(1)

Komisija je preko tiska izvedela, da je italijanska vlada s spremembo zakonskega odloka št. 282 z dne 24. decembra 2002 v zakon določila pravila za vodenje računovodstva profesionalnih športnih klubov. Z dopisom D/51643 z dne 12. marca 2003 je Komisija zahtevala podatke o zadevnem ukrepu. Z dopisom št. 5243 z dne 22. aprila 2003 so italijanski organi zaprosili, da se rok za predložitev podatkov podaljša na 14. maj. Ker do navedenega datuma Komisija ni prejela nobenega odgovora, je 22. maja 2003 poslala opomin z zahtevo po podatkih. Pri tem je opozorila, da v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES ni dovoljeno izvajanje ukrepov pomoči, preden Komisija predstavi svoje pripombe o zadevi. Odgovor italijanskih organov je bil prejet 26. junija 2003.

(2)

Z dopisom z dne 11. novembra 2003 je Komisija obvestila Italijo o sklepu, da sproži postopek iz člena 88(2) Pogodbe v zvezi z zadevnim ukrepom.

(3)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je povabila zainteresirane stranke, da predložijo pripombe v zvezi z zadevno pomočjo.

(4)

Komisija je od italijanskih organov prejela zadevne pripombe z dopisom z dne 13. februarja 2004 ter od zainteresiranih tretjih strank z dopisom z dne 19. januarja 2004 in z dopisom dne 16. februarja 2004. Z dopisom št. D/51415 z dne 25. februarja 2004 je Komisija Italiji poslala pripombe tretjih strank in s tem zagotovila možnost odziva nanje.

(5)

Z dopisom št. 08/RB/04 z dne. 10. marca 2004 so se italijanski organi zavezali k spremembi zadevnih ukrepov z izključitvijo njihovih davčnih učinkov. Ob upoštevanju prizadevanja za uskladitev ukrepov s pravili Skupnosti za konkurenco in ker ukrepi niso imeli neposrednih učinkov z vidika državnih pomoči, je Komisija začasno prekinila postopek v pričakovanju dejanske spremembe zadevnih ukrepov.

(6)

Z dopisom št. 13346 z dne 11. novembra 2004 so italijanski organi poslali Komisiji besedilo sprememb k zakonu „Legge Comunitaria 2004“, ki je bilo predstavljeno v italijanskem parlamentu. Napovedane spremembe so bile dokončno uvedene s členom 28 zakona št. 62 z dne 18. aprila 2005, „Disposizioni per l'adempimento di obblighi derivanti dall'appartenenza dell'Italia alle Comunità europee. Legge comunitaria 2004“ (v nadaljevanju zakon št. 62/2005) (3).

(7)

Ukrep, uveden s členom 3(1a) zakonskega odloka št. 282 z dne 24. decembra 2002 o določitvi nujnih ukrepov za uskladitev z zakonodajo Skupnosti in z davčno zakonodajo ter za pobiranje davkov in določitev računovodskih postopkov, spremenjenega v zakon št. 27 z dne 21. februarja 2003 (v nadaljevanju zakon št. 27/2003), velja za športne klube, opredeljene v zakonu št. 91 z dne 23. marca 1981 (v nadaljevanju zakon št. 91/1981).

(8)

Zadevni ukrep, določen v členu 18a(1) zakona št. 91/1981, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2003, dovoljuje športnim klubom, da v prvi letni računovodski izkaz po začetku veljavnosti zakona „vknjižijo pod posebno postavko kapitalske izgube, ki izhajajo iz zmanjšanja vrednosti pravic do izkoriščanja športnih storitev profesionalnih športnikov, določene na podlagi ustreznega izvedenskega mnenja, podanega pod prisego“. S soglasjem revizorjev je torej ta postavka vključena v aktivo računovodskega izkaza v obliki večletnih bremen za amortizacijo.

(9)

Člen 18a(2) zakona št. 91/1981, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2003, je nadalje določal: „Klubi, ki uporabijo možnost iz odstavka 1 morajo za računovodske in davčne namene izvesti vknjiženo amortizacijo v desetih enakovrednih letnih obrokih“.

(10)

Da bi Komisija ugotovila, ali ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, mora ugotoviti, ali: i) zadevni ukrep pomeni dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, pri čemer nastane gospodarska prednost; ii) je ta prednost selektivna in torej izkrivlja ali lahko izkrivi konkurenco; iii) vpliva na trgovino med državami članicami in iv) je bil dodeljen na podlagi državnih sredstev.

(11)

V sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave iz člena 88(2) je Komisija med drugim opozorila, da:

(12)

Na podlagi zgornjega povzetka analize je videti, da je ukrep vključeval vse sestavine državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(13)

Poleg tega je videti, da se iz razlogov, navedenih v točkah 22–29 sklepa o sprožitvi formalnega postopka preiskave, pomoč ne more šteti za združljivo s skupnim trgom.

(14)

Člen 28 zakona št. 62/2005 je spremenil člen 18a(2) zakona št. 91/1981, naveden pod točko 9. Izraz „v računovodske in davčne namene“ je bil nadomeščen z izrazom „samo v računovodske namene“.

(15)

Ta sprememba izključuje možnost, da se v davčne namene uporabi računovodski sistem, ki ga je mogoče izbrati na podlagi zakona št. 91/1981, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2003. Športni klubi torej nimajo več možnosti, da bi podaljšali obdobje morebitnih izgub, za katero velja pravica do odbitka.

(16)

Čeprav zakon št. 91/1981, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 27/2003, športnim klubom še vedno zagotavlja prednost v smislu ugodne računovodske obravnave, v novi obliki ne zagotavlja več davčne ugodnosti. Poleg tega bi se lahko pred tem možne davčne ugodnosti uresničile samo v prihodnosti (4), zato pa ukrep ni zagotovil davčnih ugodnosti v obdobju veljavnosti spremenjenih določb.

(17)

Ukrep ne vključuje več izpada davčnih prihodkov in torej ne pomeni uporabe državnih sredstev. V skladu s tem ni več izpolnjen eden od temeljnih pogojev za opredelitev državnih pomoči v smislu člena 87(1). Komisija zato sklepa, da na podlagi sprememb, ki jih je uvedel zakon št. 62/2005 („Legge Comunitaria 2004“), ukrep ne pomeni pomoči.

