21.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 365/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1015/94 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz sistemov televizijskih kamer („STK“) s poreklom iz Japonske.

(2)

Septembra 2000 je Svet z Uredbo (ES) št. 2042/2000 (3) potrdil dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1015/94 (kakor je bila naknadno spremenjena) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

V členu 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 2042/2000 je Svet iz obsega protidampinške dajatve izrecno izključil sisteme kamer, navedene v Prilogi k navedeni uredbi („Priloga“), ki so visokokakovostni sistemi profesionalnih kamer in se s tehničnega vidika uvrščajo v opredelitev izdelka iz člena 1(2) navedene uredbe, vendar jih ni mogoče šteti za sisteme televizijskih kamer.

(4)

Komisija je 29. septembra 2005 (4) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela pregled Uredbe (ES) št. 2042/2000, ki je uvedla obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz STK s poreklom iz Japonske.

(5)

Komisija je z obvestilom z dne 18. maja 2006 začela protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer s poreklom iz Japonske v skladu s členom 5 osnovne uredbe. Ker zajema opredelitev izdelka v tej preiskavi izdelke, za katere veljajo ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 2042/2000, je Komisija z obvestilom z dne 18. maja 2006 v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe začela tudi pregled obstoječih ukrepov.

(6)

En japonski proizvajalec izvoznik, Hitachi Denshi (Europa) GmbH („Hitachi“), je obvestil Komisijo, da namerava na trg Skupnosti poslati nov model sistemov profesionalnih kamer in od Komisije zahteval, naj ta nov model sistemov profesionalnih kamer doda na seznam Priloge k Uredbi (ES) št. 2042/2000 in ga tako oprosti protidampinških dajatev.

(7)

Komisija je o tem obvestila industrijo Skupnosti in začela preiskavo, omejeno na odločitev, ali obravnavani izdelek spada v področje uporabe protidampinških dajatev in ali je treba izvedbeni del Uredbe (ES) št. 2042/2000 ustrezno spremeniti.

(8)

Skupaj z ustreznimi tehničnimi podatki je bil predložen zahtevek za oprostitev naslednjega modela sistemov kamer:

Hitachi:

Ta model je bil predstavljen kot nadgradnja glave kamere V-35, že oproščene dajatve.

(9)

Glava kamere V-35W se uvršča v opis izdelka iz člena 1(2)(a) Uredbe (ES) št. 2042/2000. Tako kot predhodni model, je tudi ta večinoma namenjen profesionalni uporabi in se na trgu ES ne prodaja z ustreznim sistemom „triax“ ali adapterji.

(10)

Zato je bilo ugotovljeno, da se v smislu člena 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 2042/2000 uvršča kot sistem profesionalnih kamer. Iz tega razloga ga je treba izvzeti iz področja uporabe obstoječih protidampinških ukrepov in ga dodati na seznam priloge k Uredbi (ES) št. 2042/2000.

(11)

V skladu z ustaljeno prakso institucij Skupnosti je treba nov model oprostiti protidampinške dajatve z dnem, ko službe Komisije prejmejo ustrezen zahtevek za oprostitev. Zato je treba celoten uvoz v nadaljevanju navedenega modela kamer, uvoženih 11. aprila 2006 ali po tem datumu, od navedenega datuma dalje oprostiti protidampinške dajatve:

Hitachi:

(12)

Komisija je industrijo Skupnosti in proizvajalca izvoznika STK obvestila o svojih ugotovitvah in jima dala možnost, da predložita svoja stališča. Nobena stranka ni nasprotovala ugotovitvam Komisije.

(13)

Glede na zgoraj navedeno se predlaga, da se Priloga Uredbe (ES) št. 2042/2000 ustrezno spremeni –

—

glava kamere V-35W.

21.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 365/7

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1015/94 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz sistemov televizijskih kamer („STK“) s poreklom z Japonske („prvotna preiskava“).

(2)

Septembra 2000 je Svet z Uredbo (ES) št. 2042/2000 (3) potrdil dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1015/94, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnja preiskava v zvezi s pregledom“).

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov za sisteme televizijskih kamer („STK“) s poreklom z Japonske (4) je Komisija 28. junija 2005 prejela zahtevek za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(4)

Ta zahtevek je vložila družba Grass Valley Nederland BV, proizvajalec Skupnosti, ki predstavlja več kot 60 % celotne proizvodnje Skupnosti STK („vložnik“). Družba Grass Valley je nastala potem, ko je družba Thomson Multimedia, lastnica družbe Thomson Broadcast Systems, prevzela družbo Philips Digital Video Systems. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je temeljil na dejstvu, da bi se z iztekom veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovila.

(5)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, zato je 29. septembra 2005 (5) začela pregled.

(6)

Komisija je 18. maja 2006 začela nov protidampinški postopek v zvezi z uvozom nekaterih sistemov kamer s poreklom z Japonske ter vmesni pregled protidampinških ukrepov za uvoz sistemov televizijskih kamer s poreklom z Japonske (6). Nov protidampinški postopek vključuje sisteme televizijskih kamer, ki jih zajemajo veljavni ukrepi iz uvodne izjave (2). Če se določi, da je treba za nekatere sisteme kamer s poreklom z Japonske uvesti ukrepe, ki bi zajeli tudi sisteme televizijskih kamer, za katere veljajo ukrepi v skladu s to uredbo, nadaljnje izvajanje ukrepov, uvedenih s to uredbo, ne bo več primerno in bi jih bilo treba ustrezno spremeniti ali razveljaviti.

(7)

Komisija je proizvajalce izvoznike, uporabnike/uvoznike, proizvajalce surovin, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti uradno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, navedenem v obvestilu o začetku.

(8)

Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcu Skupnosti vložniku, dvema drugima znanima proizvajalcema Skupnosti, petindvajsetim uporabnikom, devetim proizvajalcem surovin in petim znanim proizvajalcem izvoznikom na Japonskem. Izpolnjene vprašalnike so poslali en proizvajalec Skupnosti, en japonski proizvajalec izvoznik in njegova povezana družba v Skupnosti, štirje uporabniki/uvozniki in en dobavitelj surovin.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Analiza se osredotoča zlasti na standardno ločljivost, ker predstavljajo STK standardne ločljivosti veliko večino izdelkov, za katere veljajo ukrepi. Opozoriti je treba še, da imajo lahko STK visoke ločljivosti s podobnim delovanjem in kakovostjo kot STK standardne ločljivosti z razmerjem med signalom in šumom 62 dB (zato zanje veljajo trenutni ukrepi) razmerje med signalom in šumom tudi manjše od 55 dB in jih zato ukrepi ne zajemajo. To je potrdila tudi industrija Skupnosti. Ena zainteresirana stranka, ki v sedanji preiskavi ni sodelovala, je zahtevala, da je opredelitev izdelka v tej preiskavi ista kot v novi preiskavi iz uvodne izjave (6). Vendar v sedanji preiskavi ni mogoče spremeniti opredelitve izdelka, z njo pa bo ugotovljeno le, ali je treba ukrepe ohraniti ali razveljaviti. Zato je bilo treba zahtevo zavrniti.

