celotnega zneska proizvodnih stroškov, torej vseh vrst stroškov, in tudi kakršnih koli vladnih pomoči, zlasti pomoči za usposabljanje. Glede na to gospodarsko stvarnost in ob upoštevanju tveganja, ki izhaja iz tega, da nekatere pomoči za usposabljanje ne prispevajo k cilju v skupnem interesu, določenem v uvodni izjavi (10) Uredbe (ES) št. 68/2001, temveč so samo pomoč za tekoče poslovanje, ki izkrivlja konkurenco, mora Komisija skrbneje preučiti nujnost pomoči „za zagotovitev, da je državna pomoč omejena na najmanjšo vrednost, potrebno za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile“ (uvodna izjava (11) navedene uredbe) (5). Ta ocena je toliko bolj upravičena, ker so sedaj za avtomobilski sektor značilni veliki presežki zmogljivosti.

(34)

Komisija v preteklih zadevah ni podrobno analizirala nujnosti posebne pomoči za usposabljanje za stroške uvedbe (6). Vendar bo to mogoče morala storiti, ker ugotavlja, da so se gospodarske razmere na zadevnih trgih spremenile. Sodišče Evropskih skupnosti je v točki 52 sodbe z dne 30. septembra 2003 v združenih zadevah C-57/00 P in C-61/00 P (7) navedlo, da „ne glede na to, kako je Komisija v preteklosti razlagala člen 92(2)(c) [zdaj člen 87(2)(c)] Pogodbe, ta razlaga ne sme vplivati na utemeljenost razlage iste določbe s strani Komisije v sporni odločbi in posledično na njeno veljavnost“ . Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je enako v točki 177 sodbe z dne 15. junija 2005 v zadevi T-171/02 (8) navedlo: „zakonitost odločbe Komisije, v kateri ugotavlja, da nova pomoč ne ustreza pogojem uporabe tega odstopanja, je treba presoditi samo v okviru člena 87(3)(c) ES in ne glede na prejšnjo prakso odločanja Komisije, če je ta uveljavljena“ .

(35)

Komisija ugotavlja, da je v avtomobilski industriji proizvodnja novega modela potrebna za ohranjanje konkurenčnosti. Uvedba novega modela je torej normalen in običajen dejavnik avtomobilske industrije. Proizvajalci vozil morajo za proizvodnjo novih modelov usposobiti svojo delovno silo za nove tehnike, ki jih je treba prevzeti. Stroške usposabljanja, povezane z uvedbo novega modela in potrebne zanjo, torej ponavadi nosijo proizvajalci vozil že zgolj na podlagi poslovne spodbude. Zato bi zadevne dejavnosti usposabljanja podjetje organiziralo v vsakem primeru in predvsem brez pomoči. Pomoč za usposabljanje torej ni potrebna v tem okviru. Podjetja ne spodbuja k uvedbi „dodatnih“ dejavnosti usposabljanja poleg tistih, ki se že izvajajo na podlagi tržnih sil samih. Pokrila bi stroške poslovanja, ki jih ponavadi nosi podjetje, in bila zato pomoč za tekoče poslovanje, ki izkrivlja konkurenco.

(36)

Poleg tega bo namestitev enotne platforme v tovarni v Genku nedvomno omogočila učinkovitejšo proizvodnjo novih modelov. Podjetje bo torej imelo neposreden dobiček od enotne platforme. Tržne sile same so torej dovolj, da družbo spodbudijo k temu, da začne racionalizirati proizvodni proces in nositi ustrezne stroške usposabljanja. V teh okoliščinah pomoč ni potrebna, ker bi pokrila normalne stroške reorganizacije podjetja.

(37)

Poleg tega isti argumenti kot v uvodni izjavi (31) glede sorazmernosti pomoči in prepovedi neupravičenega izkrivljanja konkurence kot pogojev za zagotavljanje združljivosti z določbami člena 87(3)(c) Pogodbe veljajo tudi za usposabljanje, povezano z uvedbo novih modelov. Vsaka državna pomoč za to usposabljanje bi bila torej višja od najmanjšega zneska, potrebnega za dosego cilja Skupnosti, česar tržne sile same ne bi omogočile, in bi zato povzročila izkrivljanje konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija v zvezi s tem predvsem ugotavlja, da Belgija kljub dvomom, ki jih je izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka, ni pojasnila, zakaj podjetje ne bo začelo dejavnosti usposabljanja brez pomoči.

(38)

Stroški uvedbe torej ne morejo biti upravičeni do pomoči za usposabljanje.

(39)

Belgijski organi so v odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave dali trdna in podrobna zagotovila, da je bil uradni zahtevek za pomoč vložen pred začetkom programa usposabljanja. Komisija ocenjuje, da so ta zagotovila dovolj za to, da umakne dvome, ki jih je izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka.

(40)

Glede na zgornje argumente je treba znižati upravičene stroške projekta na znesek 20,31 milijona EUR. Od tega zneska 13,29 milijona EUR oziroma 65 % celotnega zneska ustreza stroškom oseb, ki se usposabljajo.

(41)

Komisija ugotavlja, da so ti stroški na podlagi člena 4(7)(f) Uredbe (ES) št. 68/2001 upravičeni do skupnega zneska vseh drugih upravičenih stroškov. Na tej podlagi je v tem primeru potreben dodaten popravek za uskladitev teh stroškov z zneskom vseh drugih stroškov (9). Po tem popravku znašajo vsi upravičeni stroški 14,04 milijona EUR.

(42)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 68/2001 razlikuje med dejavnostmi posebnega in splošnega usposabljanja.

(43)

Člen 2(d) Uredbe (ES) št. 68/2001 opredeljuje posebno usposabljanje kot usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno ali v pretežni meri uporablja na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, in ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja.

(44)

Člen 2(e) Uredbe (ES) št. 68/2001 opredeljuje splošno usposabljanje kot usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja in s tem bistveno izboljšajo zaposljivost delojemalca. Usposabljanje se upošteva kot splošno, na primer, če ga je skupaj organiziralo več različnih neodvisnih podjetij ali če ga lahko koristijo delojemalci različnih podjetij.

(45)

Za združljivost pomoči za usposabljanje s skupnim trgom ta ne sme preseči najvišjih upravičenih intenzivnosti pomoči glede na upravičene stroške, določene v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 68/2001. Ti najvišji pragovi so med drugim odvisni od velikosti podjetja, ki prejema pomoč, regije, v kateri se nahaja, in kategorije zadevnih delavcev. Komisija ugotavlja, da je Ford Genk veliko podjetje, da se projekt nahaja v regiji (provinca Limbourg), ki lahko prejme pomoč na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, in da med udeleženci usposabljanja ni nobene od kategorij delavcev v neugodnem položaju iz člena 2(g) Uredbe (ES) št. 68/2001. Najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči v teh okoliščinah znašajo 30 % za posebno usposabljanje in 55 % za splošno usposabljanje.

(46)

Komisija meni, da je Belgija v odgovoru na odločitev o sprožitvi formalnega postopka preiskave predložila zadostne informacije in zagotovila glede narave usposabljanja. Zlasti je sporočila imena zunanjih podjetij, odgovornih za splošno usposabljanje. Prav tako se je zavezala, da bo naknadno popravila vsako odstopanje v deležu predlaganega splošnega usposabljanja. Ta vrsta popravka bo sledila sklepnim ugotovitvam revizije gospodarskih služb flamske regije (na podlagi katere bo točen odstotni delež splošnega usposabljanja končno določen).

(47)

Komisija ugotavlja, da se v primeru zadevnega ukrepa pomoči odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe ne uporabljajo, ker ukrep pomoči ni namenjen uresničevanju nobenega od ciljev, ki jih določajo; poleg tega Belgija ni predstavila nobenega argumenta v zvezi s tem. Priglašena pomoč ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice, niti pospeševanju kulture in ohranjanju dediščine. Zato Komisija meni, da pomoč, namenjena pokritju stroškov, navedenih v uvodni izjavi (7), na podlagi člena 87(3)(b) ali (d) Pogodbe ne more biti upravičena do odstopanja od temeljne nezdružljivosti državnih pomoči s skupnim trgom. Odstopanje iz člena 87(3)(a) Pogodbe se tudi ne uporablja, ker so ukrepi namenjeni spodbujanju usposabljanja na območju, ki ga ne pokriva ta določba Pogodbe. Nazadnje, člen 87(3)(c) Pogodbe se uporablja, če zadeva spodbujanje usposabljanja in regionalnega razvoja, kar se je že upoštevalo v celotni zgornji oceni.

(48)

Komisija meni, da se del ukrepov, ki jih je priglasila Belgija, kot so opisani v uvodnih izjavah od (21) do (41), nanaša na izdatke, ki niso upravičeni, ali pomoči, ki niso potrebne za izvedbo zadevnih dejavnosti usposabljanja. Ta pomoč ni združljiva s skupnim trgom na podlagi katerega koli odstopanja, predvidenega v Pogodbi, in jo je treba zato prepovedati. Po trditvah belgijskih organov pomoč še ni bila dodeljena, torej je ni treba izterjati.

(49)

Drugi ukrepi v predlogu, ki znašajo 14,04 milijona EUR upravičenih stroškov, kar ustreza pomoči v znesku 6 240 555 EUR, upoštevajo merila združljivosti s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe –

(1)

V dopisu z dne 26. januarja 2004, evidentiranem 11. februarja 2004, so nizozemski organi obvestili Komisijo o svoji nameri, da v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu „Smernice“ (2) dodelijo pomoč za prestrukturiranje holdinški družbi KG Holding N.V. (v nadaljnjem besedilu „Kliq Holding“ ali „KH“). Po tej priglasitvi je Komisija aprila, avgusta in novembra 2004 zaprosila Nizozemsko, da ji posreduje dodatne informacije. Nizozemski organi so decembra 2004 Komisijo zaprosili za podaljšanje roka za odgovor, pri čemer so navedli, da poslovni rezultati družbe še vedno niso dobri, in da bi se morda neka druga družba lahko zanimala za prevzem.

(2)

V dopisu z dne 5. avgusta 2005 je Komisija sporočila Nizozemski, da bo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s priglašenim ukrepom.

(3)

Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o ukrepu pomoči.

(4)

V dopisu z dne 7. septembra 2005 so nizozemski organi zaprosili za podaljšanje roka za predložitev pripomb glede odločitve Komisije, da sproži postopek; Komisija je v dopisu z dne 15. septembra 2005 tej prošnji ugodila.

(5)

Nizozemska je poslala svoje pripombe in predložila dodatne informacije v dopisu z dne 29. septembra 2005, evidentiranem 30. septembra 2005, dopisu z dne 13. januarja 2006, evidentiranem 18. januarja 2006, in dopisu z dne 17. februarja 2006, evidentiranem 23. februarja 2006.

(6)

Komisija ni prejela pripomb zainteresiranih strank.

(7)

Družba KH je bila ustanovljena leta 2002 v okviru prenosa storitev ponovnega vključevanja na trg dela z nizozemskega ministrstva za socialne zadeve in zaposlovanje na zasebnopravno družbo (4). KH je proti koncu leta 2003 znatno zmanjšala število zaposlenih, kar je bila posledica naraščajočih izgub, ki jih je med drugim mogoče pripisati neugodnim tržnim pogojem in slabemu upravljanju.

(8)

Nizozemska je novembra 2003 naznanila svojo namero, da v skladu s Smernicami družbi KH dodeli posojilo v višini 45 milijonov EUR kot pomoč za reševanje, s čimer bi se KH omogočilo, da še naprej posluje, medtem ko bi izdelala široko zastavljen načrt za prestrukturiranje. Komisija je decembra 2003 odobrila pomoč za reševanje, namenjeno KH (5), v pričakovanju predložitve podrobnega načrta za prestrukturiranje v roku šestih mesecev.