(18)

Zato ni potrebno podrobno proučiti pripombe italijanskih organov in zainteresiranih tretjih strank.

(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

(8)

(9)

(10)

(11)

(12)

(13)

(14)

(15)

(16)

(17)

(18)

(19)

(20)

(21)

(22)

(23)

(24)

(25)

(26)

(27)

(28)

(29)

(30)

(31)

(32)

(33)

(34)

(35)

(36)

(37)

(38)

(39)

(40)

(41)

(42)

(43)

(44)

(45)

(46)

(47)

(48)

(49)

(50)

(51)

(52)

(53)

(54)

(55)

(56)

(57)

(58)

(59)

(60)

(61)

(62)

(63)

(64)

(65)

(66)

(67)

(68)

(69)

(70)

(71)

(72)

(73)

(74)

(75)

(76)

(77)

(78)

(79)

(80)

(81)

(82)

(83)

(84)

(85)

(86)

(87)

(88)

(89)

(90)

(91)

(92)

(93)

(94)

(95)

(96)

(97)

(98)

(99)

(100)

(101)

(102)

(103)

(104)

(105)

(106)

(107)

(108)

(109)

(110)

(111)

(112)

(113)

(114)

(115)

(116)

(117)

(118)

(119)

(120)

(121)

(122)

(123)

(124)

(125)

(126)

(127)

(128)

(129)

(130)

(131)

(132)

(133)

(134)

(135)

(136)

(137)

(138)

(139)

(140)

(141)

(142)

(1)

V dopisu z dne 10. marca 2004 je Metalls Verkstadsklubb vid Componenta Alvesta AB, Švedska, Komisijo obvestila, da je mesto Karkkila izvedlo finančno transakcijo s Componenta Corporation Oyj v Karkkili, Finska, ki naj bi vsebovala državno pomoč. Na podlagi te informacije je Komisija od Finske zahtevala pojasnilo. V dopisu z dne 22. junija 2004 je Finska Komisiji predložila zahtevane informacije.

(2)

V dopisu z dne 19. novembra 2004 je Komisija Finsko obvestila o svoji odločitvi, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede domnevne pomoči.

(3)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(4)

Komisija od zainteresiranih strank ni prejela nobenih pripomb.

(5)

Componenta Corporation Oyj (v nadaljnjem besedilu Componenta) je družba s sedežem v Karkkili na Finskem, ki posluje v sektorju kovin in izvaja mednarodne operacije. Proizvodne obrate ima na Finskem, Nizozemskem in Švedskem. Večina čistih prihodkov od prodaje družbe v letu 2004, ki so znašali 316 milijonov EUR, je prišla iz nordijskih držav in srednje Evrope. Skupina zaposluje približno 2 200 ljudi.

(6)

Domnevno pomoč, ki je bila sestavljena iz dveh operacij, je Componenta prejela decembra 2003. V prvem primeru je pomoč zagotovilo mesto Karkkila (v nadaljnjem besedilu Karikkila), in sicer z nakupom 50 % delnic nepremičninske družbe Karkkilan Keskustakiinteistöt Oy (v nadaljnjem besedilu KK), ki je bilo v skupni lasti (50/50) Karkkile in Componente. V drugem primeru je Karikkila odobrila KK brezobrestno posojilo, ki ga je KK uporabila za povračilo posojila v enakem znesku, ki ji ga je Componenta odobrila leta 1996. Skupni znesek posla je znašal 2 383 276,5 EUR (713 092,5 EUR za delnice in 1 670 184 EUR v obliki povračila dolga) (3).

(7)

Cena delnic je temeljila na ocenjeni neto vrednosti družbe (sredstva, zmanjšana za obveznosti), ta znesek pa se je delil z 2, saj je imela Componenta v lasti 50 % KK. Ker je izračunana neto vrednost KK znašala 1 495 918 EUR, je vrednost 50 % delnic znašala 747 958 EUR. Cena delnic je bila določena nekoliko nižje, in sicer 713 092,5 EUR.

(8)

V kupoprodajni pogodbi med Karkkilo (kupec) in Componento (prodajalec) je bilo navedeno tudi naslednje:

(9)

V Prilogi 1 kupoprodajne pogodbe je navedeno, da bo Componenta združila poslovanje dveh livarn skupine (livarno Alvesta na Švedskem in livarno Karkkila); da bosta ti dve enoti, ki poslujeta z nizkim izkoristkom, združeni; da so potrebne analize za odločitev glede lokacije livarne in začetka pogajanj med delodajalcem in delavci v zvezi z odločitvijo o zaprtju livarne Alvesta ali livarne Karkkila in da je potrebno podrobno načrtovanje nove livarne, vključno s prenosom strojev iz druge livarne. Zato je jasno, da je bila odločitev povezana s prenosom proizvodnih zmogljivosti iz ene izmed dveh lokacij na drugo.

(10)

Po podatkih iz letnega poročila Componente za leto 2004 je bila njena livarna v Alvesti, Švedska, zaprta maja 2004, ključna proizvodnja in stroji pa so bili preseljeni v Karkkilo, Finska. Po podatkih družbe so skupni stroški zaprtja proizvodnje na Švedskem in naložb na Finskem znašali 13 milijonov EUR.

(11)

Finska je trdila, da je bila transakcija med Componento in Karkkilo tržno zasnovana in da pri tem ni šlo za pomoč. Komisija pa je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka izrazila dvom, da je bila transakcija med Karkkilo in Componento tržno zasnovana. Navedla je, da če je bila nakupna cena višja od tržne vrednosti delnic, to predstavlja pomoč Componenti. Znesek pomoči bi bil razlika med ceno, ki bi jo bil za delnice pripravljen plačati zasebni investitor, in 2,4 milijona EUR, prenesenimi iz Karkkile v Componento.

(12)

Komisija je tudi menila, da so zgoraj omenjene klavzule kupoprodajne pogodbe prepričljiv dokaz, da transakcija ni bila tržno zasnovana, ampak da je bila namenjena kot oblika nadomestila za nove naložbe Componente na območju Karkkile, ki so bile povezane z zaprtjem livarne Alvesta.