(11)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je potekalo od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“, obdobje preiskave škode ali „OPŠ“ ).

(12)

Zadevni izdelek je enak kot izdelek v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, to so sistemi televizijskih kamer.

(13)

Kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1015/94, lahko STK vsebujejo naslednje dele, ki se uvažajo skupaj ali posamično:

(14)

Izdelki, zajeti v ta pregled, se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 8525 30 90, ex 8537 10 91, ex 8537 10 99, ex 8529 90 81, ex 8529 90 95, ex 8543 89 97, ex 8528 21 14, ex 8528 21 16 in ex 8528 21 90.

(15)

Preiskava ne zajema naslednjih izdelkov:

(16)

Kot je določeno v prejšnjih preiskavah, navedenih v uvodnih izjavah (1) in (2), je sedanja preiskava potrdila, da se za zadevni izdelek, ki so ga izdelali japonski proizvajalci izvozniki in ki je bil prodan na japonski trg in v Skupnost, ter izdelek, ki ga je izdelal in prodal proizvajalec Skupnosti vložnik na trgu Skupnosti, uporablja ista osnovna tehnologija, oba pa izpolnjujeta veljavne svetovne proizvodne standarde. Ti izdelki imajo tudi enake funkcije, uporabljajo se v iste namene, imajo posledično tudi podobne fizične in tehnične lastnosti in so med seboj zamenljivi ter konkurenčni. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(17)

Kakor v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom je bila tudi v sedanji preiskavi raven sodelovanja japonskih proizvajalcev izvoznikov izredno nizka. Sodeloval je le en od petih proizvajalcev. Nihče od preostalih štirih Komisiji znanih proizvajalcev ni izpolnil vprašalnika, čeprav so glede na razpoložljiva dejstva in zlasti glede na bazo podatkov, ki jo hrani Komisija v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („baza podatkov 14(6)“), v OP po vsej verjetnosti najmanj trije od njih izvažali STK v Skupnost.

(18)

Sodeloval je le en proizvajalec izvoznik, ki pa ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost. Glede na nizko raven sodelovanja neposredno od proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče pridobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Skupnost v OP. V skladu s prejšnjimi ugotovitvami se je zdelo tudi, da statistični podatki Eurostata niso bili zanesljivi, ker oznake KN, pod katere je uvrščen zadevni izdelek, zajemajo tudi uvoz drugih izdelkov brez možnosti razlikovanja. Zato se za ugotovitev, ali so bili STK uvoženi z Japonske in v kakšnih količinah ter vrednostih, ni dalo uporabiti podatkov Eurostata. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da uporabi razpoložljiva dejstva, tj. informacije iz baze podatkov 14(6) in zahtevka za začetek pregleda. Na podlagi tega je bila količina in vrednost STK s poreklom z Japonske, uvoženih v obravnavanem obdobju v Skupnost, najbolje ocenjena.

(19)

Glede na nezadovoljivo sodelovanje oziroma nesodelovanje japonskih proizvajalcev izvoznikov in dejstvo, da edini sodelujoči japonski proizvajalec izvoznik v OP ni izvažal v Skupnost, je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe poiskala informacije v zvezi z nadaljevanjem dampinga iz drugih virov, zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik in ki jih je pridobila iz baze podatkov 14(6).

(20)

Iz baze podatkov 14(6) je razvidno, da se je v OP zadevni izdelek uvažal v znatnih količinah, zlasti približno 10 glav televizijskih kamer („GTK“), ki so bistven in najdragocenejši del sistema. Treba je opozoriti, da glede na nizko raven sodelovanja in dejstva, da edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v OP ni izvažal v Skupnost, ni bilo mogoče narediti uradnega izračuna dampinga za zadevni izdelek.

(21)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je morala Komisija uporabiti razpoložljiva dejstva, tj. dokaze iz vložnikovega zahtevka, iz katerih je razvidno, da je stopnja dampinga dveh modelov zadevnega izdelka po plačilu dajatev znatna, za en model znaša namreč več kot 10 %.

(22)

Iz razpoložljivih dokazov je mogoče sklepati, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga s strani japonskih proizvajalcev izvoznikov.

(23)

Svetovni proizvajalci STK imajo sedeže svojih družb samo na Japonskem in v EU. Zato je svetovna prodaja porazdeljena mednje. Obstajata vsaj dva znana proizvajalca Skupnosti, od katerih je eden povezan z japonskimi proizvajalci izvozniki, ki proizvajajo za trg Skupnosti. Obstaja tudi pet znanih japonskih proizvajalcev izvoznikov, ki proizvajajo in prodajajo na svetovnih trgih.

(24)

Spomniti je treba, da ukrepi veljajo od leta 1994. Poleg tega je Komisija leta 1999 sprejela sklep, da so proizvajalci izvozniki absorbirali ukrepe in se je zato odločila znatno zvišati protidampinške dajatve za zadevne proizvajalce izvoznike (do 200,3 %). Leta 2000 pa je pregled zaradi izteka veljavnih ukrepov pokazal, da bi bilo treba ukrepe podaljšati za dodatno obdobje petih let, saj obstaja verjetnost nadaljevanja in ponovitve dampinga in škode.

(25)

Glede na nizko raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov so bili edini razpoložljivi viri informacij o cenah zadevnega izdelka na Japonskem podatki o prodaji edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika (Ikegami) in informacije, pridobljene od vložnika ter iz zahtevka za to preiskavo.

(26)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (20), so GTK bistven in najdragocenejši del sistema televizijskih kamer v smislu vrednosti, zato se je zdelo primerno na podlagi tega oceniti razmerje med cenami na Japonskem in cenami v Skupnosti.

(27)

Glede na informacije iz zahtevka in tiste, pridobljene med preveritvenimi obiski, se zdi, da so cene, ki so jih zaračunavali proizvajalci Skupnosti v Skupnosti, višje od cen, ki prevladujejo na japonskem domačem trgu.

(28)

Vendar pa je bilo zgoraj dokazano, da so kljub temu dejstvu japonske družbe že danes pripravljene v Skupnost izvažati po cenah brez protidampinških dajatev, ki so znatno nižje od cen, ki prevladujejo v Skupnosti in na njihovem domačem trgu. Enako velja za njihov izvoz v tretje države.

(29)

Zato je mogoče pričakovati, da bi se v primeru odprave ukrepov v Skupnost po vsej verjetnosti uvažalo po znatno dampinških cenah, kar bi nelojalno nižalo cene Skupnosti, saj ni razloga za domnevo, da bodo v tem primeru japonski proizvajalci izvozniki spremenili politiko določanja cen. Visoke cene na trgu Skupnosti pomenijo tudi spodbudo za japonske proizvajalce izvoznike, da del domače prodaje preusmerijo na trg EU.