(9)

KH je holdinška družba, katere glavna dejavnost je ponujanje storitev ponovnega vključevanja na trg dela na nizozemskem trgu. Sprva je bila del državne uprave s približno 3 000 zaposlenimi, nato pa se je 1. januarja 2002 preoblikovala v delniško družbo. Nizozemska država je 100 % delničar družbe NH. Družba trenutno zaposluje okoli 700 ljudi.

(10)

Poleg hčerinske družbe Kliq Reïntegratie (v nadaljnjem besedilu „Oud Kliq“ ali „OK“) s 1 450 zaposlenimi, ki je izvajala dejavnosti na področju storitev ponovnega vključevanja na trg dela, je obstajala še ena pomembna hčerinska družba z imenom Kliq Employability (v nadaljnjem besedilu „KE“) z 200 zaposlenimi. Poleg tega je imela KH deleže v šestih zelo majhnih hčerinskih družbah in mešanih družbah (v nadaljnjem besedilu se te družbe in hčerinska družba KE skupaj imenujejo „DHD“ – druge hčerinske družbe), v katerih je število zaposlenih segalo od 4 do 20; te družbe so Kliq Experts, Brug- en Instroomprojecten, Flexpay BV, Simnet BV, Kliq Match BV in Kliq Business School.

(11)

Glavne dejavnosti dveh največjih hčerinskih družb so bile storitve na področju ponovnega vključevanja na trg dela in povečevanja zaposljivosti, ki so namenjene težje zaposljivim, med katere spadajo invalidi, pa tudi podjetjem, ki se srečujejo s težavami pri iskanju primernih oseb za nekatera delovna mesta.

(12)

Najpomembnejši trg v tem primeru je trg storitev ponovnega vključevanja na trg dela. Vlada in tudi zasebna podjetja sklepajo izvajalske pogodbe s podjetji, ki ponujajo storitve na področju ponovnega vključevanja na trg dela. Za KH je najpomembnejši trg vsekakor javni sektor. Lokalni organi in UWV (Uitvoeringsinstituut Werknemersverzekeringen, Zavod za zavarovanje zaposlenih) sklepajo izvajalske pogodbe z družbami, kot je KH. KH je imela tržni delež v višini 16 % na trgu UWV v primerjavi s tržnimi deleži drugih pomembnih udeležencev trga, ki so 12 % (Alexander Calder), 10 % (Argonaut) in 9 % (Randstad). Drugi najpomembnejši trg za KH je trg javnih razpisov občin, na katerem znaša tržni delež KH približno 38 %. Druga pomembna tekmeca na tem trgu sta Alexander Calder (25 %) in TMP (25 %).

(13)

Na podlagi načrta za prestrukturiranje bi se morala KH rešiti svoje največje hčerinske družbe OK, ki prinaša izgubo, prodati ali likvidirati vsa podjetja, ki so del DHD, in ustanoviti novo hčerinsko družbo z imenom Kliq BV (v nadaljnjem besedilu „New Kliq“ ali „NK“), ki bi se osredotočila na nadaljevanje izvajanja ključne dejavnosti družbe KH, tj. storitev ponovnega vključevanja na trg dela (6). V skladu z načrtom za prestrukturiranje bi morala NK obnoviti dolgoročno sposobnost preživetja družbe KH.

(14)

Glavne značilnosti osnovnega scenarija programa za prestrukturiranje so bile:

(15)

Spodnji graf ponuja pregled strukture holdinške družbe KH in lastniška razmerja v skladu z načrtom za prestrukturiranje.

država Nizozemska

100-odstotno lastništvo

posojilo za reševanje v višini 45 mio EUR

KG Holding (KH)

posojilo za reševanje v višini 9,25 mio EUR

100-odstotno lastništvo

100-odstotno lastništvo

posojilo za reševanje v višini 35,75 mio EUR

100-odstotno lastništvo in mešane družbe

Kliq B.V. [Nieuw Kliq (NK)]

Kliq Reintegratie [Oud Kliq (OK)]

načrtovana likvidacija

druge hčerinske družbe (DHD)

načrtovana prodaja/likvidacija

(16)

Zaradi nenehnih hudih težav sta KH in OK zaprosili za odlog plačil zapadlih obveznosti, ki sta jima ga 20. januarja 2005 odobrili sodišče v Rotterdamu in sodišče v Utrechtu. Stečajni upravitelji KH in OK so 7. februarja 2005 zaprosili navedeni sodišči, da se odlog plačila zapadlih obveznosti spremeni v stečaj. Navedeni sodišči sta 8. februarja 2005 razglasili stečaj družb KH in OK.

(17)

NK je imela med koncem leta 2003 in koncem leta 2004 izgubo v višini okoli 12 milijonov EUR v primerjavi z lastniškim kapitalom v višini 5,75 milijona EUR, kar je znesek, ki ji ga je ob njeni ustanovitvi zagotovila družba KH. Poleg tega je bila prihodnost NK zelo negotova, saj podjetje ni dosegalo ciljev, zastavljenih v načrtu za prestrukturiranje, in je naletelo na neugodne tržne pogoje, ki so bili posledica zmanjšanja obsega trga po spremembi zakonskih predpisov, zaradi česar občine niso bile več zavezane nameniti dela svojih proračunskih sredstev za storitve ponovnega vključevanja na trg dela.

(18)

Avgusta 2005 je Komisija v odločitvi za sprožitev formalnega postopka preiskave zaključila, da pomoč za prestrukturiranje, ki jo je Nizozemska hotela zagotoviti KH s preoblikovanjem posojila za reševanje v višini 45 milijonov EUR in pripadajočih obresti v lastniški kapital, ni izpolnjevala zahtev iz Smernic Skupnosti. Poleg tega je Komisija dvomila, da je bila pomoč dejansko omejena na najnižjo potrebno pomoč, in zlasti da je upravičenec prispeval pomemben delež iz lastnih virov. Zato je Komisija izrazila dvom, da bi se pomoč za prestrukturiranje lahko štela za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(19)

V dopisu iz meseca septembra 2005 so nizozemski organi poslali pripombe na odločitev Komisije o sprožitvi postopka, v katerih so razkrili dodatne informacije glede i) poteka stečajnega postopka družb KH in OK, ii) finančnih rezultatov in donosnosti družbe NK ter iii) poteka sodnega postopka med družbo NK in Nizozemsko državo. Zadnje navedena točka se navezuje predvsem na zahtevek, ki ga je zaradi stečaja družb KH in OK pri pristojnem nizozemskem sodišču vložila NK, in sicer, da se državi odredi, naj posojilo za reševanje v višini 9,25 milijona EUR, ki ga je KH zagotovila družbi NK, potem ko je Komisija odobrila pomoč za reševanje, preoblikuje v lastniški kapital. Čeprav mora biti taka vrsta pomoči v skladu s Smernicami likvidnostna pomoč in mora biti začasna ter se lahko obravnava kot stalna šele takrat, ko Komisija odobri pomoč za prestrukturiranje, so nizozemski organi poleti 2005 obvestili Komisijo, da jim je pristojno nizozemsko sodišče naložilo, naj posojilo preoblikujejo v lastniški kapital.

(20)

Poleg tega je Nizozemska v dopisu iz meseca januarja 2006 obvestila Komisijo o stečaju družbe NK z dne 14. decembra 2005 in postopku, ki je iz tega izhajal. Na koncu je Nizozemska v dopisu iz meseca februarja 2006 predložila dopolnjene podatke glede stečajnega postopka družb KH in OK.

(21)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(22)

Kot prvo ukrep zadeva preoblikovanje pomoči za reševanje, ki jo je družbi KH dodelila država, in pripadajočih obresti v lastniški kapital in se lahko jasno pripiše državi ter se financira iz državnih sredstev. Posojilo za reševanje, dodeljeno družbi KH, in preoblikovanje tega posojila v lastniški kapital pomeni ugodnost, ki je podjetje, ki se znajde v takšnih težavah in je na robu stečaja, ni deležno na finančnem trgu.

(23)

Čeprav družba KH posluje le na nizozemskem trgu, ni mogoče izključiti dejstva, da dajanje ugodnosti družbi KH izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco in lahko prizadene trgovino med državami članicami. Poleg tega so po navedbah nizozemskih organov na nizozemskem trgu dejavna manjša mednarodna podjetja, kot sta na primer TMP in Creyff's (hčerinski družbi družbe Solvus, Belgija). Zato se zdi, da ugodnost daje podjetju prednost v razmerju do njegovih konkurentov, s čimer se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca in je prizadeta trgovina med državami članicami.

(24)

Glede na navedeno je treba priglašeni ukrep v korist družbe KH šteti za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in mora biti temu ustrezno predmet presoje.

(25)

Komisija mora ukrep pomoči presojati kot pomoč ad hoc. Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES določa izjeme glede splošnega pravila o nezdružljivosti pomoči, ki je določeno v členu 87(1) Pogodbe ES.

(26)

Zadevni ukrep pomoči nedvomno ne izpolnjuje pogojev za izjeme, navedene v členu 87(2) Pogodbe ES. Priglašeni ukrep pomoči namreč ni ukrep socialnega značaja v dobro posameznih potrošnikov, niti ni namenjen povrnitvi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, prav tako pa tudi ne koristi gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije.

(27)

Druge izjeme so navedene v členu 87(3)(a)–(d) Pogodbe ES. Ker prvotni cilj pomoči ni regionalnega značaja, ampak zadeva prestrukturiranje podjetja v težavah, je relevantna le izjema iz člena 87(3)(c), saj predvideva odobritev državne pomoči, ki se dodeli za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti, kolikor takšna pomoč ne spreminja pogojev trgovanja v taki meri, da bi bil ukrep v nasprotju s skupnimi interesi.

(28)

Komisija je oblikovala smernice, ki ji omogočajo presojo pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Nizozemska je zaprosila Komisijo, da ukrep prouči z upoštevanjem navedenih smernic.

(29)

V delu 3.2 (točke 28 do vključno 63) Smernic in zlasti v točkah 30 do vključno 47 so navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati pomoč za prestrukturiranje, da jo Komisija lahko odobri. Presoja je pojasnjena v uvodnih izjavah 30 do vključno 55.

(30)

Na podlagi točke 30 Smernic mora obstajati možnost, da se podjetje obravnava kot podjetje v težavah v skladu z opredelitvijo iz dela 2.1 (točke 4 do vključno 8) Smernic. Na podlagi točke 6 Smernic so za podjetje v težavah običajno značilni naraščajoče izgube, upadanje prometa, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti in zmanjševanje čiste vrednosti sredstev.

(31)

V točki 5(a) Smernic se družba izrecno šteje za podjetje v težavah, če je izgubljena več kot polovica njenega osnovnega kapitala in je bila v preteklih dvanajstih mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala.

(32)

V skladu s priglasitvijo navedeno velja za družbo KH. Iz revidiranih letnih računovodskih izkazov z dne 31. decembra 2002 se lahko zaključi, da je lastniški kapital holdinške družbe (konsolidirano) na dan 1. januarja 2002 znašal približno 73 milijonov EUR. Ob koncu navedenega leta se je osnovni kapital zmanjšal na 22 milijonov EUR. To je pomenilo približno 70-odstotno zmanjšanje. Poleg tega se je kapital v devetih mesecih do septembra 2003 znatno manjšal.

(33)

Nizozemski organi nameravajo družbi KH dodeliti pomoč za prestrukturiranje. V zameno bo KH to pomoč vložila v svoji dve hčerinski družbi, NK in OK, da bi se lahko zaključilo prestrukturiranje.

(34)

Komisija meni, da se družba KH lahko šteje za podjetje v težavah, kakor je opisano v točkah 4 do vključno 8 Smernic, in je zato upravičena do pomoči za prestrukturiranje.