(13)

Po prevzemu delnic Componente v KK se je Karkkila odločila likvidirati KK, zemljišče pa prenesti v last mesta.

(14)

Ker je bilo zemljišče edino pomembnejše sredstvo KK, je Finska natančneje navedla, kako je bilo zemljišče, ki je bilo v lasti KK, ovrednoteno pri določanju cene delnic.

(15)

Komisija je od Finske zahtevala, da pridobi tržno vrednost vseh zemljišč, ki so bile v lasti KK v času kupoprodajne pogodbe. Finska je odgovorila, da to ni potrebno, saj sta Karkkila in Componenta pooblastili nepremičninskega zastopnika, da oceni vrednost na enoto zemljišča, podobno zemljišču, vključenem v transakcijo, in da je torej tržna vrednost že znana.

(16)

V zvezi s pogojem v kupoprodajni pogodbi, ki določa, da bo Karkkila kupila delnice Componente v KK samo pod pogojem, da bo Komponenta investirala v nove proizvodne zmogljivosti (in tako prenesla svojo livarno iz Alveste, Švedska, v Karkkilo), Finska zanika obtožbe Komisije, da je ta klavzula znak, da transakcija ni bila tržno zasnovana. Klavzulo upravičuje z dejstvom, da bi bila povečana dejavnost Componente v Karkkili ugodna za mesto, saj bi zvišala njegove prihodke. Prav tako bi povečala povpraševanje po nepremičninah, zato bi vrednost zemljišč v lasti KK narastla. V nasprotnem primeru Karkkili ne bi bilo „treba“ skleniti transakcije.

(17)

Na vprašanje Komisije, ali je Componenta poskušala poiskati drugega kupca za delnice, je Finska odgovorila, da ne, saj je imela Karkkila pravico do prve zavrnitve za izplačilo delnic po tržni ceni v primeru, da bi Componenta želela prodati svoje delnice v KK.

(18)

V zvezi s kreditnim poslom Finska potrjuje, da je bilo povračilo posojila delničarjev Componente z novimi sredstvi iz Karkkile v KK sestavni del prenosa delnic med Karkkilo in Componento in da je bila „skupna nakupna cena“ sestavljena iz plačila delnic in vračila posojila.

(19)

V zvezi s tem Finska trdi, da je bil tudi kreditni posel tržno zasnovan, saj je bil skupni znesek, zagotovljen Componenti za delnice in posojilo, ki je znašal 2,37 milijona EUR, nižji od tržne vrednosti polovice KK. Poleg tega Finska trdi, da se je finančno stanje KK od leta 1996, ko je Componenta odobrila posojilo KK, izboljšalo.

(20)

Člen 87(1) Pogodbe ES navaja, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. V skladu z veljavno sodno prakso evropskih sodišč je merilo o vplivu na trgovino izpolnjeno, če podjetje prejemnik izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med državami članicami.

(21)

Dejavnosti Componente vključujejo trgovino med državami članicami. Zato pomoč tej družbi spada v okvir člena 87(1) Pogodbe ES. Državna sredstva vključujejo finančno pomoč, ki jo odobrijo regionalne in lokalne oblasti (4).

(22)

Komisija je v svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave, navedla, da je znesek pomoči razlika med ceno, ki bi jo bil za delnice pripravljen plačati zasebni investitor, in nakupno ceno v višini 2,37 milijona EUR.

(23)

Komisija ugotavlja, da je bila skupna nakupna cena sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je Componenta prejela 0,7 milijona EUR v gotovini v zameno za delnice, v drugem delu pa ji je bilo povrnjenega 1,67 milijona EUR, ki jih je posodila KK. Skupaj je Componenta v zadevni transakciji torej prejela 2,37 milijona EUR. Ta dva dela bosta ocenjena ločeno.

(24)

Komisija ugotavlja, da je bila alternativna možnost za Componento, da prenese svoje livarske dejavnosti iz Karkkile v Alvesto. Zato je razumljivo, da je bila Karkkila zaskrbljena, saj bi lahko izgubila proizvodne zmogljivosti in s tem delovna mesta.

(25)

Prav tako drži, da bi se lahko povpraševanje po zemljiščih povečalo, če bi glavni delodajalec v mestu svoje dejavnosti razširil namesto zmanjšal. Vendar pa dejstvo, da sta bila nakup delnic v KK in zagotovitev posojila KK pogodbeno povezana z odločitvijo Componente glede naložb, in da je mesto imelo celo pravico prekiniti celotno transakcijo, če Componenta ne bi izvedla obljubljenih naložb v Karkkili, dokazuje, da odločitev mesta, da s Componento izvede transakcijo, ni temeljila le na tržni vrednosti KK, ampak so bili pri tem upoštevani tudi drugi vidiki.

(26)

Vendar pa po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki ga je določilo Sodišče, vlagatelj v tržnem gospodarstvu svoje odločitve sprejema ob upoštevanju predvidevanj glede dobička, ne glede na socialne vidike, regionalno politiko ali sektorske vidike. Glede na to, da je bila naložba Componente v nove proizvodne zmogljivosti neposreden pogoj za zadevno finančno transakcijo, je mogoče sklepati, da obnašanje Karkkile ni bilo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Če bi sprejeli povečevanje davčnih prihodkov in izboljšanje splošne blaginje v občini kot vidike vlagatelja v tržnem gospodarstvu, bi pomešali vlogi mesta kot javne oblasti in mesta kot komercialnega solastnika KK.

(27)

Komisija ugotavlja tudi, da je mestna oblast v Karkkili na seji dne 1. septembra 2003 izjavila, da je transakcija s Componento neposredno povezana z njeno odločitvijo glede naložb v Karkkili, in da bi Karkkila z nakupom delnic KK Componenti zagotovila sredstva, s katerimi bi slednja lahko izvedla naložbo v svojem obratu v Karkkili.

(28)

Te opombe dodatno podpirajo spodaj navedene ugotovitve Komisije, da transakcija ni bila tržno zasnovana.