(30)

Ker je raven veljavnih ukrepov visoka (od 52,7 % do 200,3 %), bi imeli japonski proizvajalci izvozniki veliko manevrskega prostora za določanje novih cen, če bi bili ukrepi odpravljeni in če bi se odločili za zvišanje svojih izvoznih cen. Kot je opisano zgoraj, bi vsako zvišanje cen pod ravnjo veljavnih ukrepov v vsakem primeru nelojalno nižalo cene Skupnosti.

(31)

Glede na nizko raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov je bila izvedena analiza v zvezi s cenami japonskega izvoza v tretje države, tj. edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, v primerjavi s cenami, po katerih so se izdelki prodajali na Japonskem. Pri tem se je upoštevala velika večina prodaje v tretje države.

(32)

Za ustrezno primerjavo med takimi cenami so bile izvedene prilagoditve za raven trgovine, prevoz, zavarovanje in stroške kredita, če je bilo upravičeno. V primerjavo so bili vključeni vsi sestavni deli sistemov, ne le glave kamer, saj so bile na voljo podrobne informacije.

(33)

Primerjava je pokazala, da je družba v tretje države prodajala po znatno nižjih cenah od cen na domačem trgu.

(34)

Glede na razpoložljive informacije je mogoče sklepati, da družba svoje izdelke po vsej verjetnosti prodaja po dampinških cenah (približno 20 %). To potrjujejo prima facie dokazi iz zahtevka, namreč, da izvažajo proizvajalci izvozniki v tretje države po znatnih dampinških cenah.

(35)

Ni mogoče dokazati, da drugi japonski proizvajalci izvozniki ne sledijo isti politiki določanja cen in v tretje države ne izvažajo po podobnih dampinških cenah.

(36)

Na podlagi tega se sklene, da so japonski proizvajalci izvozniki v tretje države izvažali po cenah, ki so bile v OP znatno nižje od cen na njihovem domačem trgu, ni pa tudi dokazov, da se bo to spremenilo.

(37)

Glede na razpoložljiva dejstva, tj. zahtevek in informacije edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, so cene, po katerih proizvajalci izvozniki prodajajo zadevni izdelek v tretje države, veliko nižje od cen, ki prevladujejo v Skupnosti. Razlika je lahko tudi 220-odstotna, odvisno od trga. Če bi bili ukrepi odpravljeni, bi dobili japonski proizvajalci izvozniki veliko spodbudo, da del svojega izvoza v tretje države preusmerijo na trg Skupnosti.

(38)

Treba je tudi opozoriti, da veljajo protidampinški ukrepi za zadevni izdelek samo v Skupnosti. Nič ne kaže na to, da bi bila v primeru odprave ukrepov politika določanja cen proizvajalcev drugačna od tiste, ki velja za izvoz v tretje države.

(39)

Vložnik je trdil, da je zaradi narave izdelka zmogljivost prožna in da bi lahko japonski proizvajalci izvozniki svojo zmogljivost razširili v zelo kratkem času. To je bilo potrjeno s preverjanjem na kraju samem edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika na Japonskem.

(40)

Za proizvodni proces je dejansko potrebna delovna sila, vendar pa ga ne omejujejo posebni proizvodni procesi ali stroji. Ker pa je za to proizvodno linijo potrebno ročno delo, zadostuje za povečanje zmogljivosti več izmen in večje število zaposlenih. Največja omejitev povečanja zmogljivosti je dejansko čas, potreben za usposabljanje novih delavcev za sestavljanje in izdelavo STK. Edina možna omejitev povečanja proizvodnje je mehanska, namreč stroj za izdelavo optičnega bloka, saj so zanj potrebne velike naložbe. Vendar ni mogoče dokazati, da bi glede na trenutne stopnje proizvodnje, to lahko preprečilo morebitno povečanje proizvodne zmogljivosti. Ker družba ni izkoristila vseh izmen, se sklene, da bi se lahko proizvodna zmogljivost hitro in znatno povečala. Predložen tudi ni bil noben dokaz, da bi bili stroški, povezani s takim povečanjem zmogljivosti, glede na vrednost proizvedenih izdelkov, visoki.

(41)

To povečanje je lahko znatno glede na poceni „vstopnico“, ki jo morajo japonski proizvajalci izvozniki plačati za prodajo večjih količin v Skupnost (obstoječi distribucijski kanali in nizka raven naložb za povečanje zmogljivosti).

(42)

Glede na zgoraj navedeno in na dejstvo, da ni dokazov o tem, da te razmere ne veljajo za vse druge proizvajalce izvoznike, se lahko sklene, da obstaja verjetnost za znatno povečanje proizvodne zmogljivosti v kratkem času, če bi japonski proizvajalci to želeli.

(43)

Glede na zgoraj navedeno se lahko sklene, da se bo v primeru odprave ukrepov uvoz v ES verjetno povečal. Navedena dejstva je treba obravnavati ob upoštevanju privlačnih cen, ki jih je treba plačati v Skupnosti v primerjavi s tretjimi državami, že obstoječih distribucijskih kanalov in dejstva, da bi se lahko zmogljivost povečala s sorazmerno nizkimi stroški (usposabljanje novih specializiranih delavcev).

(44)

Glede na zgoraj opisane posebnosti trga, namreč, da so cene v Skupnosti višje kot v tretjih državah in na japonskem domačem trgu, obstaja velika spodbuda za preusmeritev dela prodaje na trg Skupnosti po verjetno nizkih cenah z namenom ponovne pridobitve izgubljenih tržnih deležev. Ker se lahko proizvodna zmogljivost hitro širi, je zelo verjetno, da se bo uvoz zadevnih izdelkov znatno povečal. Ker ni dokazov o tem, da bi japonski proizvajalci izvozniki v primeru odprave ukrepov spremenili svojo politiko določanja cen in jih zvišali, je zelo verjetno tudi, da bi se ta povečan uvoz izvajal po dampinških cenah.

(45)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da obstaja verjetnost, da bodo japonski proizvajalci izvozniki v primeru odprave ukrepov zadevni izdelek ponovno izvažali po dampinških cenah, zato je treba veljavne ukrepe ohraniti.

(46)

Družbo Philips Digital Video Systems („Philips DVS“) je prevzela družba Thomson Multimedia, lastnica družbe Thomson Broadcast Systems („TBS“), tudi proizvajalca STK Skupnosti, tako je združen pravni subjekt Philips DVS/TBS postal Grass Valley Nederland B.V., vložnik.

(47)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je že pet let praktično vse sisteme televizijskih kamer, ki jih je prodajala njegova povezana družba v Skupnosti, izdelovala navedena družba v Skupnosti. Trdil je še, da ti proizvodni obrati niso dobavljali samo na trg ES, ampak po vsem svetu, zato ni verjetno, da bi nanj vplivala kakršna koli odločitev o obstoječih protidampinških dajatvah.