(35)

Pogoj za dodelitev pomoči je izvedba načrta za prestrukturiranje, ki ga mora za posamezne primere pomoči, kot je zadevni ukrep, odobriti Komisija. V skladu s točkami 31 do vključno 34 Smernic se zahteva naslednje:

(36)

Najprej je treba spomniti, da priglašeni načrt za prestrukturiranje ni bil popoln: nizozemski organi na primer niso predložili posodobljenega načrta likvidacij. Načrt za prestrukturiranje ni vseboval podatkov, ki jih je Komisiji potrebovala, da bi lahko opravila celovito presojo v okviru Smernic. Komisija je morala zahtevati podatke o stroških likvidacije družbe KH in analizo občutljivosti družbe v zvezi z različnimi scenariji. Glede na potek dogodkov v zvezi z družbo KH se zdi, da nizozemski organi niso mogli niti enkrat samkrat predložiti zahtevanih informacij.

(37)

Komisija je že od začetka dvomila, da bi načrt za prestrukturiranje lahko privedel do zahtevanega preobrata, in sicer zaradi nezadostne notranje donosnosti v primerjavi s pričakovanim donosom kapitala, zaradi dejstva, da so rezultati družbe NK zaostajali za ključnimi fazami iz načrta za prestrukturiranje, zaradi stalnih hudih strukturnih problemov, ki so povzročili težave družbe KH, in nazadnje zaradi neuspešnosti nizozemskih organov, da bi ustrezno poročali o pomembnem deležu, ki so ga upravičenci do pomoči za prestrukturiranje prispevali iz lastnih virov. Zaradi teh nemajhnih težav niso bili izpolnjeni v Smernicah navedeni pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje.

(38)

Poleg tega je Komisija, kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi (16), upoštevala, da je bil februarja 2005 razglašen stečaj družbe KH. Ker družbi KH ni uspelo izvesti načrtovanega zahtevanega preobrata, sledi ugotovitev, da tudi njene dolgoročne sposobnosti preživetja ni več mogoče obnoviti s pomočjo sedanjega ali spremenjenega načrta za prestrukturiranje. Dodatno je Komisija opozorila, da je bila – kot so po sprožitvi formalnega postopka preiskave opazili že nizozemski organi – tudi novoustanovljena družba NK, ki naj bi zagotovila preobrat v družbi KH, v stečaju, kar kaže na hude težave družbe NK, ki so bile pojasnjene v odločitvi za sprožitev postopka, in na neustrezno učinkovitost načrta za prestrukturiranje.

(39)

Ker v Smernicah navedeni bistveni pogoji za dodelitev pomoči za prestrukturiranje niso izpolnjeni, Komisija ne more odobriti načrta za prestrukturiranje in zato se pomoč za prestrukturiranje ne more odobriti. Iz navedenega razloga se priglašeni ukrep tudi ne more šteti kot združljiv s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(40)

Glede na navedeno Komisija meni, da ni potrebno temeljito proučiti, ali so izpolnjeni preostali v Smernicah navedeni pogoji za odobritev pomoči za prestrukturiranje, med katerimi je zahteva iz točke 40 Smernic, da morata biti intenzivnost in znesek pomoči omejena na potrebni minimum in da mora upravičenec do pomoči prispevati pomemben delež iz lastnih virov.

(41)

V skladu s točko 24 Smernic je bila pomoč za reševanje družbe KH sprva odobrena za obdobje največ šest mesecev. V šestih mesecih po odobritvi pomoči za reševanje družbe KH so nizozemski organi priglasili načrt za prestrukturiranje družbe KH.

(42)

V skladu z načrtom za prestrukturiranje, ki so ga priglasili nizozemski organi, je družba KH prenesla 35,75 milijona EUR posojila za reševanje na družbo OK in 9,25 milijona EUR posojila za reševanje na družbo NK.

(43)

Nizozemski organi so Komisijo obvestili, da jim je pristojno nizozemsko sodišče na podlagi členov 53 in 69 nizozemskega zakona o stečajnem postopku odredilo preoblikovanje posojila v višini 9,25 milijona EUR v lastniški kapital. Preoblikovanje se je izvedlo 22. avgusta 2005 in se zato lahko šteje kot delna izvedba priglašenega ukrepa.

(44)

Komisija opominja nizozemske organe, da je v skladu z načelom prevlade prava Skupnosti nad nacionalnim pravom izvršitev v uvodni izjavi (43) navedene odločitve nacionalnega sodišča v nasprotju s prepovedjo izvedbe ukrepa državne pomoči, preden ga v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES odobri Komisija. Preoblikovanje posojila za reševanje v lastniški kapital za potrebe prestrukturiranja velja za nezakonito pomoč za prestrukturiranje. Ker priglašena pomoč poleg tega ne izpolnjuje pogojev iz Smernic, je ukrep, ki pomeni delno izvedbo pomoči, prav tako nezdružljiv. Dejstvo, da je bil ukrep izveden na podlagi odločitve nacionalnega sodišča, v tej zvezi ni pomembno, saj so nacionalna sodišča, kot tudi drugi državni organi, zavezani spoštovati določbe Pogodbe ES.

(45)

Iz navedenega izhaja, da se mora preoblikovanje posojila za reševanje v višini 9,25 milijona EUR, ki se je preneslo na družbo NK v skladu z odločitvijo nacionalnega sodišča, obravnavati kot dodelitev nezakonite in nezdružljive pomoči za prestrukturiranje družbi NK. Ker te pomoči za prestrukturiranje ni mogoče odobriti, je nezdružljiva s skupnim trgom.

(46)

V skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (7) Komisija v primeru sprejetja negativne odločbe v zvezi z nezakonito pomočjo odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč. Vendar pa Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Skupnosti. Obravnavani primer ne dopušča sklicevanja na tako načelo. Zato se mora pomoč, ki je bila dodeljena s preoblikovanjem posojila za reševanje v višini 9,25 milijona EUR v lastniški kapital, v celoti vrniti.

(47)

Za obnovitev dolgoročne sposobnosti preživetja družbe KH je bilo v skladu s priglašenim načrtom za prestrukturiranje 35,75 milijona EUR od skupnega državnega posojila za reševanje v višini 45 milijonov EUR prenesenih iz družbe KH na družbo OK, preden se je slednja zaprla. V nasprotju s posojilom za reševanje v višini 9,25 milijona EUR, ki je bilo preneseno na družbo NK, to posojilo ni bilo preoblikovano v lastniški kapital. Zato ukrep šteje kot pomoč za reševanje.

(48)

V skladu s točko 23(d) Smernic mora država članica Komisiji v šestih mesecih po odobritvi pomoči za reševanje predložiti načrt za prestrukturiranje, načrt za likvidacijo ali dokazilo, da je bilo posojilo v celoti vrnjeno.

(49)

V obravnavani zadevi so zadevne družbe kmalu po predložitvi načrta za prestrukturiranje Komisiji prišle v stečaj. Komisija zato ni mogla odobriti načrta.

(50)

Vendar pa so nizozemski organi Komisijo obvestili, da se je začel formalni stečajni in likvidacijski postopek. To je v skladu s točko 23(d) Smernic, na podlagi katere se kot alternativa vračilu posojila v celoti ali predložitvi načrta za prestrukturiranje zahteva predložitev načrta likvidacije. Komisija je odobrila načrt likvidacije, vendar je postavila dva pogoja:

(51)

Čeprav stara državna posojila družbi KH ne spadajo v okvir paketa pomoči za prestrukturiranje in tega postopka (8), želi Komisija sporočiti svoje stališče, da bi v obravnavani zadevi pomagala preprečiti nadaljnja nasprotja med pravili Skupnosti glede državne pomoči in uporabo nacionalne zakonodaje s strani pristojnih sodišč, kakor se je zgodilo v zvezi z ukrepom, opisanim v uvodnih izjavah (43) do vključno (46). To stališče zadeva zlasti v uvodnih izjavah (52) do vključno (55) pojasnjeni pravni postopek, ki teče pred nizozemskim sodiščem.

(52)

V okviru priglašenega načrta za prestrukturiranje mora KH do leta 2016 v celoti vrniti stara posojila v višini 41 milijonov EUR, vključno s pogojnim kontokorentnim kreditom v višini 17 milijonov EUR (v nadaljevanju „kreditni instrument“), ki ga je država leta 2002 po ustanovitvi družbe KH odobrila po tržnih pogojih in ne spada v obseg paketa pomoči za prestrukturiranje.

(53)

V dopisu iz meseca februarja 2006 je Nizozemska obvestila Komisijo, da so stečajni upravitelji v okviru stečajnih postopkov družb KH in OK zaprosili pristojni nacionalni sodišči, da državi naložita celotno plačilo kreditnega instrumenta, ki ga je država februarja 2006 zamrznila po odobritvi odloga plačila v pričakovanju stečaja družb KH in OK.

(54)

Komisija se zaveda, da navedena zadeva spada v področje pristojnosti pristojnega nacionalnega sodišča, ki bo moralo ugotoviti, ali je bila odločitev države skladna z dogovorom o prenehanju kreditnega instrumenta.

(55)

Komisija zavzema stališče, da mora pristojno sodišče v primeru, da je bila odločitev države skladna z dogovorom, to odločitev potrditi in zavrniti zahtevek stečajnih upraviteljev. Vendar pa v primeru ugotovitve sodišča, da mora država kljub temu, da je spoštovala svoje pogodbene pravice in obveznosti, v okviru stečajnega postopka vseeno izplačati stečajnim upraviteljem celotni znesek kreditnega instrumenta, taka odločitev šteje kot dodelitev nove državne pomoči v dobro upnikov družbe KH in jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES.

(56)

Ob upoštevanju navedenega Komisija ugotavlja, da proučeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Informacije, ki so jih priskrbeli nizozemski organi med formalnim postopkom preiskave ali zunaj njega, so potrdile, da pomoč za prestrukturiranje, ki jo Nizozemska namerava dodeliti družbi KH v obliki preoblikovanja posojila za reševanje v višini 45 milijonov EUR in pripadajočih obresti v lastniški kapital, ne izpolnjuje zahtev iz Smernic Skupnosti in zato ni skladna s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(57)

Kolikor je bil ukrep že izveden, s tem da se je posojilo za reševanje v višini 9,25 milijona EUR, ki je bilo preneseno na družbo NK, preoblikovalo v lastniški kapital, se mora to posojilo vrniti.

(2)

V dopisu D/50716 z dne 12. februarja 1999 je Komisija zaprosila Luksemburg, naj ji posreduje predhodne informacije o  „družbah, oproščenih davkov na podlagi zakona iz leta 1929“ . V dopisu A/32604 z dne 26. marca 1999 so luksemburški organi posredovali opis ureditve davka oproščenih finančnih holdingov (holdinških družb) iz leta 1929 (v nadaljnjem besedilu „davkov oproščene holdinške družbe 1929“), kakor je bila spremenjena z  „zakonom z dne 29. decembra 1971 “ in „zakonom z dne 30. novembra 1978 “ .

(3)

V dopisu D/53671 z dne 5. julija 2000 je Komisija od Luksemburga zahtevala dodatne informacije o davkov oproščenih holdinških družbah 1929, in zlasti o „zakonu z dne 17. decembra 1938 o ureditvi holdinških družb milliardaires“ (v nadaljnjem besedilu „davkov oproščene holdinške družbe milliardaires“). V dopisu A/36150 z dne 20. julija 2000 so luksemburški organi posredovali zahtevane dodatne informacije.

(4)

V dopisu D/51279 z dne 26. marca 2001 je Komisija zahtevala dodatne informacije, med drugim zlasti besedilo zakonov o davčnih ureditvah za davkov oproščene holdinške družbe 1929 in davkov oproščene holdinške družbe milliardaires. V dopisu A/33928 z dne 11. julija 2001 so luksemburški organi posredovali zahtevane informacije.