(29)

Cena, plačana za delnice v KK, je en del finančne transakcije med Karkkilo in Componento. Vprašanje je, ali je bila ta cena tržno zasnovana.

(30)

Finska je ceno delnic v KK upravičila z neto vrednostjo sredstev, ki so v lasti KK. Vendar pa zadevna transakcija ni prodaja nepremičnin, ampak pridobitev delnic v družbi. Vlagatelj v tržnem gospodarstvu bi za takšno naložbo svojo oceno tržne cene osnoval predvsem na predvidenem donosu, ki bi ga lahko pričakoval od svoje naložbe. To pa zato, ker vlagatelj v tržnem gospodarstvu investira v želji po dobičku, tj. po pričakovanem donosu naložbe. Zato bi upošteval razmerje med pričakovanim letnim donosom delnic in investiranim kapitalom, da bi ocenil, ali lahko pričakuje ustrezen donos v primerjavi z drugimi naložbenimi alternativami.

(31)

Na podlagi rezultatov zadnjih nekaj let je mogoče sklepati, da bi bil donos naložbe v KK zagotovo negativen. Prav tako nič ne kaže, da naj bi se ta položaj v prihodnosti izboljšal. Finska ni predložila nobenega poslovnega načrta KK, v katerem bi bili določeni ukrepi, načrtovani za izboljšanje dobička, niti ni trdila, da Karkkila pričakuje kakršno koli izboljšanje dobička in donosa.

(32)

Vzrok za negativne rezultate so očitne težave KK, saj je bilo povpraševanje po njenih zemljiščih nizko, prihodek od zemljišč pa je bil le neznaten. Družba je imela izgube v preteklih štirih letih, imela je zelo nizko prodajo, ni mogla razdeliti dividend in je bila v negotovem finančnem stanju. Še več, družba je bila v tako težkem finančnem stanju, kljub temu da je prejemala brezobrestna posojila. Če bi svoje dejavnosti financirala z običajnimi posojili z obrestmi, bi bilo stanje še slabše. Tržni vlagatelj na podlagi preteklih izkušenj in na podlagi pomanjkanja kakršnih koli obetov za izboljšanje finančnega stanja družbe pri nakupu delnic KK ne bi mogel pričakovati donosa od svoje naložbe. Zato Komisija meni, da je bila vrednost delnic v KK enaka nič.

(33)

To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je KK, kakor je razloženo zgoraj, sredstva v veliki meri črpala iz dveh brezobrestnih posojil delničarjev. To pomeni, da bi moral spremembi lastništva delnic slediti tudi prevzem brezobrestnih posojil, česar pa, kakor bo razloženo spodaj, tržni vlagatelj ne bi mogel storiti.

(34)

Kakor je navedeno že zgoraj, je odloèilen prièakovani dolgoroèni donos, ki bi se lahko razlikoval od dejanskega donosa v preteklosti. Kljub temu pa bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu upošteval tudi uspešnost v preteklosti. V zvezi s prièakovanimi donosi je kljuèno vprašanje, ali je mogoèe razumno prièakovati, da bi KK ustvarila ustrezen prihodek s prodajo zemljišè in z oddajanjem zemljišè v zakup. To je povezano z vrednotenjem vseh nepremiènin, kakor je pojasnjeno spodaj.

(35)

Finska je obrazložila, da je bila vrednost zemljišè, ki so v lasti KK, osnova za vrednotenje delnic. Res je, da vlagatelj v tržnem gospodarstvu pri svoji odloèitvi upošteva tudi neto vrednost sredstev. Finska utemeljitev vrednotenja delnic je povzeta v spodnji tabeli:

Tabela 1:

Vrednost KK po mnenju Finske

(36)

Preudarki Sporočila Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (5) ne veljajo neposredno, ker transakcija ne zadeva posameznih delov nepremičnin, ampak delnice v družbi. Vendar pa jih je mogoče v tem primeru uporabiti po podobnosti, saj je namen Sporočila Komisije, ki je zagotoviti, da transakcije med javnimi in zasebnimi podjetji, ki vključujejo zemljišča, ne vsebujejo pomoči, pomemben za prodajo in tudi za nakup zemljišč s strani javnih podjetij, in ker v tem primeru Finska trdi, da je ocena vrednosti zemljišč služila kot osnova za določitev cene delnic. Sporočilo določa, da mora vrednotenje zemljišča, če ne temelji na brezpogojnem ponudbenem postopku, pred prodajo izvesti eden ali več neodvisnih cenilcev, da se določi tržna vrednost na podlagi splošno sprejetih tržnih kazalnikov in standardov vrednotenja.

(37)

Komisija ugotavlja, da zemljišèe ni bilo vrednoteno na podlagi brezpogojnega ponudbenega postopka. Zato bi moral vrednotenje izvesti neodvisni cenilec. Vprašanje je, ali vrednotenje, ki ga je izvedla Finska, izpolnjuje zahtevo za takšno neodvisno vrednotenje osnovnih sredstev. Komisija najprej ugotavlja, da v kratkem poroèilu nepremièninskega zastopnika, ki ga je predložila Finska, ni jasno navedeno, da zadeva vrednotenje zemljišèa v lasti KK. Relevantnost tega poroèila bo podrobneje ocenjena spodaj.

(38)

Komisija ugotavlja, da so bila zemljišèa v lasti KK vrednotena razlièno glede na vrsto zemljišè, tj. zemljišèa za samostojne hiše, zemljišèa za vrstne hiše in stanovanjske bloke, posebno obmoèje, imenovano Asemansuo, ter parki in komunalna zemljišèa. Te razliène vrste zemljišè bodo analizirane loèeno.

(39)

Pri zemljišèih za samostojne hiše je vrednotenje temeljijo na uradni prodajni ceni Karkkile na enoto za takšno zemljišèe, ki znaša 10,19 EUR za kvadratni meter. Komisija ugotavlja, da je bila to cena, ki jo je mesto uporabljalo za prodajo zemljišè posameznim kupcem, torej je bila to maloprodajna cena. Finska je predložila tudi podatke nepremièninskega izvedenca za vrednost enote (za konènega kupca, tj. v tem primeru tudi za maloprodajno ceno) razliènih vrst zemljišè v Karkkili. Izvedenec ugotavlja, da so se takšna zemljišèa v letu 2003 v Karkkili prodajala za ceno med 9,43 EUR in 14,76 EUR za kvadratni meter, ugotavlja pa tudi, da je cena, ki jo je uporabila Karkkila, blizu dejanske vrednosti zemljišèa, pri èemer pa ne podaja natanènejše razlage.