(48)

Ker ta proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih informacij in ni izpolnil vprašalnika za proizvajalce Skupnosti, ni bilo mogoče podrobno proučiti narave njegovih dejavnosti, tudi tistih ne v Skupnosti.

(49)

Drug gospodarski subjekt, ki proizvaja STK v Skupnosti in je povezan z japonskim proizvajalcem izvoznikom, je v tej preiskavi sodeloval in nasprotoval trenutnim ukrepom. Ta gospodarski subjekt je trdil, da so se STK z Japonske uvažali le občasno in samo kot dopolnitev njihovega poslovanja v ES. Preveritev na kraju samem je pokazala, da je bil v navedenih obratih v Skupnosti le en poseben model sestavljen iz delov s poreklom z Japonske in Skupnosti, čeprav se CCD bloki, najpomembnejši deli glav kamere, v času preveritve niso proizvajali. Preiskava je pokazala še, da razen obstoja ukrepov, ki veljajo za STK, ni drugih razlogov za proizvodnjo takega modela v Skupnosti.

(50)

Sedanja preiskava je potrdila, da je vložnik predstavljal več kot 60 % proizvodnje sistemov televizijskih kamer Skupnosti. Zato v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe predstavlja industrijo Skupnosti in bo v nadaljnjem besedilu imenovan „industrija Skupnosti“.

(51)

Zaradi razlogov iz uvodnih izjav (19) in (20) je analiza stanja na trgu Skupnosti temeljila na zbranih podatkih o glavah televizijskih kamer („GTK“).

(52)

Kot je navedeno zgoraj, ni bilo mogoče pridobiti podatkov enega japonskega proizvajalca izvoznika, ki naj bi imel proizvodne obrate na trgu Skupnosti. Kot je omenjeno zgoraj, navedene japonske stranke, ki so zadevni izdelek dejansko izvažale v Skupnost, niso sodelovale. Zato je morala Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva, zlasti glede potrošnje.

(53)

Glede na to, da je podatke o prodaji in proizvodnji predložila le ena oziroma dve zainteresirani stranki in da so take informacije o poslovanju občutljive, ni primerno razkriti absolutnih številk. Zato so nadomeščene z znakom „—“, navedeni pa so tudi indeksi.

(54)

Očitna potrošnja Skupnosti GTK je bila ocenjena na podlagi obsega prodaje v Skupnosti glede na podatke industrije Skupnosti, obseg prodaje družbe Ikegami Electronics (Europe) GmbH, statistične podatke o uvozu GTK z Japonske, pridobljene na podlagi baze podatkov 14(6), ter glede na informacije o nakupih, ki jih je predložil en uporabnik STK. Zaradi nesodelovanja enega japonskega proizvajalca izvoznika, ki domnevno tudi proizvaja STK v Skupnosti, je verjetno, da je potrošnja Skupnosti nekoliko podcenjena, čeprav se splošni trendi in sprejeti sklepi ne bodo bistveno spremenili.

Preglednica 1

Potrošnja Skupnosti STK

(55)

Potrošnja Skupnosti se je med letom 2002 in OP povečala za 3 %. Znatno se je povečala leta 2004, ko je uvoz dosegel svojo najvišjo raven. V OP se je potrošnja Skupnosti v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za približno 15 %.

(56)

V obravnavanem obdobju je obseg uvoza GTK z Japonske ostal na sorazmerno nizki ravni. Vendar pa se je med letoma 2002 in 2004 povečal za skoraj desetkrat in dosegel približno 30 enot. V OP se je uvoz v primerjavi z letom 2004 zmanjšal, vendar je bil še vedno znatno nad ravnjo iz leta 2002. Skupno gledano se je uvoz v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Industrija Skupnosti je trdila, da je bil obseg uvoza podcenjen, ker je bila glede na tržne informacije dobava japonskih proizvajalcev v ES znatno večja od količin, ki bi jih navedene družbe v Skupnosti domnevno lahko proizvedle. Trdila je tudi, da naj bi do izogibanja ukrepom prihajalo z uvozom delov kamer. Vendar pa predložene informacije niso bile v skladu z ugotovitvami preiskave, tj. preveritvenih obiskov, in informacijami, ki so jih predložili neodvisni uporabniki. Sedanji pregled tudi ne zajema proučitve, ali prihaja do izogibanja veljavnim ukrepom, čeprav se priznava, da lahko izogibanje vpliva na stanje industrije Skupnosti.

(57)

Tržni delež uvoza se je do leta 2004, ko je dosegel najvišjo raven, stalno povečeval. Kljub znatnemu zmanjšanju v OP, ko je znašal manj kot polovico iz leta 2004, je uvoz v obravnavanem obdobju povečal svoj tržni delež.

Preglednica 2

Uvoz GTK z Japonske in tržni delež

(58)

Zaradi nesodelovanja ni bilo zanesljivih informacij o ravneh cen uvoza GTK. Japonski proizvajalci izvozniki prodajajo zadevni izdelek izključno povezanim uvoznikom v Skupnosti. Zato so ravni cene, pridobljene iz baze podatkov 14(6), cene med povezanimi strankami, in se jih ne more dosledno šteti za zanesljive. Vzrok za to je zlasti dejstvo, da se lahko zaradi veljavnih ukrepov družbe odločijo dobiček pripisati gospodarskim subjektom v Skupnosti.

(59)

Torej ni bilo mogoče sprejeti sklepa o razvoju cen in določanju cen uvoza zadevnega izdelka.

(60)

Zaradi jasnosti je treba opozoriti, da se informacije, ki jih je industrija Skupnosti navedla v vprašalniku, nanašajo bolj na STK kot na GTK. To ne povzroča težav, saj vsebuje vsak STK običajno tudi GTK. Za proučitev trendov in zaradi pomanjkanja podrobnejših informacij o dejavnostih japonskih proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti se je gospodarsko stanje industrije Skupnosti proučilo na podlagi podatkov, ki se nanašajo na STK.

(61)

Celotna proizvodnja STK industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečala. Proizvodnja se je leta 2003 zmanjšala za 8 %, leta 2004 pa se je znatno povečala, in sicer za približno 35 %. V OP se je v primerjavi z letom 2004 zmanjšala za približno 16 %, vendar na raven, ki v primerjavi z letom 2002 še vedno pomeni povečanje v višini 5 %.

Preglednica 4

Obseg proizvodnje

(62)

Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je do leta 2004 ostala stabilna. Vendar pa se je v OP, po reorganizaciji družbe, zmanjšala za 14 %, kar je družbi omogočilo, da svojo proizvodno zmogljivost prilagodi trenutnemu povpraševanju. Kot je opisano v nadaljevanju, tako zmanjšanje zmogljivosti spremljajo nespremenjene stopnje izkoriščenosti zmogljivosti med letom 2004 in OP.