(5)

V dopisu D/50571 z dne 11. februarja 2002 je Komisija obvestila luksemburške organe, da bo za predhodno oceno obravnavala ta ukrep kot pomoč, in jih pozvala, naj predložijo svoje pripombe v skladu s postopkom sodelovanja v zvezi z veljavnimi shemami pomoči, ki ga uvaja člen 17(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 [zdaj člen 88] Pogodbe ES (4). Po srečanju Komisije in luksemburških organov 19. aprila 2002 so slednji v dopisu A/33288 z dne 2. maja 2002 posredovali zahtevane informacije. Drugo srečanje navedenih organov in Komisije je bilo 17. oktobra 2002.

(6)

V dopisu A/51743 z dne 9. marca 2004 je Komisija od Luksemburga zahtevala, naj posodobi informacije o zadevni ureditvi, tako da ji posreduje vse predlagane ali že sprejete nove določbe o davčni obravnavi davkov oproščenih holdinških družb 1929, da bo zaključila predhodno preučitev navedene ureditve v skladu s postopkom iz člena 17(2) Uredbe (ES) št. 659/1999. V dopisu z dne 6. maja 2004 je Luksemburg Komisiji posredoval zahtevane informacije.

(7)

Na tretjem srečanju luksemburških organov in Komisije 15. septembra 2004 je bila Komisija obveščena o nekaterih elementih v zvezi z osnutkom zakona št. 5231 o nekaterih predlaganih spremembah zakona z dne 31. julija 1929 o davčni ureditvi za davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(8)

V dopisu D/53536 z dne 4. maja 2005 je Komisija zahtevala, naj se ji posredujejo vse informacije v zvezi z osnutkom zakona št. 5231, odobrenega 19. aprila 2005, da bi dopolnila predhodno oceno zadevne ureditve. V dopisih z dne 1. junija 2005 (A/34536) in 23. junija 2005 (A/35047) so luksemburški organi Komisiji posredovali zahtevane informacije.

(9)

V dopisu z dne 11. julija 2005 (D/55311) je Komisija obvestila Luksemburg predvsem o tem, da v predhodni oceni meni, da je zadevna ureditev (kakor je bila spremenjena z osnutkom zakona št. 5231, ki ga je odobril Parlament 19. aprila 2005 in je postal zakon z dne 21. junija 2005 o spremembi člena 1 zakona z dne 31. julija 1929 o davčni ureditvi za finančne holdinške družbe) pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom.

(10)

Dne 25. julija 2005 je bilo četrto srečanje navedenih organov in Komisije, na katerem so zadevo preučili predvsem z vidika sprememb zadevne ureditve, sprejetih z zakonom z dne 21. junija 2005.

(11)

V dopisu z dne 28. julija 2005 (D/55780) je Komisija Luksemburg obvestila o predhodni oceni, da je zakon z dne 31. julija 1929, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 21. junija 2005, pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom, in pozvala Luksemburg, naj predloži pripombe na podlagi člena 17(2) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(12)

V dopisih z dne 5. septembra 2005 (D/56729) in 19. septembra 2005 (D/57172) je Komisija luksemburške organe zaprosila, naj ji posredujejo zahtevane pripombe.

(13)

Ker Komisija v predpisanem roku ni prejela nobenega odgovora, je v dopisu z dne 25. novembra 2005 (5) Luksemburgu predlagala naslednje ustrezne ukrepe na podlagi člena 88(1) Pogodbe:

(14)

V istem dopisu je Komisija tudi pozvala luksemburške organe, naj ji pisno v enem mesecu od prejema tega predloga sporočijo, ali Luksemburg v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 brez zadržkov in nedvoumno sprejema vse te ustrezne ukrepe, in navedejo dokončni datum odprave ureditve. Komisija je navedla, da bo v nasprotnem primeru lahko v skladu z določbami člena 19(2) navedene uredbe sprožila postopek na podlagi člena 4(4).

(15)

V dopisu z dne 9. decembra 2005 (A/40451) je Luksemburg obvestil Komisijo, da zavrača predlagane ustrezne ukrepe. Ob upoštevanju luksemburške zavrnitve in pripomb luksemburških organov v zgoraj navedenem dopisu se je Komisija odločila, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe.

(16)

V dopisih z dne 9. februarja 2006 (SG D/200621) in 28. marca 2006 (SG D/201345) je Komisija uradno obvestila Luksemburg o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe, in popravku te odločitve.

(17)

Odločitev Komisije (v popravljeni različici) je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (6). Komisija je v odločitvi pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe. Komisija ni v zvezi s tem prejela nobene pripombe zainteresiranih strank.

(18)

V dopisu z dne 13. aprila 2006 (A/32917) je Luksemburg predložil svoje pripombe.

(19)

Dne 6. julija 2006 je bilo dodatno srečanje luksemburških organov in Komisije, na katerem so navedeni organi posredovali dodatne informacije o dejavnostih financiranja holdinških družb 1929 in njihovih možnih upravičenih pričakovanjih, da bodo še naprej uživale ugodnost oprostitve davkov v prehodnem obdobju.

(20)

Sistemski zakon z dne 31. julija 1929 o davkov oproščenih holdinških družbah je uvedel davčni instrument za spodbujanje delitve nakopičenega dobička s strani družb za upravljanje, ki so del mednarodne skupine družb, s tem ko preprečuje večkratno obdavčitev dobička, ki ga prejmejo upravičene holdinške družbe in ga nato razdelijo svojim delničarjem. Leta 1937 je Luksemburg s spremembami zakona z dne 31. julija 1929 uvedel pomožen status davkov oproščenih holdinških družb milliardaires, ustanovljenih z začetnim vložkom vplačanega delniškega kapitala v višini najmanj ene milijarde luksemburških frankov (LUF). Luksemburg je poleg tega uvedel sistem oprostitve davkov za kapitalske deleže, iz naslova katerih dividende, licenčnine, kapitalski dobički in prihodki od likvidacije zaradi prodaje delnic družb, v katerih ima holdinška družba deleže, niso obdavčljivi ob upoštevanju nekaterih pogojev. Zato ima Luksemburg danes poleg splošnega sistema oprostitve davkov za kapitalske deleže, ki ga ureja običajno pravo (npr. člen 166 zakona o davku na dohodek (LIR)) in ki prenaša direktivi o „matičnih in odvisnih družbah“ ter „plačilih obresti in licenčnin“ (7), poseben sistem oprostitve davkov za holdinške družbe 1929 in holdinške družbe milliardaires.

(21)

V skladu z zakonom z dne 31. julija 1929 davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezane nobenemu neposrednemu davku v Luksemburgu, kot so predvsem davek od dobička pravnih oseb, občinski davek na ustvarjeni dohodek (8) in davek na čisto premoženje (9). Vendar so vseeno zavezane davkom na kapital, kot sta zemljiški davek (10) in letni davek na vpis kapitala (11). Dividende, obresti, licenčnine in kapitalski dobiček, ki jih prejme davkov oproščena holdinška družba 1929, v Luksemburgu torej niso obdavčljivi. Plačila dividend, licenčnin (12) in obresti davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezana nobenemu davčnemu odtegljaju (13). Nazadnje, od obresti, ki jih davkov oproščene holdinške družbe 1929 in vse druge luksemburške družbe plačujejo v tujini, ni nobenega davčnega odtegljaja, medtem ko se obresti, ki jih prejmejo družbe rezidentke, ki niso oproščene davkov, vedno štejejo za obdavčljiv prihodek.

(22)

Treba je opozoriti, da so obresti, ki jih davkov oproščene holdinške družbe 1929 (kot vse druge luksemburške družbe) plačajo fizičnim osebam – upravičenim lastnikom v smislu Direktive Sveta 2003/48 z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (14) –, ki so rezidenti države članice, v Luksemburgu podvržene davčnemu odtegljaju, določenem v navedeni direktivi. Obstaja podoben končni davčni odtegljaj v višini 10 % od obresti, plačanih fizičnim osebam rezidentom, ki je bil v Luksemburgu uveden s 1. januarjem 2006 in so mu zavezane obresti, ki jih plačajo davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(23)

Davkov oproščene holdinške družbe 1929 so ponavadi izključene iz dvostranskih sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja in davčne utaje, ki jih sklene Luksemburg.

(24)

Pri obdavčitvi kapitala je davkov oproščena holdinška družba 1929 zavezana 1-odstotnemu davku na kapital od denarnih vložkov ali prenosov sredstev (15). Poleg tega so zavezane letnemu davku na vpis kapitala v višini 0,2 % od vplačanega delniškega kapitala in vrednosti premij ob izdaji, kot je določena na datum zaključka prejšnjega poslovnega leta (16). Davkov oproščena holdinška družba 1929 si lahko izposodi sredstva pri svojih delničarjih, bankah in drugih kreditnih institucijah ter izda obveznice. Predpisi o podkapitalizaciji se uporabijo, če financiranje z zadolževanjem namesto z izdajo delnic preseže nekatera finančna razmerja, da se prepreči neplačevanje davka na vpis kapitala. Nazadnje, nagrade članom upravnega odbora, rezidentom ali nerezidentom, direktorjem ali revizorjem davkov oproščene holdinške družbe 1929 so zavezane davčnemu odtegljaju v višini 20 %.

(25)

Samo družbe (17), ki so registrirane v Luksemburgu, lahko uživajo ugodnost ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 v nasprotju s samostojnimi podjetniki, pogodbenimi skupnimi podjetji, ki niso oblikovana v družbo, stalnimi poslovnimi enotami ter podružnicami ali lokalnimi agencijami tujih družb. Znesek vpisanega kapitala davkov oproščene holdinške družbe 1929 je odvisen od izbrane oblike družbe. Na podlagi uredbe Velikega vojvodstva z dne 29. julija 1977 mora davkov oproščena holdinška družba 1929 imeti v celoti vplačan delniški kapital v višini najmanj 24 000 EUR.

(26)

Družbe s sedežem v Luksemburgu so lahko registrirane kot davkov oproščene holdinške družbe 1929, če opravljajo samo dejavnosti pridobivanja, posedovanja in povečevanja vrednosti kakršnih koli oblik udeležbe v drugih luksemburških ali tujih družbah, zlasti tako, da odobrijo posojila, posedujejo patente in dajejo pravico uporabljati avtorske pravice ali znanje in izkušnje družbam, v katerih imajo delež. Davkov oproščena holdinška družba 1929 ne sme opravljati industrijske dejavnosti za svoj račun ali voditi poslovanje poslovne enote, odprte za javnost. Če svoje dejavnosti razširi prek tako opredeljenega območja, izgubi status in se obravnava kot gospodarska družba, ki je v celoti obdavčljiva.

(27)

Dovoljene dejavnosti davkov oproščene holdinške družbe 1929 obsegajo predvsem:

(28)

Prepovedane dejavnosti obsegajo predvsem:

(29)

Davkov oproščene holdinške družbe 1929 nadzira luksemburška Uprava za registracijo in lastnino (Administration de l'enregistrement et des domaines), ki je pooblaščena za pregledovanje njihovih knjig, vendar samo zato, da se prepriča, da dejavnosti navedenih holdinških družb upoštevajo omejitve, določene z zakonodajo iz leta 1929.

(30)

Med davkov oproščenimi holdinškimi družbami 1929 obstaja posebna oblika holdinške družbe, in sicer davkov oproščena holdinška družba milliardaire. Ustanovi se lahko z vložkom delnic tujih družb ali povečanjem vplačanega delniškega kapitala in rezerv v znesku najmanj 24 milijonov EUR (1 milijarda LUF). Davkov oproščene holdinške družbe milliardaires lahko izberejo davčno ureditev, v okviru katere se davek na vpis kapitala nadomesti z davkom, imenovanim „davek na dohodek“. V skladu z uredbo Velikega vojvodstva iz leta 1937 o davku oproščenih holdinških družbah milliardaires se ta davek na dohodek plačuje od obresti, plačanih imetnikom obveznic in vrednostnih papirjev, od dividend, plačanih delničarjem, in od nagrad, plačanih direktorjem, revizorjem in likvidacijskim upraviteljem takšne družbe.