(40)

Vendar Komisija ugotavlja, da dejansko zunanje ocenjevanje specifiènih zemljišè v lasti KK, namenjenih za samostojne hiše, ni bilo izvedeno. Prav tako ni bila podana ocena veleprodajne vrednosti zemljišè. Po mnenju Komisije je jasno, da je vrednost zemljišè na ravni maloprodaje obèutno višja, kot èe se zemljišèa prodajajo v velikih kolièinah (kot je bilo v tem primeru, saj je KK imela v lasti 80 parcel za samostojne hiše), kjer jih kupec nima namena uporabljati, ampak pozneje prodati naprej.

(41)

Zato ocena, pri kateri je ocenjena maloprodajna vrednost za eno vrsto zemljišè preprosto pomnožena s skupno kolièino zemljišè v lasti KK, vsebuje dve napaki. Prviè, zadevna specifièna zemljišèa niso vrednotena, in drugiè, vrednotenje ne kaže, koliko bi bil v èasu transakcije pripravljen plaèati tržni vlagatelj, ki bi kupil vsa zemljišèa naenkrat, zlasti ob upoštevanju omejenosti trga za takšne parcele.

(42)

V zvezi z zemljišèi, namenjenimi za izgradnjo vrstnih hiš in stanovanjskih blokov, ki so bila ocenjena na skupno 1 136 849 EUR, se Finska sklicuje na cenitev nepremièninskega izvedenca. Komisija ugotavlja, da je nepremièninski izvedenec kvadratni meter talnih površin za vrstne hiše ocenil med 70 in 80 EUR, kvadratni meter za stanovanja pa med 60 in 75 EUR. Vrednosti, ki jih je uporabila Finska, so bile 74,02 EUR za kvadratni meter talnih površin za vrstne hiše in 79,56 EUR za stanovanjske bloke. Te številke so torej v sredini ali malo nad sredino razponov, ki ju je navedel nepremièninski izvedenec. Izvedenec nadalje poudarja, da je bilo v preteklih letih le malo primerljivih transakcij in da povpraševanje ostaja nizko.

(43)

Komisija ugotavlja, da bi naj tudi za te vrste zemljišè izvedenec postavil maloprodajno vrednost zemljišè, ne pa veleprodajne vrednosti, ki je cena, kakršno bi tržni vlagatelj plaèal za nakup vseh zemljišè v eni transakciji. Glede na to, da izvedenec poudarja, da povpraševanje po tej vrsti zemljišè ostaja nizko, Komisija meni, da je bila veleprodajna tržna cena tudi v primeru teh vrst zemljišè v èasu zadevne transakcije obèutno precenjena.

(44)

V zvezi z ocenjeno vrednostjo zemljišèa v središèu mesta (Asemansuo), ki znaša približno polovico ocenjene vrednosti zemljišè KK (2 358 158 EUR), ni jasno, kako je bila tržna vrednost doloèena. Finska se sklicuje na vrednost za kvadratni meter za gradnjo (79,56 EUR) in to pomnoži s površino, na kateri je gradnja dovoljena (29 640 m2). Vendar pa je nepremièninski zastopnik, na katerega se Finska sklicuje, to zemljišèe ocenil po 50 EUR za kvadratni meter za gradnjo, kar bi pomenilo vrednost 1 480 200 EUR. Razlika med tema vrednotenjema je 877 958 EUR. Ker gre pri tem za velik kos zemljišèa, je mogoèe sklepati, da je ocena, ki jo je za Asemansuo dal nepremièninski izvedenec, maloprodajna vrednost, zato lahko Komisija številko, ki jo je dal nepremièninski izvedenec, upošteva kot verodostojno. Finska ni predložila razlage za obèutno odstopanje od poroèila izvedenca.

(45)

V zvezi z zemljišèi, namenjenimi za vrtove in komunalne površine, ocenjenimi na 491 738 EUR, Komisija dvomi, da so zemljišèa veliko vredna, saj takšno zemljišèe, ki ga ni mogoèe izkorišèati za proizvodno rabo, ne zagotavlja nobenega finanènega donosa, zato vlagatelj v tržnem gospodarstvu za takšno zemljišèe ne bi bil pripravljen plaèati veliko.

(46)

Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da cenitev zemljišè v lasti KK ni bila izvedena pravilno in ni v skladu z merili vrednotenja v Sporoèilu Komisije o elementih državne pomoèi pri prodaji zemljišè in objektov s strani javnih oblasti.

(47)

Že samo ob upoštevanju precenitve zemljišèa na obmoèju Asemansuo se skupna vrednost zemljišè KK, in s tem vrednost družbe, èe se ta raèuna na podlagi premoženjske vrednosti, zniža za 876 158 EUR na 619 760 EUR.

(48)

Komisija prav tako meni, da je bila vrednost zemljišè, namenjenih za samostojne hiše, vrstne hiše in stanovanjske bloke ter komunalna zemljišèa in vrtove, obèutno precenjena, saj je temeljila na dveh napakah, obrazloženih zgoraj, to je, prviè, da niso bila vrednotena dejanska zemljišèa, o katerih teèe razprava, in drugiè, da ocenitev ne kaže, koliko bi tržni vlagatelj, ki bi prodal vsa zemljišèa naenkrat, prejel v èasu transakcije. Skupna vrednost zemljišè je bila po navedbah Finske 2 660 152 EUR. Komisija meni, da so bila zemljišèa precenjena za veè kot 619 760 EUR, kar bi bila preostala neto vrednost KK na podlagi izraèuna, ki ga je podala Finska, in po popravku precenitve zemljišèa na obmoèju Asemansuo. To pomeni, da èetudi se vrednost delnic izraèuna na ta naèin, je bil celoten znesek, ki ga je Karkkila plaèala za delnice v KK, pomoè Componenti.