(63)

S povečanjem proizvodnje in prilagoditvijo proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavnem obdobju povečala. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je na splošno razvijala podobno kot proizvodnja, tj. med leti 2002 in 2004 se je povečala, leta 2003 pa dosegla svojo najnižjo raven. V OP je izkoriščenost zmogljivosti v primerjavi z letom 2004 ostala stabilna, vendar pa je bila še vedno za približno 20 % nad stopnjo iz leta 2002.

Preglednica 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(64)

Zaloge so se leta 2003 znatno zmanjšale (– 17 %), vendar so se naslednje leto povečale, kljub temu pa so ostale za 11 % nižje od ravni iz leta 2002. Neobičajno povečanje zalog v OP lahko pojasni dejstvo, da se je OP zaključilo pred koncem finančnega leta, ko je bilo treba izpolniti še številna naročila.

Preglednica 6

Obseg prodaje

(65)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letoma 2002 in 2004 povečala za 10 %, ne da bi sledila povečanju potrošnje Skupnosti, ki se je v istem obdobju znatno povečala, in sicer za 23 %. To je povzročilo splošno zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti za več kakor 20 odstotnih točk v obravnavanem obdobju, kar je bilo v prid uvozu z Japonske in drugim gospodarskim subjektom v Skupnosti. V OP se je prodaja v primerjavi z ravnmi iz leta 2004 znatno zmanjšala, kar je privedlo do nadaljnjega zmanjševanja tržnega deleža industrije Skupnosti.

(66)

Vendar je treba opozoriti, da so lahko številke in trendi, ugotovljeni v zvezi s tržnim deležem industrije Skupnosti, temeljile le na razpoložljivih dejstvih, zlasti ker edini drug proizvajalec v Skupnosti ni predložil podatkov o svoji prodaji in proizvodnji.

(67)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene znižale za 3 %, čeprav so se med letoma 2002 in 2003 zvišale za 7 %. Vendar pa je razlog za sorazmerno majhno znižanje cen v obravnavanem obdobju sprememba prodajnega programa, saj je industrija Skupnosti uvedla nove izdelke s kakovostnejšo (in dražjo) konfiguracijo.

Preglednica 7

Obseg prodaje, cene in tržni delež

(68)

V obravnavanem obdobju se je zaposlenost zmanjšala (za več kakor 24 %), kar je v povezavi s povečanjem proizvodnje povzročilo tudi znatno povečanje produktivnosti (37 %). Opozoriti je treba, da je k zmanjšanju zaposlenosti pripomoglo tudi povečanje števila delavcev s pogodbami za določen čas/prilagodljivimi pogodbami, s čimer so se znižali stalni stroški družbe.

(69)

V obravnavanem obdobju je industriji Skupnosti dejansko uspelo znatno znižati svoje stroške dela (– 14 %). Posledično je lahko industrija Skupnosti znižala delež stroškov dela glede na celotne stroške proizvodnje za kar nekaj odstotnih točk. To priča o prizadevanjih industrije Skupnosti, da prilagodijo svoje proizvodne strukture in znižajo stalne stroške.

Preglednica 8

Zaposlenost, produktivnost in plače

(70)

Treba je opozoriti, da je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti v obdobju preiskave zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov, ki je privedla do podaljšanja takrat veljavnih protidampinških ukrepov, še vedno negativna. To stanje se je sedaj že spremenilo, saj se je med letoma 2002 in 2004 dobičkonosnost industrije Skupnosti razvijala pozitivno.

(71)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je do leta 2004 dejansko povečala, čeprav se običajno pričakujejo večji dobički (nad 10 %), da bi industrija lahko obdržala korak z zahtevami tehnološkega razvoja. Torej tudi najvišje stopnje dobička iz let 2003 in 2004 niso mogle zadostovati, da bi industrija Skupnosti lahko še naprej veliko vlagala v nov razvoj, kot je v tem sektorju pričakovati.

(72)

V OP se je stanje glede dobičkonosnosti znatno poslabšalo in ustvarjene so bile znatne izgube. Razlog za to sta naslednja dejavnika: po eni strani je znatno zmanjšanje prodaje v Skupnosti v OP povzročilo zvišanje povprečnih stalnih stroškov, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Po drugi strani pa industrija Skupnosti ni mogla prenesti naprej zvišanja stroškov nekaterih surovin ter dodatnih stroškov za R&R, ki so nastali s širjenjem mreže prodajnih mest, s katerimi bi se zagotovile boljše storitve za stranke. Opozoriti je treba, kot je opisano v uvodni izjavi (67), da je razlog za majhno znižanje povprečnih prodajnih cen med letom 2004 in OP sprememba prodajnega programa, saj je industrija Skupnosti uvedla nove izdelke s kakovostnejšo (in dražjo) konfiguracijo, vendar pa ni mogla zvišati cen skladno s tem.

Preglednica 9

Dobičkonosnost

(73)

Naložbe so ostale na visokih ravneh, čeprav so se leta 2003 zmanjšale za 13 %. Naslednje leto pa se je stanje izboljšalo, saj so se naložbe povečale za skoraj trikrat, ker je industrija Skupnosti preusmerila in racionalizirala proizvodnjo ter še naprej veliko vlagala v R&R, kar je v tem sektorju potrebno.

(74)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti, opisanem zgoraj.

Preglednica 10

Naložbe in donosnost naložb

(75)

Ni bilo ugotovljeno, da bi imela industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju težave z zbiranjem kapitala.

(76)

Denarni tok se je do leta 2004 znatno povečal (za 39 %). Ta pozitivni trend kaže, da je industrija začela okrevati. Treba je opozoriti, da je leta 2004 denarni tok predstavljal le približno 10 % celotne prodaje v Skupnosti, ki se ne more šteti za čezmernega. Vendar pa so v OP na denarni tok znatno vplivale negativne stopnje dobičkonosnosti.

Preglednica 11

Denarni tok

(77)

Med letom 2002 in OP se je potrošnja Skupnosti povečala za 3 %, obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti pa se je zmanjšal za 21 %. Industrija Skupnosti je izgubila več kot 20 odstotnih točk tržnega deleža, delež dampinškega uvoza in uvoza drugih proizvajalcev pa se je povečal.

(78)

Za trg STK je bil v zadnjih letih značilen prehod s STK standardne ločljivosti na STK visoke ločljivosti. Pričakovati je, da bo ta trend v prihodnosti še intenzivnejši. Vendar pa se oddajanje programov visoke ločljivosti še ni razširilo, številni izdajatelji televizijskega programa, zlasti manjši oziroma regionalni, zaradi sorazmerno nizkih cen še vedno kupujejo STK standardne ločljivosti. Industrija Skupnosti dejansko ni imela koristi od rasti trga, kar je pokazala izguba njenega tržnega deleža.

(79)

Poleg tega sta proizvodnja in prodaja STK standardne ločljivosti še vedno pomembna dejavnika vsakega proizvajalca STK, nenazadnje tudi, ker so stalni stroški zaradi visoke kapitalske intenzivnosti te industrije že sami po sebi visoki. Zato je še vedno pomembno, da ima industrija Skupnosti koristi od širšega obsega prodaje, ki jo nudi prodaja STK standardne ločljivosti, da se razširijo navedeni stalni stroški.