(31)

Kadar skupni znesek obresti, plačanih imetnikom obveznic ali vrednostnih papirjev za zadevno poslovno leto, znaša najmanj 2,4 milijona EUR, se davek izračuna po lestvici, ki vključuje 3 % plačanih obresti, 1,8 % dividend, nagrad in prejemkov v višini skupnega razdeljenega zneska, ki znaša 1,2 milijona EUR, in 0,1 % zneska dividend, nagrad in prejemkov, ki presegajo ta prag. Kadar skupni znesek obresti, plačanih imetnikom obveznic ali vrednostnih papirjev za zadevno poslovno leto, znaša manj kot 2,4 milijona EUR, se davek izračuna po drugačni lestvici, ki vključuje 3 % plačanih obresti, 3 % dividend, nagrad in prejemkov v višini skupnega zneska, ki je enak razliki med 2,4 milijona EUR in skupnim zneskom plačanih obresti, 1,8 % deleža dividend, ki presegajo ta prag, v višini 1,2 milijona EUR, in 0,1 % zneska preostanka dividend, nagrad in prejemkov, ki presegajo ta prag. Za davkov oproščene holdinške družbe milliardaires torej ne veljajo običajna pravila o podkapitalizaciji, ki se uporabljajo za davek na vpis kapitala, od nagrad in prejemkov pa se ne izvede noben davčni odtegljaj.

(32)

Dovoljene dejavnosti davkov oproščene holdinške družbe milliardaires obsegajo predvsem:

(33)

Opisana davčna oprostitev je bila pod nekaterimi pogoji razširjena na „davkov oproščene finančne holdinške družbe“, ki so podskupina davkov oproščenih holdinških družb 1929. Odgovorne so za financiranje dejavnosti podrejenih družb skupine družb ali povezanih družb. V zvezi s tem se za družbo šteje, da je del skupine, če uporablja skupno ime, ki je simbol vzajemne odvisnosti, ali če imajo družbe iste skupine znaten delež (vsaj 25-odstotni) v njenem delniškem kapitalu in imajo med seboj stalne ekonomske odnose.

(34)

Davkov oproščena finančna holdinška družba lahko tako kot davkov oproščene holdinške družbe milliardaires opravlja več dejavnosti kot pa davkov oproščena holdinška družba 1929, kar zadeva financiranje znotraj skupine. Medtem ko davkov oproščene holdinške družbe 1929 lahko financirajo samo družbe, v katerih so neposredno udeležene, lahko davkov oproščene finančne holdinške družbe odobrijo posojila vsem družbam, ki so članice skupine. Dovoljene dejavnosti davkov oproščene finančne holdinške družbe obsegajo predvsem:

(35)

Luksemburška vlada je 6. novembra 2003 v parlament vložila osnutek zakona št. 5231 o spremembi zakona z dne 31. julija 1929 o ureditvi davkov oproščenih holdinških družb 1929. Luksemburški parlament je na seji 19. aprila 2003 odobril zgoraj navedeni osnutek zakona z nekaterimi spremembami. Novi zakon je bil razglašen 21. junija 2005 in objavljen v Uradnem listu Velikega vojvodstva Luksemburg 22. junija 2005. Zakon z dne 21. junija 2005 je začel veljati 1. julija 2005.

(36)

V skladu s tem zakonom holdinške družbe, ki v poslovnem letu prejmejo najmanj 5 % skupnega zneska dividend od družb nerezidentk, ki niso zavezane davku na dohodek, primerljivemu z luksemburškim davkom na dohodek, izgubijo status davkov oproščene holdinške družbe 1929 in postanejo družbe, zavezane običajni ureditvi obdavčitve. Parlamentarni dokumenti, ki spremljajo osnutek zakona, pojasnjujejo, da se mora davek na dohodek pobirati po najmanj 11-odstotni stopnji (kar ustreza 50 % luksemburškega davka od dobička pravnih oseb), da bi se štel kot primerljiv z luksemburškim davkom na dohodek, davčna osnova zanj pa mora biti podobna osnovi, ki se uporablja v Luksemburgu.

(37)

Iz pripomb, priloženih k temu zakonu, izhaja, da so bile te spremembe sprejete zaradi uskladitve davčne ureditve za holdinške družbe 1929 s priporočili, ki jih je Svet 3. junija 2003 predstavil luksemburškim organom v okviru ocene, opravljene na podlagi Kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij. V zvezi s tem je novi zakon uvedel prehodno ureditev, ki ohranja obstoječe ugodnosti za družbe s statusom davkov oproščene holdinške družbe 1929 ali davkov oproščene holdinške družbe milliardaire od datuma začetka njegove veljavnosti do 1. januarja 2011.

(38)

Komisija je v odločitvi z dne 9. februarja 2006 v bistvu ocenila, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Kajti po mnenju Komisije ta ureditev daje samo zadevnim holdinškim družbam več ekonomskih ugodnosti, kot so izredne oprostitve davka od dobička pravnih oseb, davčnih odtegljajev, davka na čisto premoženje in zemljiškega davka. Te ugodnosti naj bi se kazale v zmanjšanju davčnih obveznosti do luksemburške zakladnice za holdinške družbe in ekonomske skupine, ki jim te družbe pripadajo.

(39)

Po mnenju Komisije se zdi, da te ugodnosti pomenijo uporabo državnih sredstev v obliki izpada davčnih prihodkov za luksemburško zakladnico. Ureditev naj bi bila selektivna, ker je rezervirana za družbe, ki imajo obliko holdinga in opravljajo izključno nekatere vrste dejavnosti, in sicer predvsem finančne dejavnosti, upravljanje, podeljevanje licenc in zakladniške dejavnosti. Ureditev naj bi bila tudi omejena na dejavnosti znotraj skupine, ker morajo upravičenci delovati znotraj skupine, da lahko uživajo ugodnost te ureditve. Zaradi tega naj ne bi bila dostopna vsem podjetjem, ampak samo tistim, ki se oblikujejo v skupino z ustanovitvijo holdinške družbe v Luksemburgu, ki je namenjena izključno opravljanju nekaterih dejavnosti, kot so financiranje, upravljanje deležev, koordinacija ter podeljevanje licenc in patentov.

(40)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave menila, da ta ugodnost izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami, ker se finančne dejavnosti in upravljanje, ki jih običajno opravljajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, ponavadi opravljajo na mednarodnih trgih, kjer je konkurenca intenzivna. V zvezi s tem naj bi bila konkurenca izkrivljena, ker se davkov oproščene holdinške družbe 1929 obravnavajo ugodneje od neodvisnih izvajalcev storitev in finančnih posrednikov, in sicer predvsem tradicionalnih bank in svetovalnih podjetij. Trgovina naj bi bila prizadeta zaradi ugodnosti, ki jih podeljuje ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki daje prednost samo holdinškim družbam, ki opravljajo nekatere predvsem čezmejne finančne naloge.

(41)

Zdi se, da ne velja nobeno odstopanje iz člena 87(2) in (3) Pogodbe, ker naj bi bil zadevni ukrep pomoč za tekoče poslovanje, ki ni povezana z izvajanjem posameznih projektov in naj bi samo zmanjševala tekoče stroške upravičencev do pomoči, ne da bi prispevala k doseganju cilja Skupnosti.

(42)

Komisija je tudi sklepala, da gre za obstoječo pomoč v smislu člena 1(b)(i) Uredbe (ES) št. 659/1999. V zvezi s tem se zdi, da spremembe, sprejete z zakonom iz leta 2005 o spremembi ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ne spreminjajo obstoječe narave zadevne pomoči, ker ne spreminjajo ugodnosti, ki jih daje ureditev, in hkrati začasno omejujejo število upravičencev na tiste, ki ne prejemajo nekaterih dividend, podvrženih zmanjšani obdavčitvi zunaj Luksemburga.

(43)

V okviru sprožitve formalnega postopka preiskave je Komisija pozvala luksemburške organe, naj ji posredujejo vse informacije, koristne za oceno vplivov zadevne ureditve na trgovino, zlasti v sektorju finančnih storitev. Prav tako je pozvala Luksemburg in zainteresirane stranke, naj ji posredujejo pripombe o morebitnih upravičenih pričakovanjih upravičencev, ki bi lahko utemeljila sprejetje prehodnih ukrepov, če bi bilo treba odpraviti zadevno ureditev.

(44)

Nobena zainteresirana stranka ni uradno predložila pripomb po objavi odločitve Komisije z dne 9. februarja 2006 v Uradnem listu Evropske unije (18). Več predstavnikov davkov oproščenih holdinških družb 1929 je vseeno neuradno navezalo stik s Komisijo, da bi jih obvestila predvsem o pravnih posledicah formalnega postopka preiskave, ki ga je Komisija sprožila na podlagi člena 88(2) Pogodbe, za posameznike in o zakonitosti oprostitev davkov, katerih ugodnost so uživali.

(45)

Luksemburški organi so svoje pripombe predložili v dopisu z dne 13. aprila 2006. V zvezi s tem so luksemburški organi izrazili nestrinjanje s tem, da je bil sistem oprostitve za holdinške družbe 1929 opredeljen kot pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Luksemburg ni predložil pripomb glede združljivosti zadevnega sistema davčne oprostitve s skupnim trgom.

(46)

Z dopisom z dne 13. aprila 2006 je Luksemburg zavrnil tudi posredovanje potrebnih informacij za oceno zadevnega ukrepa in njegovih vplivov na konkurenco in trgovino, zlasti v sektorjih finančnih storitev, dejavnosti znotraj skupine in upravljanja pravic intelektualne lastnine. Posredovana ni bila nobena informacija o naložbah, ki jih upravljajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, niti seznam davkov oproščenih holdinških družb. V zvezi s tem so luksemburški organi trdili, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso predmet upravnega dovoljenja in da je torej nemogoče sestaviti seznam teh holdinških družb.

(47)

Nazadnje, v zvezi z obstojem morebitnih upravičenih pričakovanj upravičencev do sistema oprostitve, ki utemeljujejo sprejetje prehodnih ukrepov v primeru negativne končne odločbe, so luksemburški organi opomnili, da bi imela morebitna odprava ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929 takšen učinek na davčni sistem v Luksemburgu, da bi bilo treba zaščititi upravičena pričakovanja subjektov, ki delujejo v okviru te ureditve. Slednji namreč ne bi mogli pričakovati, da bo pravni status v celoti odpravljen „čez noč“.

(48)

V dopisu z dne 13. aprila 2005 so luksemburški organi v bistvu spodbijali opredelitev zadevne davčne ureditve kot pomoči.

(49)

Prvič, ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 naj ne bi dajala ugodnosti v primerjavi z običajno ureditvijo obdavčitve holdinških družb. Njen namen naj bi bil samo preprečitev množitve davčnih obremenitev, povezanih z dobički, ki jih delijo družbe za upravljanje. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 bi bile namreč brez zadevnega sistema oprostitve oškodovane z davčnega vidika, ker bi bili dobički družbe za upravljanje najprej obdavčeni kot dobiček te družbe, nato ob razdelitvi dobička kot prihodek holdinške družbe iz kapitalskih deležev in nazadnje v primeru poznejše razdelitve kot dividende delničarja holdinške družbe.

(50)

Drugič, po mnenju luksemburških organov ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ni selektivna ter zato ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na trgovino med državami članicami. Vsa podjetja v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, naj gre za pridobivanje kapitalskih deležev, upravljanje, financiranje in povečevanje vrednosti deležev, ki jih imajo v odvisnih družbah, bi namreč lahko uživala ugodnost navedene ureditve.