Tabela 2:

Ocene Komisije za pomoè, povezano s ceno delnic v KK

(49)

Ker vlagatelj, ki bi kupil delnice KK, ne bi mogel prièakovati donosa od vloženega kapitala in ker so bila zemljišèa precenjena, Komisija sklepa, da je bila neto vrednost delnic v KK enaka niè. Poleg tega Componenta niti ni poskušala poiskati drugega kupca za svoje delnice v KK, kar tudi kaže, da je Karkkila plaèala ceno, ki je bila višja od tržne vrednosti, saj bi bil vsaj poskus poiskati drugega kupca dober naèin za doloèitev njihove tržne cene.

(50)

Komisija torej na podlagi cenitve družbe same in zemljišè, ki so v njeni lasti, sklepa, da delnice KK v èasu spremembe lastništva niso imele nobene vrednosti in da je cena, ki jo je za njih plaèala Karkkila (713 092 EUR), zato v celoti pomoè Componenti.

(51)

Vendar pa je mogoèe element pomoèi v transakciji delnic ustrezno znižati, èe lahko Finska predloži dokaz, da je precenitev zemljišè, kakor je opisano zgoraj, nižja od 619 760 EUR. Tak dokaz mora temeljiti na natanèni oceni neodvisnega cenilca, ki ima dober ugled, si je pridobil ustrezen naziv oziroma akademsko kvalifikacijo ali enakovreden dokument, ima ustrezne izkušnje in je pristojen za vrednotenje zemljišè in objektov na zadevni lokaciji in za zadevne kategorije zemljišè. Vrednotenje mora vsebovati oceno veleprodajne vrednosti vseh zemljišè, ki so bila v èasu transakcije v lasti KK, in, posledièno, koliko bi KK prejela, èe bi po tržnih pogojih prodala vsa zemljišèa hkrati.

(52)

Drugi del finanène transakcije med Karkkilo in Componento je bil, da je Karkkila KK odobrila brezobrestno posojilo v višini 1,67 milijona EUR, ki ga je KK uporabila, da je takoj odplaèala posojilo, ki ji ga je Componenta odobrila leta 1996. KK je leta 1996 prejela dve enakovredni posojili, eno od Karkkile in drugo od Componente, in sicer pod enakimi pogoji, saj KK takrat ni mogla izpolnjevati svojih obveznosti do zasebnih upnikov. To pomeni, da je bila skupna vrednost teh dveh posojil 3,34 milijona EUR.

(53)

Finska trdi, da je bila KK leta 2003 v dobrem finanènem stanju. Sklicuje se na primer na opombo v letnem poroèilu KK za leto 2003, v kateri je navedeno, da se trenutna vrednost zemljišè v lasti KK ocenjuje na 5 052 459 EUR, kar je 1 971 845 EUR veè od knjižne vrednosti zemljišè. Vendar pa, kakor je navedeno v prejšnjem poglavju, Komisija ocenjuje, da zemljišèa v lasti KK niso bila vredna toliko.

(54)

V letnih poroèilih KK za leti 2001 in 2003 so navedene naslednje kljuène številke:

(55)

Iz podatkov v tej tabeli je jasno, da je bilo povpraševanje po zemljišèih v navedenih štirih letih zelo omejeno. Podatki kažejo tudi, da družba od svojih zemljišè prejema zelo malo prihodka v obliki prodaje zemljišè ali v obliki dohodka od najemnin. Prav tako je oèitno, da je družbi zmanjkovalo denarnih sredstev in da je imela nenavadno bilanco stanja, saj je imela trajno negativen lastni kapital. Prav tako je mogoèe poudariti, da sta bila dva glavna vira financiranja družbe, posojili v skupni vrednosti 3,34 milijonov EUR s strani Karkkile in Componente, brez obresti. Èe bi se za ti dve posojili obraèunavala obièajna obrestna mera, bi bilo finanèno stanje mnogo slabše.

(56)

Na podlagi teh podatkov se Komisija ne strinja z navedbami Finske, da je bilo finanèno stanje KK dobro.

(57)

Vprašanje je, ali bi KK lahko odplaèala svoj dolg Componenti brez pomoèi Karkkile.

(58)

Komisija najprej ugotavlja, da sta bili dve brezobrestni posojili v enakih zneskih, ki jih je KK od Componente in Karkkile prejela leta 1996, namenjeni reševanju KK. Oèitno je, da sta ti dve posojili pomenili ugodnost za KK. Vsak vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki bi zagotovil takšno posojilo, bi zahteval, da se povraèilo posojil izvaja v enakih delih obema strankama, ki sta posojili odobrili. Delno oziroma celotno povraèilo teh posojil bi se zato moralo izvajati enako do obeh posojilodajalcev (Componente in Karkkile), da se ne bi dajala prednost enemu pred drugim.

(59)

Ker je bilo Componenti v zadevni transakciji posojilo, ki ga je odobrila, povrnjeno v celoti, je treba oceniti, ali bi lahko KK v normalnih tržnih pogojih odplaèala ne le svoje posojilo pri Componenti, ampak tudi svoje posojilo pri Karkkili, da ne bi dajala prednosti Componenti. Vprašanje je torej, ali bi lahko KK na trgu zbrala 3,34 milijona EUR za odplaèilo dveh posojil svojih delnièarjev.

(60)

Èe se KK ne bi financirala z dvema brezobrestnima posojiloma, ampak bi morala namesto tega za svoji posojili v višini 3,34 milijona EUR plaèevati tržno obrestno mero, bi plaèila letnih obresti znašala vsaj 265 000 EUR na leto. Ta izraèun temelji na referenènem teèaju Komisije za leto 2003, plus 4 % toèke, ki jih Komisija obièajno doda za družbe v težavah (3,95 % + 4 % = 7,95 % pomnoženo s 3,4 mio).