(80)

Pri analizi stopnje dampinga je treba upoštevati dejstvo, da veljajo ukrepi za odpravo škodljivega dampinga. Kot je določeno v uvodni izjavi (22), razpoložljive informacije kažejo, da japonski proizvajalci izvozniki v Skupnost še naprej prodajajo po dampinških cenah. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga znatna in njen vpliv na stanje industrije Skupnosti ni zanemarljiv, zlasti kar zadeva znatni obseg, ki se lahko še poveča.

(81)

Od podaljšanja ukrepov leta 2000 v okviru prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepov se je stanje industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju nekoliko izboljšalo. Vendar pa zgornji kazalniki kažejo tudi, da je industrija Skupnosti še vedno občutljiva in ranljiva.

(82)

Preiskava je pokazala, da se je izvoz industrije Skupnosti razvijal, kakor sledi:

Preglednica 12

Izvoz industrije Skupnosti

(83)

Količine, ki jih je industrija Skupnosti izvozila, so se od leta 2002 do 2004 znatno povečale, vendar so se v OP zmanjšale za več kakor 20 %. Vendar pa je bila raven prodaje v OP še vedno za skoraj 50 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja. Ta na splošno pozitiven razvoj je spremljalo znatno znižanje povprečnih cen, ki je posledica močne konkurence po izredno nizkih cenah na trgih tretjih držav (glej uvodno izjavo (35)).

(84)

Preiskava je pokazala, da se je industrija Skupnosti res soočala s konkurenco z izredno nizkimi cenami v tretjih državah, zlasti na nastajajočih trgih, kot sta Brazilija in Kitajska, in da je bila prisiljena znatno znižati svoje cene v tretje države, da bi lahko ohranila znatno raven proizvodnje in prodaje. Seveda je to negativno vplivalo na njeno splošno dobičkonosnost.

(85)

Dejavnik, ki lahko pojasni, zakaj industrija Skupnosti svojega gospodarskega stanja še ni izboljšala, je zlasti glede na izgubo tržnega deleža in negativne ravni dobičkonosnosti v OP, vzpostavitev dejavnosti nekaterih japonskih proizvajalcev izvoznikov v Skupnosti, ki domnevno prav tako proizvajajo STK za prodajo na trgu Skupnosti. Drugi proizvajalci v Skupnosti so v zadevnem obdobju dejansko pridobili znatni tržni delež (glej uvodno izjavo (65)). Vendar pa glede na nesodelovanje enega japonskega proizvajalca, ki domnevno prodaja v Skupnost, ni mogoče izključiti, da možno povečanje tržnega deleža navedene družbe ni posledica večje konkurence, ampak le prenosa dampinških praks v Skupnost, in sicer s sestavljanjem izdelka v Skupnosti, kar slabi učinke ukrepov.

(86)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da preiskava vsaj v enem primeru ni našla drugega razloga za takšno poslovanje v Skupnosti, kakor je obstoj veljavnih ukrepov in njihovo izogibanje (glej uvodno izjavo (49)).

(87)

Pri obravnavi trenutnega stanja industrije Skupnosti je treba upoštevati, da ukrepi že veljajo.

(88)

Prodaja na trgu Skupnosti, obseg proizvodnje in raven izkoriščenosti zmogljivosti so se do leta 2004 znatno povečali. Do tega leta sta se izboljšali tudi dobičkonosnost in produktivnost, stroški dela pa so se zmanjšali. Tudi denarni tok, donosnost naložb in zaloge so se do leta 2004 razvijali pozitivno.

(89)

Kljub temu pa se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju razvijal negativno, z izgubo več kot 20 odstotnih točk. Od leta 2000 so postali drugi gospodarski subjekti v Skupnosti, ki domnevno prav tako proizvajajo STK, dejavnejši. Poleg dampinškega uvoza z Japonske je to industriji Skupnosti preprečilo, da bi višje stroške, nastale z vlaganjem v R&R, proizvodnjo in prodajo STK, prenesla na svoje prodajne cene, kar je povzročilo negativno dobičkonosnost v OP.

(90)

Na izvoz industrije Skupnosti so vplivale tudi dampinške cene na navedenih trgih, zato je bila prisiljena, da svoje povprečne cene v tretje države znatno zniža (za več kot 30 %), kar je negativno vplivalo na splošno dobičkonosnost industrije. To je dober pokazatelj, kako bi se trg STK Skupnosti lahko razvijal, če bi bili ukrepi odpravljeni.

(91)

Na splošno je treba skleniti, da se je stanje industrije do leta 2004 na splošno izboljšalo, vendar pa se nekateri kazalniki (npr. obseg prodaje v Skupnosti, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok) v OP več niso mogli razvijati pozitivno. Zato se lahko sklene, da se stanje industrije Skupnosti v primerjavi s stanjem v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom izboljšuje, da je sposobna preživeti in je konkurenčna, saj je bistveno znižala svoje stalne stroške in izboljšala svojo produktivnost. Vendar pa si ni mogla popolnoma opomoči, zato je še vedno občutljiva in ranljiva, kakor je mogoče sklepati iz razvoja v OP.

(92)

Treba je opozoriti na sklep iz uvodne izjave (43), da bi prenehanje veljavnosti ukrepov verjetno povzročilo občutno povečanje dampinškega izvoza z Japonske v Skupnost.

(93)

Pri proučitvi možnega vpliva dodatnega poceni uvoza na stanje industrije Skupnosti je treba opozoriti, da bi uvoz znatnih količin po dampinških cenah takoj povzročil hud padec cen na trgu, saj bi industrija Skupnosti najprej poskušala obdržati svoj tržni delež in raven proizvodnje, kot je mogoče opaziti med zadevnim obdobjem v zvezi s prodajo v tretje države. Če bi se to zgodilo, bi bila izguba dobičkonosnosti industrije Skupnosti ogromna, finančno stanje pa bi se poslabšalo.

(94)

Opozoriti je treba, da je preživetje proizvajalcev na trgu STK odvisna tudi od njihove zmožnosti ostati v koraku z novim tehnološkim razvojem, torej od ustreznih naložb v R&R, moderne proizvodne obrate in usposabljanje zaposlenih. Zato je bistveno, da industrija Skupnosti doseže določeno ravne dobičkonosnosti, ki jo je treba doseči tudi z ohranitvijo prodajne cene na ravni, ki omogoča pokritje teh stroškov. Jasno je, da bi zaradi padca cene, ki bi ga povzročil možen dampinški uvoz z Japonske, edini preostali proizvajalec Skupnosti, ki ni povezan z japonskimi proizvajalci izvozniki, utrpel znatno škodo zaradi dampinškaga uvoza in po vsej verjetnosti glede na zelo nizke cene japonskih proizvajalcev izvoznikov pri prodaji v tretje države ne bi preživel.