(51)

Nazadnje, ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne more izkrivljati konkurence in trgovine znotraj Skupnosti, ker so upravičene holdinške družbe izključno prejemniki pasivnih dohodkov in niso v položaju, ki je primerljiv s položajem drugih subjektov, ki delujejo kot neodvisni izvajalci storitev. Vsekakor Komisija ni dokazala, da je posledica zadevne ureditve krepitev položaja davkov oproščenih holdinških družb 1929 v primerjavi s položajem drugih oblik holdinških družb.

(52)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“ .

(53)

Komisija je pazljivo preučila ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 z vidika pripomb, ki so jih posredovali luksemburški organi. Številni ugovori niso bili takšni, da bi Komisija spremenila predhodno oceno, v kateri je menila, da so davčne ugodnosti, ki jih ta ureditev daje tem družbam, pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(54)

Treba je opozoriti, da opredelitev nacionalnega ukrepa kot državne pomoči predpostavlja, da morajo biti izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji, in sicer: 1) zadevni ukrep daje ugodnost, 2) ta ugodnost se financira iz državnih sredstev, 3) ta ugodnost je selektivna in 4) zadevni ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in lahko prizadene trgovino med državami članicami (19).

(55)

Komisija v tem primeru v bistvu meni, da zakon iz leta 1929 daje davčne ugodnosti, ki niso omejene na odpravo dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki jih prejmejo druge holdinške družbe v Luksemburgu, in sicer tiste, ki so načeloma obdavčljive, vendar prejemajo olajšave na davke, ki so jih že plačale v Luksemburgu ali tujini.

(56)

Komisija v tem okviru meni, da ureditev daje več izrednih davčnih ugodnosti in da te ugodnosti dajejo prednost nekaterim podjetjem, ki v Luksemburgu opravljajo omejeno število dejavnosti, ki ponavadi spadajo na finančno področje. Zato je ureditev selektivna. Glede na pomembnost ugovorov, ki jih je navedel Luksemburg, se Komisiji zdi primerno navesti natančne razloge, zaradi katerih meni, da zgoraj opisana zadevna ureditev izpolnjuje vse pogoje, navedene v uvodni izjavi (53).

(57)

V pripombah z dne 13. aprila 2006 je Luksemburg menil, da je ureditev obdavčitve davkov oproščenih holdinških družb 1929 splošna davčna ureditev, ki se uporablja za družbe, ki prejemajo samo pasivne dohodke, obdavčene že ob nastanku, ne glede na njihovo velikost, sektor dejavnosti in pravno obliko. Luksemburg je tudi trdil, da ureditev upravičuje splošna oblika luksemburškega davčnega sistema, katerega namen je izogibanje dvojnega obdavčevanja, če imajo družbe, ki so v celoti obdavčljive, dostop do drugih primerljivih oblik izogibanja dvojnega obdavčevanja. Po mnenju Luksemburga naj bi ureditev ne ponujala ugodnosti predvsem zaradi dveh glavnih razlogov.

(58)

Prvič, ureditev obdavčitve družb v Luksemburgu naj bi predvidevala več ureditev, ki se izmenično uporabljajo za primerljive položaje in so dostopne vsem subjektom brez diskriminacije. Takšna ureditev naj torej ne bi mogla vsebovati ugodnosti na podlagi člena 87(1) Pogodbe, kot naj bi bilo Sodišče priznalo v sodbi Banks (20). Sodišče naj bi v tej sodbi namreč menilo, da pomoč ne obstaja, če so različni načini obdavčitve, ki se nanašajo na morebitne ugodnosti z vidika odločitev, ki jih dejansko sprejmejo gospodarski subjekti, dostopni vsem subjektom brez diskriminacije.

(59)

Drugič, po mnenju luksemburških organov bi bilo treba pri oceni davčne obremenitve, ki so ji zavezane davkov oproščene holdinške družbe 1929, upoštevati vse ugodne in neugodne dejavnike ureditve. Vendar naj Komisija očitno ne bi uporabila tega pristopa. V zvezi s tem luksemburški organi trdijo, da so v dopisu z dne 13. aprila 2006 posredovali tri primere davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki naj bi bile zaradi uporabe zadevne ureditve v slabšem položaju kot obdavčene holdinške družbe.

(60)

Komisija se ne more strinjati s sklepnimi ugotovitvami luksemburških organov. V nasprotju z njihovimi trditvami je namreč za zadevno ureditev značilnih več davčnih oprostitev, zlasti oprostitev davka na dohodek, občinskega davka od dobička pravnih oseb in davka na čisto premoženje. Te oprostitve odstopajo od pravila obdavčitve zadevnih družb. Poleg tega namen teh odstopanj ni samo izogibanje večkratnega obdavčevanja dohodkov, temveč oprostiti plačila nekaterih davkov nekatere gospodarske dejavnosti, navedene v zakonu z dne 31. julija 1929, ki jih opravljajo davkov oproščene holdinške družbe.

(61)

Sicer je res, da sistem oprostitve iz leta 1929, katerega ugodnost uživajo davkov oproščene holdinške družbe, ne pokriva vseh davkov, ki so jim načeloma zavezane luksemburške družbe (21), vendar se ta postopek omejuje na ugotovljene davčne oprostitve in zadeva več osebnih davkov, katerih oprostitev je odobrena (22). V zvezi z neposrednimi davki in zlasti davkom na dohodek, občinskim davkom od dobička pravnih oseb in davkom na čisto premoženje (davek od premoženja) je oprostitev, katere ugodnost uživajo holdinške družbe 1929, popolna.

(62)

Ob upoštevanju zgornjega Komisija v zvezi z zemljiškim davkom priznava, da so mu davkov oproščene holdinške družbe 1929 zavezane v skladu z zakonom z dne 1. decembra 1936 in da navedene holdinške družbe ne uživajo ugodnosti iz tega naslova, kar je v nasprotju z njeno trditvijo v odločitvi z dne 9. februarja 2006.

(63)

Kar zadeva oprostitev davka na dohodek in občinskega davka od dobička pravnih oseb, obseg oprostitve, odobrene davkov oproščenim holdinškim družbam 1929 za dohodke od kapitalskih deležev (dividende in kapitalski dobiček), daleč presega oprostitev za kapitalske deleže, odobreno za dividende in kapitalske dobičke, ki so jih ustvarile davkov neoproščene holdinške družbe, da jih ne bi dvojno obdavčili. Teh davkov pa so davkov oproščene holdinške družbe 1929 oproščene ne glede na to, ali izpolnjujejo pogoje za uživanje ugodnosti splošnega sistema oprostitve, katerega namen je izognitev dvojnega obdavčevanja (23). Torej v nasprotju z obdavčljivimi družbami samodejno uživajo ugodnost teh oprostitev. Komisija v teh okoliščinah meni, da zadevna oprostitev daje davkov oproščenim holdinškim družbam 1929 prednost z zmanjševanjem stroškov, ki ponavadi bremenijo njihov proračun (24).

(64)

Komisija bi rada v zvezi z davkom na dohodek in občinskim davkom od dobička pravnih oseb dodala, da so obresti in licenčnine, ki jih prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, v celoti oproščene plačila teh davkov v nasprotju z običajno obdavčitvijo, ki se uporablja za druge holdinške družbe v Luksemburgu. Vendar te oprostitve ni mogoče utemeljiti z željo po izogibanju dvojnega obdavčevanja teh dohodkov, zlasti če ustrezne stroške prej odbijejo tisti, ki jih nosijo. Oprostitev teh dohodkov na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 je torej odstopanje in nasprotuje načelu, po katerem so plačila obresti in licenčnin vsaj enkrat zavezana davku na dohodek. Ob upoštevanju tega, da je ta oprostitev odstopanje, Komisija zato meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 tudi v tem primeru uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(65)

V zvezi z davčnimi odtegljaji od razdeljenega dobička, dividend in licenčnin, ki jih plačajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, Komisija ugotavlja, da navedene holdinške družbe niso zavezane davčnemu odtegljaju v Luksemburgu, ki se običajno uporablja za plačila prejemnikom nerezidentom, niti – kar zadeva holdinške družbe milliardaires – odtegljaju od nagrad. Komisija zato meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 tudi v tem primeru uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(66)

Tudi če se predpostavlja, da ta oprostitev davčnega odtegljaja neposredno daje prednost prejemnikom dohodkov in samo posredno davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, Komisija meni, da je učinek te oprostitve vseeno oprostiti slednje plačila stroškov, ki jih ponavadi nosijo v Luksemburgu obdavčljive družbe, ki delijo dobičke. To oceno potrjuje dejstvo, da je davčna stopnja ob uporabi davčnega odtegljaja višja, če njegov strošek prevzame plačnik in če slednji v tem primeru ni pravno zavezan, da obdavčitev prevali na prejemnika dohodkov. Poleg tega davkov oproščene holdinške družbe 1929 uživajo posredno ugodnost zaradi lažjega dostopa do tveganega kapitala/dolžniškega kapitala, povezanega z višjim donosom, ki je posledica te oprostitve, katere ugodnost uživajo vlagatelji.

(67)

Nazadnje, davkov oproščene holdinške družbe 1929 niso zavezane davku na čisto premoženje, ki se uporablja za družbe, obdavčljive v Luksemburgu. Tudi če se domneva, da ima ta oprostitev omejen ekonomski obseg, je še vedno res, da so zaradi nje davkov oproščene holdinške družbe 1929 razbremenjene stroška, ki ga ponavadi nosijo družbe v Luksemburgu.

(68)

Iz vsega zgornjega izhaja, da so zadevne ugodnosti po mnenju Komisije odstopanja, ki lahko dajejo prednost nekaterim podjetjem v primerjavi z drugimi podjetji, ki so z vidika cilja te ureditve – in sicer izogibanja večkratnega obdavčevanja – v primerljivem dejanskem in pravnem položaju. Komisija v tem okviru meni, da je sklicevanje luksemburških organov na sodbo Banks brezpredmetno. Kajti v navedeni zadevi se med različnimi možnimi načini uporabe nekaterih obdavčitev nobena ne zdi a priori ugodnejša. V tem primeru pa se lahko šteje, da je oprostitev načeloma ugodnejša kot obdavčitev dohodkov. Komisija iz tega sklepa, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 dejansko in ne morebiti uživajo ugodnost zmanjšanja stroškov, ki običajno bremenijo njihov proračun.

(69)

Trije primeri, ki so jih luksemburški organi navedli v dopisu z dne 13. aprila 2006, niso takšni, da bi spodbijali sklepno ugotovitev, po kateri sporna ureditev daje ugodnosti, ki odstopajo od običajnega davčnega prava in jih narava luksemburškega davčnega sistema ne upravičuje. Na eni strani gre namreč za primere, ki ne pomenijo dejanske uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929. Na drugi strani navedeni primeri zadevajo izključno situacije, v katerih običajni sistem že dovoljuje popolno oprostitev davka na dohodek. Nasprotno Luksemburg ne upošteva situacij, v katerih oprostitev po običajnem pravu ni odobrena, medtem ko samo v teh situacijah, kot je bilo ugotovljeno zgoraj, zadevna ureditev dovoljuje tistim, ki uživajo ugodnost te ureditve, da ohranijo posebno ugodnost v primerjavi z običajno ureditvijo.

(70)

Komisija torej meni, da ni treba upoštevati vseh neposrednih in posrednih davkov, ki se uporabljajo, da se ugotovi, ali obstaja dejanska davčna ugodnost, odobrena davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, ker je obstoj te ugodnosti že obsežno dokazan. Komisija poleg tega ugotavlja, da bi bilo nemogoče opraviti takšno analizo zaradi nedoločenega števila situacij, ki bi jih bilo treba upoštevati.