(61)

KK bi morala, glede na svoj prihodek v preteklih letih in glede na denarna sredstva, moèno poveèati svoj letni prihodek, èe bi želela odplaèevati posojilo v tem znesku, ki bi se obrestovalo. Ker zemljišèa oèitno niso proizvajala prihodka oziroma so proizvajala le neznaten prihodek od najemnin, bi lahko KK svoj dolg odplaèevala le, èe bi moèno poveèala prodajo svojih zemljišè.

(62)

Ker pa je bilo po mnenju nepremièninskega izvedenca povpraševanje po veèini zemljišè v lasti KK nizko (za vrstne hiše in stanovanjske bloke) in ker obmoèje Asemansuo ni bilo pripravljeno za izkorišèanje, je težko uvideti, kako bi KK lahko nenadoma moèno poveèala svoj letni prihodek.

(63)

In še pomembneje, èe bi družba prodajala zemljišèa, da bi odplaèevala dolg, bi s tem izgubljala svoja glavna sredstva, in sicer samo za to, da bi odplaèevala dolg. To pomeni, da KK, èe bi morala prodati zemljišèa v vrednosti vsaj 300 000 EUR letno, da bi odplaèevala svoj dolg in pokrila minimalne administrativne stroške, po desetih letih na primer skorajda ne bi veè imela sredstev, še vedno pa bi dolgovala glavnico v višini 3,34 milijona EUR.

(64)

Komisija torej ugotavlja, da je celo na podlagi preprostega izraèuna jasno, da KK svojih dveh brezobrestnih posojil ne bi mogla nadomestiti s posojilom s tržno obrestno mero. Glede na finanèno stanje KK je celo malo verjetno, da bi lahko dobila manjše tržno zasnovano posojilo, da bi odplaèala del svojih brezobrestnih posojil.

(65)

Ugotovitev Komisije je, da transakcija, s katero je KK od Karkkile prejela brezobrestno posojilo v višini 1,67 milijona EUR, ki jih je KK nemudoma porabila za odplaèilo posojila Componenti, ni bila v skladu z naèelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in pomeni državno pomoè Componenti.

(66)

Znesek pomoèi na podlagi podatkov, ki jih je predložila Finska, je torej celoten znesek, ki ga je v zadevni transakciji prejela Componenta. To zajema plaèilo za delnice v KK (713 092,5 EUR) in posojilo KK, s katerim je slednja lahko odplaèala posojilo (1 670 184 EUR), ki ji ga je odobrila Componenta. Skupni znesek pomoèi je torej 2 383 276,5 EUR. Vendar pa je mogoèe element pomoèi v transakciji delnic (713 092,5 EUR) ustrezno znižati, èe lahko Finska predloži dokaz, da je precenitev zemljišè po metodi, opisani zgoraj, nižja od 619 760 EUR.

(67)

Komisija ugotavlja, da so bili njeni dvomi, da je bila transakcija med Karkkilo in Componento tržno zasnovana, potrjeni in da je Componenta prejela pomoè v višini 2 383 276,5 EUR.

(68)

Komisija prav tako ugotavlja, da je bila ta državna pomoè nezakonita, saj ni bila priglašena Komisiji.

(69)

Komisija nadalje ugotavlja, da dejavnosti Componente vkljuèujejo trgovino med državami èlanicami in da državna sredstva vkljuèujejo finanèno pomoè, ki so jo odobrile regionalne in lokalne oblasti (6).

(70)

Komisija zato sklepa, da pomoè, katere obstoj je bil dokazan zgoraj, spada v okvir prepovedi iz èlena 87.1 Pogodbe, saj je bila odobrena iz državnih virov, bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti podjetju (Componenti) in vpliva na trgovino med državami èlanicami.

(71)

Edina izjema te prepovedi je, èe pomoè spada v okvir enega izmed odstopanj, navedenih v èlenu 87 Pogodbe. Ker je bila pomoè namenjena financiranju nove naložbe v Karkkili, je Komisija ocenila, ali bi bila Componenta upravièena do regionalne pomoèi za naložbe. Komisija sklepa, da to ne bi bilo mogoèe iz dveh razlogov.

(72)

Prviè, Karkkila ima sedež na obmoèju, ki po karti regionalnih pomoèi za Finsko za obdobje od 2000 do 2006 ni upravièeno do pomoèi. Drugiè, Componenta ni MSP v skladu z merili, doloèenimi v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi èlenov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoè za MSP (7). Prodaja Componente v letu 2003 je znašala 178 milijonov EUR, opredelitev MSP pa doloèa, da prodaja ne sme preseèi 40 milijonov EUR. Nadalje, povpreèno število zaposlenih v družbi v letu 2003 je bilo 1595, medtem ko je najveèje število zaposlenih v okviru meril za MSP 250.

(73)

Komisija nadalje sklepa, da pomoèi ni mogoèe odobriti na podlagi nobenega od preostalih odstopanj, doloèenih v Pogodbi in zlasti v èlenu 87. Nezakonita pomoè je torej nezdružljiva s skupnim trgom in jo je treba povrniti skupaj z obrestmi.

(74)

Komisija ugotavlja, da je Finska nezakonito izvedla pomoè v skupni vrednosti 2 383 276,5 EUR s kršitvijo èlena 88(3) Pogodbe. Pomoè je v dveh delih nezakonito odobrilo mesto Karkkila, Finska, Componenti Oyj, Finska.

(75)

Vrednost prvega dela, ki je bil izplaèan v obliki cene nad tržno ceno, plaèane Componenti Oyj za njene delnice v Keskustakiinteistöt Oy v Karkkili, je 713 092,5 EUR. Ta znesek je mogoèe znižati z ocenjeno teoretièno vrednostjo KK, èe Finska predloži dokaze, da precenitev zemljišè, kakor je opisano zgoraj, znaša manj kot 619 760 EUR.

(76)

Vrednost drugega dela, zagotovljenega Componenti Oyj z brezobrestnim posojilom, odobrenim Keskustakiinteistöt Oy v Karkkili, ki je bilo uporabljeno za povraèilo enakega zneska posojila Componenti Oyj, je 1 670 184,0 EUR.