(95)

Glede na bazo podatkov 14(6) se je obseg dampinškega uvoza do leta 2004 povečal za več kot trikrat, v obravnavanem obdobju pa za več kot 50 %. Kot je bilo opozorjeno, je verjetno, da bodo brez veljavnih protidampinških ukrepov na trg Skupnosti prispele še večje količine, in sicer po cenah, ki bodo občutno nižje od cen industrije Skupnosti.

(96)

Če bi japonski proizvajalci izvozniki v Skupnost izvažali po cenah, podobnih cenam v tretje države, kot je razumno pričakovati, bi te cene nelojalno znižale cene industrije Skupnosti za približno 30 %. Takšno določanje cen ter zmožnost japonskih proizvajalcev izvoznikov, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine, bi po vsej verjetnosti znižalo cene na trgu Skupnosti, kar bi negativno vplivalo na ekonomski učinek industrije Skupnosti.

(97)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev znatne škode industrije Skupnosti.

(98)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Opredelitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, tj. interesa industrije Skupnosti in drugih proizvajalcev Skupnosti, uporabnikov obravnavanega izdelka ter dobaviteljev surovin.

(99)

Treba je opozoriti, da se za sprejetje ukrepov in njihovo poznejše podaljšanje v prejšnjih preiskavah ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Poleg tega je sedanja preiskava drugi pregled zaradi izteka ukrepov, torej analizira stanje, ko protidampinški ukrepi veljajo že od leta 1994.

(100)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepu, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga in/ali ponovitve dampinga in škode, obstajajo nujni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

(101)

Industrija Skupnosti je edini proizvajalec STK, ki ni povezan z japonskimi proizvajalci izvozniki. Izkazala se je kot uspešna industrija, ki se je sposobna prilagoditi spremenljivim razmeram na trgu. To je potrdila tudi s svojimi prizadevanji za racionalizacijo proizvodnje, znižanje stroškov in povečanje produktivnosti ter s stalnimi naložbami v proizvodnjo tehnološko naprednejših izdelkov.

(102)

Izboljšanje gospodarskega stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju kaže na to, da je imela koristi od nadaljnjega izvajanja ukrepov in da ji je uspelo ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco. Kljub izboljšanju dobičkonosnosti pa mora doseči še stopnjo dobička, ki se pričakuje za to vrsto tehnološkega izdelka. Glede na zgoraj navedeno se lahko sklene, da se bo stanje industrije Skupnosti, če se protidampinški ukrepi ne ohranijo, po vsej verjetnosti resno poslabšalo in bo treba zapreti obrate, kot je navedeno v uvodni izjavi (93). Ogroženih bi bilo več kot sto delovnih mest, ko so neposredno povezana z zadevnim izdelkom.

(103)

Poleg tega ima proizvodnja visokotehnoloških izdelkov, kot so STK, in zlasti razvoj R&R, povezan s tako proizvodnjo, bistvene „učinke prelitja“. To velja zlasti za proizvodnjo bloka CCD, saj se njegovi sestavni deli uporabljajo tudi za druge naprave, kot so varnostni sistemi, medicinske, industrijske in telekomunikacijske naprave. Obstoj industrije Skupnosti, ki proizvaja STK, vpliva tudi na celotno televizijsko industrijo, to je od razvoja in izdelave opreme za oddajanje do proizvodnje televizijskih sprejemnikov in snemalnih naprav, vendar lahko vpliva tudi na standarde, ki veljajo za televizijski sektor Skupnosti. Prav tako je treba razmisliti o splošnem negativnem vplivu na televizijsko industrijo, če bi ta visokotehnološka proizvodnja izginila.

(104)

Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da je treba podaljšati veljavnost obstoječih ukrepov, da bi se s tem izognili škodljivim učinkom dampinškega uvoza, ki bi lahko ogrozil obstoj industrije Skupnosti in posledično številnih specialzirianih delovnih mest.

(105)

V zvezi z interesi proizvajalcev STK Skupnosti je treba opozoriti, da je v tej preiskavi sodeloval le en proizvajalec. Ta proizvajalec, povezan z japonskim proizvajalcem izvoznikom, je nasprotoval ohranitvi ukrepov, vendar pa priznal, da je imel zaradi veljavnosti ukrepov konkurenčno prednost pred drugimi japonskimi proizvajalci izvozniki, ki pa se jim ne bi rad odpovedal.

(106)

Zaradi nesodelovanja drugega domnevnega proizvajalca Skupnosti je treba skleniti, da podaljšanje ukrepov ne bo negativno vplivalo na sodelujočega proizvajalca Skupnosti. Dejansko bi v primeru podaljšanja veljavnosti ukrepov povečal naložbe, kakor je to storil po podaljšanju ukrepov leta 2000.

(107)

Komisija je poslala vprašalnike tudi petindvajsetim uporabnikom STK. V preiskavi so sodelovali le štirje. Ti uporabniki so predvsem družbe za oddajanje televizijskih programov, ki imajo dovoljenja in oddajajo svoje programe z uporabo lastne opreme. Nabavljale so neposredno od proizvajalcev STK, ne glede na to, ali so bili proizvedeni v Skupnosti ali v državi izvoznici, in predstavljajo večino uporabnikov STK.

(108)

En uporabnik je trdil, da v prihodnjih petih letih ne namerava nabaviti velike količine STK in zato ne pričakuje, da bi podaljšanje ukrepov kakor koli vplivalo na njegovo poslovanje.

(109)

Drugi uporabnik je trdil, da namerava svojo proizvodnjo preusmeriti na visokotehnološke izdelke in da bi se zaradi odprave ukrepov povečalo število dobaviteljev na trgu Skupnosti, kar bi privedlo do sprememb v ceni in inovacijah proizvodnje. Trdil je še, da sprememba virov kamer ni realistična, saj STK ni generično ali osnovno blago.

(110)

Tretji uporabnik je nasprotoval podaljšanju protidampinških ukrepov, saj bi to zmanjšalo konkurenco in ponudbo modelov. Trdil je še, da je skoraj nemogoče v tako kratkem času zamenjati proizvajalca.

(111)

Četrti proizvajalec pa je navedel, da ne more predvideti vpliva v primeru ohranitve ukrepov.

(112)

Treba je opozoriti, da imata sedaj v Skupnosti sedež najmanj dva japonska proizvajalca in še naprej konkurirata industriji Skupnosti. Nekateri uporabniki so res še naprej kupovali japonske STK, ne glede na to, ali so uvoženi ali proizvedeni v Skupnosti. Zato ni mogoče skleniti, da so veljavni protidampinški ukrepi popolnoma odpravili konkurenco med različnimi dobavitelji STK. Res je, da se je uvoz STK z Japonske po uvedbi protiampinških ukrepov zmanjšal, vendar je to posledica nezmožnosti japonskih proizvajalcev izvoznikov, da v Skupnosti prodajajo po nedampinških cenah.