(71)

Komisija torej meni, da je zadevna ureditev ugodnost, dodeljena davkov oproščenim holdinškim družbam 1929.

(72)

Opozoriti je treba, da je posebnost državnega ukrepa, in sicer njegova selektivnost, eden od potrebnih elementov pojma državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe. Zato je treba preveriti, ali daje zadevna davčna ureditev ugodnosti izključno nekaterim podjetjem ali nekaterim sektorjem dejavnosti ali ne (25). Po mnenju luksemburških organov naj v tem primeru ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne bi bila selektivna, ker vsa podjetja v primerljivih položajih, se pravi, ki opravljajo izključno dejavnosti upravljanja in povečevanja vrednosti kapitalskih deležev, ki jih imajo v odvisnih družbah, ter prejemanja dohodkov iz teh dejavnosti, lahko uživajo njene ugodnosti.

(73)

Komisija se strinja z luksemburškimi organi, da je treba selektivnost ukrepa, kot je davčna oprostitev za dejavnosti holdinške družbe, nujno oceniti v primerjavi s primerljivimi situacijami (26). Vendar Komisija meni, da je treba v tem primeru za primerjavo upoštevati družbe, ki prejemajo dohodke, primerljive z dohodki davkov oproščenih holdinških družb 1929. Komisija ugotavlja, da so med luksemburškimi družbami samo davkov oproščene holdinške družbe 1929 v celoti oproščene obdavčitve vseh dohodkov, ki jih prejemajo, in to ne glede na davek na njihov dohodek, ki ga morebiti že prej nosijo družbe, v katerih imajo delež.

(74)

Komisija v teh okoliščinah ne more sklepati drugače, kot da je takšen sistem oprostitve selektiven, ker daje med različnimi podjetji in dejavnostmi, ki so podvrženi tveganju večkratnega obdavčevanja, prednost nekaterim podjetjem, ki opravljajo izključno nekatere dejavnosti.

(75)

To oceno poleg tega potrjuje dejstvo, da je po mnenju luksemburških organov cilj zakona z dne 31. julija 1929 preprečiti pretirano razširitev te ugodne ureditve na družbe, ki niso davkov oproščene holdinške družbe 1929, da se prepreči pretirana bremenitev državnega proračuna. Komisija v zvezi s tem opozarja, da mora utemeljitev, ki temelji na naravi ali strukturi davčnega sistema, kazati na skladnost posebnega davčnega ukrepa z notranjo logiko davčnega sistema na splošno (27). Vendar v tem primeru ni tako, ker Luksemburg ni utemeljil izredne ureditve, katere ugodnost uživajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, z vidika narave ali strukture nacionalnega davčnega sistema.

(76)

Komisija poleg tega ugotavlja, da je ugodnost oprostitve na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 podrejena izpolnjevanju več pogojev, ki so povezani predvsem z obstojem sistema registracije pod nadzorom uprave in spoštovanjem nekaterih zakonskih zahtev o najmanjšem čistem premoženju ter dejanskem in izključnem opravljanju nekaterih strogo določenih dejavnosti. Po mnenju Komisije obstoj teh strogih meril krepi selektivnost zadevne ureditve.

(77)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da morajo davkov oproščene holdinške družbe 1929 svoje dejavnosti omejiti na pridobivanje kapitalskih deležev v kakršni koli obliki v drugih podjetjih ter tudi na upravljanje in povečevanje vrednosti teh deležev. Uprava za registracijo in lastnino je pojasnila kratko opredelitev povečevanja vrednosti deležev, navedeno v zakonu z dne 31. julija 1929, in v obsežni razlagi menila, da mora vključevati več gospodarskih dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s povečevanjem vrednosti deležev in se kažejo zlasti kot dejavnosti financiranja. Holdinškim družbam je tako dovoljeno, da odobrijo dolgo- ali kratkoročne predujme in posojila družbam, v katerih so neposredno udeležene (28).

(78)

Na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 spadata tudi dajanje poroštev upnikom družb, v katerih imajo davkov oproščene holdinške družbe 1929 delež, in jamčenje za njihovo dokapitalizacijo v okvir pojma povečevanja vrednosti deležev. Poleg tega smejo imeti davkov oproščene holdinške družbe 1929 poleg kapitalskih udeležb državne obveznice in obveznice zasebne izdaje, ki kotirajo ali ne na organiziranem trgu in ki jih je izdal ali ne javni sektor. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 imajo tako lahko samo obveznice neodvisno ali v povezavi z dejavnostmi upravljanja deležev. Tako lahko finančne holdinške družbe razširijo krog morebitnih prejemnikov financiranja ter s tem odobrijo posojila vsem družbam v skupini in torej vsem družbam s skupnim imenom, v katerih ima skupna matična družba najmanj 25-odstotni delež.

(79)

Poleg tega naj bi bile nekatere dejavnosti enakovredne pridobivanju kapitalskih deležev, čeprav ni noben delež v lasti zadevne davkov oproščene holdinške družbe 1929. Tako lahko holdinška družba poseduje patente in lahko, čeprav jih ne more izkoriščati ali trgovati z njimi, podeljuje licence za njihovo izkoriščanje drugim tretjim družbam ali družbam skupine, kateri pripada, ter zato prejema licenčnino, ne da bi izgubila ugodnost oprostitve.

(80)

Med dovoljenimi dejavnostmi davkov oproščenih holdinških družb 1929 je tudi svetovanje pri upravljanju in vlaganju s strani investicijskih skladov. Namen te dejavnosti je svetovati kolektivnim investicijskim skladom glede upravljanja portfelja, ki jim je bil zaupan. To dejavnost ponavadi opravlja svetovalno podjetje, ki je načeloma obdavčljivo po običajnem davčnem pravu. Vendar je mogoče, da se svetovalno podjetje, če so izpolnjeni nekateri posebni pogoji, odloči za status davkov oproščene holdinške družbe 1929 (29).

(81)

Iz zgornjega izhaja, da so dejavnosti, ki jih lahko opravlja holdinška družba 1929, strogo omejene z zakonom z dne 31. julija 1929, pri čemer se opravljanje drugih dejavnosti kaznuje z odvzemom statusa davkov oproščene družbe. Komisija meni, da te omejitve potrjujejo selektivnost sistema oprostitve za davkov oproščene holdinške družbe 1929. Kot je Komisija omenila v odločitvi z dne 9. februarja 2006, je poleg tega dovolj ugotoviti, da več gospodarskih sektorjev ne more uživati ugodnosti, ki jih ponuja ta ureditev. Tako so podjetja, ki opravljajo drugačne dejavnosti od dovoljenih, ki se nanašajo na povečevanje vrednosti kapitalskih deležev, in tudi dejavnosti, ki spadajo v več sektorjev, kot je predelovalna industrija, kmetijstvo ali trgovina, izključena iz ugodnosti navedene ureditve.

(82)

Komisija meni, da ne more nobena objektivna razlaga utemeljiti takšne davčne obravnave, ki je posebej rezervirana za davkov oproščene holdinške družbe 1929 in katere namen je s takšno omejitvijo uporabe na nekatera podjetja dajati tem podjetjem prednost pred njihovimi konkurenti.

(83)

Poleg tega dejstvo, da je zadevna ureditev dostopna samo luksemburškim družbam, ki opravljajo omejeno število dejavnosti, potrjuje to oceno. Da bi lahko uživalo ugodnost zadevnega sistema oprostitve, mora namreč vsako podjetje, ki želi povečati vrednost svojih naložb, ustanoviti ločen subjekt v Luksemburgu, katerega namen bo opravljanje izključno tistih dejavnosti, ki jih dovoljuje zakonodaja iz leta 1929. Posledica ustanovitve takšne strukture so torej naložbe poleg običajnih stroškov investicijskih dejavnosti. Samo podjetja, ki imajo strukturo skupine ter obsežna in zadostna finančna sredstva (30), da v Luksemburgu ustanovijo strukturo za dejavnosti upravljanja in financiranja kapitalskih deležev, lahko uživajo ugodnost te ureditve. Gre na primer za davkov oproščene holdinške družbe milliardaires.

(84)

Kar zadeva državni izvor ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe zadevne ureditve, je treba opozoriti, da je pojem pomoči splošnejši od pojma subvencije, ker ne obsega samo pozitivnih ugodnosti, kot so same subvencije, ampak tudi ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja, in so zato, ne da bi bili subvencije v pravem pomenu besede, iste narave in imajo enak učinek (31). Iz tega izhaja, da je tu obravnavana ureditev, s katero organi oblasti nekaterim podjetjem odobrijo oprostitev davka, ki so mu običajno zavezana, in ki, čeprav ne obsega prenosa državnih sredstev, postavlja upravičence v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe (32). Zato v tem primeru, čeprav oprostitve, ki izhajajo iz uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, niso prenosi državnih sredstev, ni mogoče zanikati, da povzročajo izpad davčnih prihodkov in so zato državno financiranje.

(85)

Po mnenju Luksemburga naj bi ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 ne mogla izkrivljati konkurence in trgovine znotraj Skupnosti, ker so upravičene holdinške družbe izključno prejemniki pasivnih dohodkov in naj ne bi bile v položaju, primerljivem s položajem drugih subjektov, ki delujejo kot neodvisni izvajalci storitev. Poleg tega naj Komisija ne bi dokazala, da je posledica ureditve krepitev položaja davkov oproščenih holdinških družb 1929 v primerjavi z drugimi holdinškimi družbami.

(86)

Komisija ugotavlja, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na eni strani izhaja, da je za to, da ukrep izkrivlja konkurenco, dovolj, da prejemnik pomoči konkurira z drugimi podjetji na trgih, odprtih za konkurenco (33), in na drugi strani, da ukrep vpliva na trgovino znotraj Skupnosti, če finančna pomoč, ki jo odobri država, krepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Skupnosti (34).

(87)

Komisija meni, da davkov oproščene holdinške družbe 1929 spadajo v finančni sektor, v okviru katerega opravljajo posebne dejavnosti, kot so odobritev posojil drugim članom skupine, izdajanje obveznic, diskontiranje računov in upravljanje gotovinskih depozitov za družbe, ki jih nadzirajo neposredno ali posredno, in za družbe skupine, ki ji pripada davkov oproščena holdinška družba 1929, ali svetovanje pri upravljanju kolektivnih investicijskih skladov. Kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, davkov oproščene finančne holdinške družbe in davkov oproščene holdinške družbe milliardaires na podlagi zakonodaje iz leta 1929 uživajo večjo operativno prožnost pri opravljanju takšnih finančnih dejavnosti. Davkov oproščene holdinške družbe 1929 so tudi prisotne pri nakupu in upravljanju patentov ter pri podeljevanju licenc za račun odvisnih družb, ki so v njihovi neposredni ali posredni lasti, ali za druge družbe skupine.

(88)

V skladu s postopkom deregulacije, ki je bil značilen za trg finančnih storitev Skupnosti, konkurenca v tem sektorju temelji predvsem na odpravi vseh institucionalnih omejitev pri opravljanju finančnih dejavnosti na skupnem trgu ter na preglednosti in enakosti pogojev za opravljanje teh dejavnosti, kadar so primerljive. Ta ureditev kljub temu izkrivlja konkurenco, če davkov oproščene holdinške družbe 1929 uživajo ugodnost popolne oprostitve neposrednih davkov, ki se v Luksemburgu običajno uporabljajo za dohodke iz teh dejavnosti, medtem ko so te dejavnosti obdavčljive, če jih opravljajo izvajalci storitev, ki so neodvisni ali nimajo posebne oblike davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(89)

Nato, ob upoštevanju dejstva, da skupine z mednarodno razsežnostjo ali katerih dejavnosti pokrivajo več sektorjev, zlasti trgovino, pogosto izberejo pravno obliko davkov oproščene holdinške družbe 1929, je trgovina med državami članicami prizadeta zaradi davčnih ugodnosti, odobrenih trgovinskim multinacionalkam, ki uporabljajo storitve davkov oproščenih holdinških družb 1929. Poleg tega davkov oproščene holdinške družbe 1929 opravljajo storitve znotraj skupine in lahko ob nekaterih omejitvah sodelujejo v industrijski in trgovinski dejavnosti družb, v katerih imajo delež, kar je gospodarska dejavnost v pravem pomenu besede, kot je Sodišče potrdilo v nedavni sodbi Fondazione Cassa di Risparmio di Firenze (35). Vpliv na trgovino in izkrivljanje konkurence sta prisotna tudi v skupinah, ki jim pripadajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, zaradi vseh teh razlogov in zaradi poslovne dejavnosti, ki jo opravljajo te skupine.