(113)

V zvezi z možnostjo zamenjave dobaviteljev STK je treba opozoriti, da cilj protidampinških ukrepov ni vsiliti zamenjave dobavitelja STK, ampak z odpravo nepravične trgovine vzpostaviti enake konkurenčne pogoje. Če bi industrija STK Skupnosti zaradi odprave veljavnih protidampinških ukrepov izginila, bi to nedvomno povzročilo zmanjšanje konkurence, uporabniki STK pa bi postali odvisni od japonske tehnologije. Slednji vidik je še zlasti pomemben, saj lahko imajo proizvajalci STK pomembno vlogo pri vzpostavitvi prihodnjih standardov razširjanja programa. Skupnost bi bila nedvomno v neugodnem položaju, če ne bi imela dovolj močnega proizvajalca tega izdelka.

(114)

V skladu z ugotovitvami iz prejšnjih preiskav je bilo ugotovljeno, da STK niso bili pomemben stroškovni dejavnik za uporabnike, saj predstavljajo glede na njihovo produkcijo televizijskih programov le majhen delež njihovih skupnih stroškov. Dejansko predstavljajo sistemi kamer, zajeti v protidampinške ukrepe, le del celotne opreme, potrebne za družbe za oddajanje televizijskih programov. Glede na skupne stroške družbe za oddajanje televizijskih programov in ne le glede na stroške opreme, predstavljajo stroški STK, za katere veljajo protidampinške dajatve, celo nižji delež stroškov, saj so še drugi pomembnejši stroški, kakor so programska produkcija, osebje, režijski stroški itd., ki občutno presegajo gole stroške STK.

(115)

Na splošno je bilo s preiskavo ugotovljeno, da so učinki na uporabnike v primerjavi z velikostjo skupnega prihodka družb za oddajanje televizijskih programov omejeni, nakup STK predstavlja namreč manj kot 0,2 % celotnega prihodka družb za oddajanje televizijskih programov. Poleg tega je danes povprečna življenjska doba STK ocenjena na približno sedem let, včasih dosežejo celo deset let, kar pomeni, da STK za uporabnike še zdaleč niso redni stroški.

(116)

Ker veljajo ukrepi že določeno obdobje in se bodo ohranili v enakem obsegu, se sklene, da njihovo podaljšanje za uporabnike ne bo pomenilo poslabšanja. Še naprej pa bodo imeli dostop do STK, ki jih ne proizvaja industrija Skupnosti. Vsekakor ni bilo dokazano, da bi kakršen koli vpliv na uporabnike ovrgel potrebo po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in ponovno vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(117)

Nazadnje je treba opozoriti, da bodo v primeru ohranitve ukrepov z vzporedno preiskavo, opisano v uvodni izjavi (6), de facto ponovno pregledani veljavni ukrepi, njihove stopnje pa prilagojene.

(118)

Od devetih dobaviteljev surovin, s katerimi je Komisija vzpostavila stik, je le eden izpolnil vprašalnik in privolil v sodelovanje v tej preiskavi. Ta družba dobavlja znaten delež STK, kar pomeni, da je njihovo poslovanje reprezentativno za dobavitelje surovin za ta izdelek.

(119)

Prodaja tega dobavitelja industriji Skupnosti predstavlja znaten delež skupnega prihodka družbe za navedeni izdelek. Družba je trdila, da bi se proizvodnja surovin v primeru podaljšanja ukrepov ohranila. Po drugi strani pa bi bila v primeru razveljavitve ukrepov njena zmogljivost v zvezi z montažo ogrožena, saj cen ni mogoče znižati.

(120)

Zato se sklene, da bi podaljšanje veljavnih ukrepov pozitivno vplivalo na industrijo STK na začetku proizvodne verige.

(121)

En uvoznik, ki prav tako proizvaja STK v Skupnosti in je povezan z japonskim proizvajalcem izvoznikom, je trdil, da ne glede na podaljšanje ukrepov ne namerava zmanjšati proizvodnje v Skupnosti.

(122)

Zato je treba skleniti, da se bo kljub podaljšanju veljavnih ukrepov industrija Skupnosti še naprej soočala s konkurenco drugih gospodarskih subjektov v Skupnosti, ki proizvajajo in prodajajo STK. Zato bodo lahko uporabniki še naprej kupovali japonske znamke STK.

(123)

Preiskava je tudi pokazala, da obstajajo razlogi za domnevo, da je v primeru odprave ukrepov obstoj industrije Skupnosti ogrožen (glej uvodno izjavo (94)). V tem primeru bi STK proizvajali samo japonski proizvajalci (ali njihove povezane družbe), kar bi pomenilo, da bi bila Skupnost odvisna še od manj proizvajalcev.

(124)

Zato se sklene, da bi lahko imelo nadaljevanje ukrepov pozitivne učinke, saj bi se konkurenca ohranila, učinki, ki izkrivljajo trgovino, pa odpravili.

(125)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da izhajajoč iz interesa Skupnosti ne obstajajo nujni razlogi proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(126)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bilo odobreno tudi obdobje, v katerem lahko predložijo svoja stališča v zvezi s tem.

(127)

Zato je treba, kakor to določa člen 11(2) osnovne uredbe, ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz STK s poreklom z Japonske –

(a)

glava kamere s tremi ali več senzorji (CCD senzorji velikosti 12 mm ali več), vsaka z več kot 400 000 piksli, ki so lahko povezani z zadnjim adapterjem, in z razmerjem med signalom in šumom v vrednosti 55 dB ali več pri običajnem ojačanju; bodisi v enem kosu, ki vsebuje glavo kamere in adapter v enem ohišju, ali posamično;

(b)

iskalnik (38 mm ali več po diagonali);

(c)

bazna postaja ali krmilna enota kamere (CCU), povezana s kamero prek kabla;

(d)

krmilna plošča (OCP) za upravljanje posamezne kamere (tj. za uravnavanje barve, odprtino leče ali zaslonke);

(e)

glavna krmilna plošča (MCP) ali glavna nastavitvena enota (MSU) z označevalcem izbrane kamere za preglednost in nastavitev več oddaljenih kamer.

(a)

leče (dodatna oznaka TARIC A727);

(b)

video snemalne naprave (dodatna oznaka TARIC A727);

(c)

glave kamer s snemalno enoto v istem, neločljivem ohišju (dodatna oznaka TARIC A727);

(d)

profesionalne kamere, ki se ne uporabljajo za namene predvajanja (dodatna oznaka TARIC A727);

(e)

profesionalne kamere iz Priloge (dodatni oznaki TARIC 8786 in 8969).

—

Ikegami Tsushinki Co. Ltd: 200,3 % (dodatna oznaka TARIC 8741),

—

Sony Corporation: 108,3 % (dodatna oznaka TARIC 8742),

—

Hitachi Denshi Ltd: 52,7 % (dodatna oznaka TARIC 8743).