(90)

Te sklepne ugotovitve potrjuje ugotovitev velikega vpliva, ki ga imajo zadevne davčne oprostitve pri izbiri Luksemburga kot privilegiranega finančnega centra. Komisiji se v zvezi s tem zdi primerno sklicevati se na članke, objavljene v tisku (36), po katerih luksemburški finančni sistem temelji na ureditvi davčne oprostitve holdinških družb. To je dokaz, da finančne multinacionalke uporabljajo strukture holdinških družb v Luksemburgu, med njimi strukturo davkov oproščenih holdinških družb 1929, da bi zmanjšale davčne obremenitve. Glede na te članke je v Luksemburgu registriranih skoraj 15 000 davkov oproščenih holdinških družb 1929.

(91)

Kljub temu, da luksemburški organi niso posredovali podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti celotni promet, ki ga ustvarijo davkov oproščene holdinške družbe 1929, Komisija meni, da ni mogoče zanikati pomena te ureditve za finančni sektor v Luksemburgu niti pomena iz tega izhajajočega izkrivljanja konkurence in trgovine.

(92)

Komisija meni, da državne pomoči, ki jo prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929, ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom. V zvezi s tem je treba opomniti, da luksemburški organi niso navedli nobenega argumenta, da se v tem primeru uporablja eno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(93)

Odstopanja iz člena 87(2) Pogodbe, ki se nanašajo na pomoči socialnega značaja, dodeljene posameznim potrošnikom, pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoči, dodeljene gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, se v tem primeru ne uporabljajo.

(94)

Isto velja za odstopanje iz člena 87(3)(a) Pogodbe, ki dovoljuje odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Ureditve tudi ni mogoče šteti za projekt skupnega evropskega interesa niti za odpravljanje resne motnje v luksemburškem gospodarstvu v smislu člena 87(3)(b) Pogodbe. Prav tako ni njen namen pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine v smislu člena 87(3)(d) Pogodbe.

(95)

V zvezi s členom 87(3)(c) Pogodbe, ki dovoljuje pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, Komisija ugotavlja, da davčne ugodnosti, odobrene davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, niso povezane z naložbami, ustvarjanjem delovnih mest ali posebnimi projekti. Obsegajo samo zmanjšanje stroškov, ki bi jih zadevne družbe običajno morale nositi pri opravljanju svojih dejavnosti, in jih je zato treba šteti za državne pomoči za tekoče poslovanje. V skladu z ustaljeno prakso Komisije se takšne pomoči ne morejo šteti za združljive s skupnim trgom, če ne pospešujejo razvoja določenih dejavnosti ali določenih gospodarskih sektorjev in če niso časovno omejene, degresivne ali sorazmerne s tem, kar je treba storiti za odpravljanje posebnih gospodarskih težav.

(96)

Komisija ugotavlja, da se preprosto dejstvo, da so zadevne davčne ugodnosti rezervirane izključno za družbe, ki so v Luksemburgu registrirane kot davkov oproščene holdinške družbe 1929, zdi v nasprotju s svobodo ustanavljanja gospodarskih subjektov, ki imajo prav tako sedež v tej državi, čeprav so ustanovljeni v drugih državah članicah (37).

(97)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da lahko samo podjetja, ki so bila v obliki družbe ustanovljena v Luksemburgu, uživajo ugodnosti, ki jih luksemburški davčni sistem ponuja davkov oproščenim holdinškim družbam 1929, in da to ne more biti utemeljeno z naravo navedenega davčnega sistema. Zdi se, da tuje podjetje, ki opravlja dejavnosti, primerljive z dejavnostmi davkov oproščenih holdinških družb 1929, zlasti prek stalne poslovne enote, agencije ali podružnice tuje družbe v smislu člena 43 Pogodbe, ne more uživati ugodnosti, ki jih predvideva ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929. Komisija v zvezi s tem ne more sprejeti zaveze luksemburških organov, da ne bodo nasprotovali razširitvi statusa davkov oproščene družbe na podlagi zakona z dne 31. julija 1929 na stalne poslovne enote tujih družb v Luksemburgu, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona z dne 31. julija 1929. Člen 87(1) Pogodbe državnih pomoči namreč ne razlikuje glede na vzroke ali cilje, ampak jih opredeljuje glede na njihov učinek (38). Komisija torej potrjuje svojo predhodno oceno, da zadevna ureditev postavlja v slabši položaj predvsem tuje družbe, ki delujejo v Luksemburgu in niso družbe luksemburškega prava, v primerjavi s holdinškimi družbami, ustanovljenimi v obliki družbe s sedežem v Luksemburgu. Ta diskriminacija torej lahko ovira svobodo ustanavljanja tujih družb v Luksemburgu, kar je v nasprotju s Pogodbo in torej nezdružljivo s skupnim trgom.

(98)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da rezultat postopka iz člena 88 Pogodbe nikoli ne sme biti v nasprotju z drugimi posebnimi določbami Pogodbe. Komisija torej državne pomoči, katere nekatera podrobna pravila so v nasprotju z drugimi določbami Pogodbe, torej ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom (39). Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, se v tem primeru zdi, da zadevna ureditev ne bi koristila tuji družbi, ki v Luksemburgu deluje prek sekundarne poslovalnice v obliki stalne poslovne enote, agencije ali podružnice v smislu člena 43 Pogodbe, ki je obdavčljiva v Luksemburgu. Če država članica, čeprav posredno, dodeljuje davčno ugodnost podjetjem s sedežem na njenem ozemlju in hkrati isto ugodnost zavrača podjetjem s sedežem v drugi državi članici, ki pa imajo sekundarno poslovalnico v Luksemburgu, Pogodba načeloma prepoveduje različno obravnavanje teh kategorij upravičencev, če ne obstaja nobena objektivna razlika v njihovem položaju.

(99)

Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev Komisija meni, da zadevne ureditve ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom.

(100)

Komisija ugotavlja, da je davčna ureditev, ki se uporablja za davkov oproščene holdinške družbe 1929 v Luksemburgu, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in da zanjo ne velja nobeno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) navedene pogodbe. Komisija tudi ugotavlja, da ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 kljub spremembam, ki jih glede ureditve uvaja zakon z dne 21. junija 2005, še naprej zagotavlja vse zadevne davčne ugodnosti, čeprav je krog upravičencev do te ureditve omejen na holdinške družbe, ki prejemajo manj kot 5 % dividend od tujih družb, zavezanih največ 11-odstotnemu davku od dobička pravnih oseb, in holdinške družbe, ki prejemajo dividende, ki jih plačujejo tuje družbe, zavezane najmanj 11-odstotnemu davku od dobička pravnih oseb, ali luksemburške družbe. Komisija iz tega sklepa, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, kakor je bila spremenjena z zakonom z dne 21. junija 2005, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe in da zanjo ne velja nobeno od odstopanj iz člena 87(2) in (3) navedene pogodbe.

(101)

Komisija ugotavlja, da sistem oprostitve, odobren z zakonodajo iz leta 1929, ni bil bistveno spremenjen od začetka veljavnosti Pogodbe. Komisija torej meni, da je ta ureditev obstoječa pomoč v smislu člena 1(b)(i) Uredbe (ES) št. 659/1999. Komisija meni, da spremembe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jih določa zakon z dne 21. junija 2005, ne uvajajo novih elementov pomoči in ne povečujejo števila upravičencev; ukrep zato ohranja značaj obstoječe pomoči.

(102)

Luksemburški organi so trdili, da naj bi Komisija odobrila spremembe, ki jih uvaja zakon z dne 21. junija 2005, v okviru Skupine Sveta „Kodeks ravnanja“, odgovorne za preučitev škodljivih davčnih ukrepov z vidika Kodeksa ravnanja pri obdavčitvi podjetij (40), in da je zato ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929 v skladu s Pogodbo. Komisija najprej ugotavlja, da člen 87 ne izključuje iz svojega področja uporabe nobenih davčnih ukrepov. Komisija nato ugotavlja, da niti zakon z dne 31. julija 1929 niti nobena njegova sprememba, vključno s spremembami, ki jih uvaja zakon z dne 21. junija 2005, niso bili priglašeni Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe. Zato Komisija ni imela priložnosti odločiti o združljivosti zadevne ureditve s pravili o državni pomoči.

(103)

Zato ni mogoče nič sklepati iz dejstva, da je Komisija sodelovala pri delu Skupine „Kodeks ravnanja“, katere cilj je bil preučiti škodljivost zadevnega davčnega ukrepa. V zvezi s tem je dovolj opozoriti, da je postopek preučitve davčnih sistemov z vidika državnih pomoči pravno neodvisen od dela Skupine „Kodeks ravnanja“. Poleg tega je bilo področje uporabe ureditve davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jo je preučila Skupina „Kodeks ravnanja“, bolj omejeno od področja uporabe ureditve, ki je predmet te odločbe. Navedena skupina je namreč preučila izključno oprostitev davka za dividende, ki jih prejemajo davkov oproščene holdinške družbe 1929.

(104)

Iz tega sledi, da ta preučitev ne more preprečiti, da bi Komisija pripravila to oceno, niti izpodbijati sklepne ugotovitve Komisije, da je ureditev davkov oproščenih holdinških družb 1929, ki jo ureja zakon z dne 31. julija 1929, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 21. junija 2005, državna pomoč, ki je nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(105)

Komisija meni, da je treba končati dodeljevanje različnih ugodnosti, predvidenih v davčni ureditvi oprostitve, ki se uporablja za davkov oproščene holdinške družbe 1929, tako da se jih odpravi ali spremeni tako, da bodo združljive s skupnim trgom. Od datuma uradnega obvestila o tej odločbi se ugodnosti, predvidene s to ureditvijo, ali njeni sestavni deli ne smejo več dodeljevati novim družbam upravičenkam, registriranim kot davkov oproščene holdinške družbe 1929. Luksemburški organi bodo v ta namen spremenili zakonodajo najkasneje do 31. decembra 2006.

(106)

Komisija v zvezi z obstoječimi davkov oproščenimi holdinškimi družbami 1929, ki sedaj uživajo ugodnost sistema davčne oprostitve, opisanega v tej odločbi, priznava, da značaj obstoječe pomoči ureditve ne dovoljuje izterjave kakršne koli pomoči, dodeljene pred datumom te odločbe.

(107)

Komisija se je seznanila z dejstvom, da zainteresirane stranke niso predložile pripomb ali drugih koristnih informacij, da se ugotovi, ali imajo upravičenci do zadevne ureditve upravičena pričakovanja, ki bi lahko utemeljila posebne prehodne ukrepe pred odpravo te sheme pomoči. Komisija je poleg tega preučila informacije, ki so jih posredovali luksemburški organi in se nanašajo na dejavnosti financiranja holdinških družb 1929, in druge trditve teh organov o upravičenih pričakovanjih sedanjih upravičencev. Njihov namen je navedenim upravičencem omogočiti, da ohranijo učinke ureditve v prehodnem obdobju pred njeno popolno odpravo.