(77)

Pomoè ni združljiva s skupnim trgom, zato jo mora upravièenka, Componenta Oyj, vrniti z obrestmi –

(1)

Ta odločba je naslovljena na naslednja podjetja:

(2)

Naslovniki Odločbe so sodelovali v eni sami, sestavljeni in nepretrgani kršitvi člena 81 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki vključuje določanje cen in izmenjavo zaupnih podatkov o določenih kemikalijah v industriji gume (antioksidanti, antiozonanti, primarni pospeševalci) na trgih v EGP in drugje po svetu.

(3)

Kemikalije v industriji gume so sintetične ali organske kemikalije, s katerimi se izboljšujeta produktivnost in kakovost pri proizvodnji gume, ki se večinoma uporablja za avtomobilske pnevmatike. Leta 2001 je bila vrednost na trgu EGP ocenjena na 200 milijonov EUR, kar zajema kategorije antiozonantov, antioksidantov in primarnih pospeševalcev, ki jih je prizadel kartel.

(4)

Veliki svetovni proizvajalci kemikalij v industriji gume so podjetja Flexsys, Bayer in Chemtura (nekdanji Crompton), ki skupaj preskrbujejo približno polovico svetovnega trga kemikalij v industriji gume. Obstaja še nekaj pomembnih manjših konkurentov, kot na primer General Quimica (Španija), Duslo (Slovaška), Istrochem (Slovaška), Noveon (ZDA) in Great Lakes (ZDA) ter veliko manj pomembnih konkurentov, predvsem v Aziji.

(5)

Največji kupci kemikalij v industriji gume so veliki proizvajalci pnevmatik, ki delujejo po vsem svetu – Michelin (Francija), Goodyear (ZDA), Bridgestone/Firestone (Japonska), Continental (Nemčija) in Pirelli (Italija), ki skupaj pomenijo 35–40 % svetovne potrošnje.

(6)

Sredi devetdesetih let 20. stoletja se je geografski obseg poslovanja s kemikalijami v industriji gume postopoma spremenil iz regionalnega v globalnega. To je vplivalo tudi na obseg kartela in zato so se po letu 1995 stranke večinoma dogovorile o zvišanju svetovnih cen.

(7)

Čeprav obstaja več znakov, da so se vsaj občasni skrivni dogovori na področju kemikalij v industriji gume dogajali že od sedemdesetih let 20. stoletja, ima Komisija dovolj trdne dokaze za obstoj kartela šele za obdobje med letoma 1996–2001 za podjetja Flexsys, Bayer in Crompton (zdaj Chemtura) (vključno s podjetjema Crompton Europe in Uniroyal Chemical Company). Ta podjetja so se dogovarjala o zvišanju cen za nekatere kemikalije v industriji gume (antioksidante, antiozonante in primarne pospeševalce) v EGP in na svetovnih trgih vsaj v letih 1996, 1998, 1999, 2000 in 2001. Podjetje General Química, ki je igralo le stransko vlogo, je bilo vpleteno v te dogovore v letih 1999 in 2000.

(8)

Dogovarjanje o zviševanju cen je ponavadi sledilo splošnemu vzorcu, ki je vključeval stike med konkurenti med pripravljalno fazo, preden so kupci obveščeni o cenah, nato med pogajanji s kupci in nazadnje še po podpisu pogodb, s čimer sta se spremljala spoštovanje dogovorov in uspešnost na trgu. Med stiki pred usklajenim delovanjem so stranke iskale podporo za predlagano zvišanje cen ter se dogovorile o zneskih ter izdelkih in območju, ki jih bo zvišanje pokrivalo, prav tako pa tudi o vodji in časovnem usklajevanju objav. Faza izvajanja kršitve je bila osredotočena na spremljanje odzivov kupcev na objavljena zvišanja cen in na vzajemno obveščanje o stanju pogajanj s kupci glede cen. Stiki, ki so temu sledili, so ponavadi vključevali izmenjavo podrobnih podatkov o pogodbenih količinah in cenah s posameznimi kupci.

(9)

Preiskava sektorja kemikalij v industriji gume se je začela kot posledica vložitve prošnje podjetja Flexys za pogojno imuniteto pred globami aprila 2002, ki je bila odobrena junija 2002. Posledično je Komisija septembra 2002 izvedla preglede v prostorih podjetij Bayer, Crompton Europe in General Química.

(10)

Podjetja Crompton (zdaj Chemtura), Bayer in General Química so 8. oktobra 2002, 24. oktobra 2002 in 7. junija 2004, v tem zaporedju, vložila prošnje za prizanesljivost. Komisija je pravočasno obvestila vse vlagatelje prošenj, da namerava znižati globe.

(11)

Dne 12. aprila 2005 je Komisija sprejela obvestilo o nasprotovanju proti podjetjem Bayer, Crompton, Crompton Europe, Uniroyal Chemical Company, Flexsys, Akzo Nobel, Pharmacia (nekdanji Monsanto), General Química, Repsol Química, Repsol YPF, Duslo, Prezam, Vagus in Istrochem. Ustno zaslišanje je bilo 18. julija 2005. Posledično so se zaključili postopki proti podjetjem Akzo Nobel NV, Pharmacia Corporation, Duslo a.s., Prezam a.s., Vagus a.s. in Istrochem a.s.

(12)

Čeprav podjetji Repsol YPF SA in Repsol Química SA sami nista sodelovali v zadevnih dogovorih, sta vseeno odgovorni za vedenje podjetja General Química, ki je v celoti v njuni lasti.

(13)

Osnovni znesek globe se določi glede na stopnjo in trajanje kršitve.

(14)

Pri oceni teže kršitve Komisija upošteva njeno naravo, njen dejanski učinek na trg, kadar je ta izmerljiv, in velikost upoštevnega geografskega trga.

(15)

Upoštevajoč naravo kršitve in njen geografski obseg (kršitev je v tem primeru sestavljena predvsem iz skrivnih dogovorov med člani kartela o določanju cen v EGP in drugod, podprtih z izmenjavami skrivnih podatkov) je treba kršitev opredeliti kot zelo resno.

(16)

V kategoriji zelo resnih kršitev dovoljuje lestvica možnih glob preferenčno obravnavo podjetij, da se s tem upoštevajo dejanske ekonomske zmožnosti kršiteljev za povzročanje resne škode konkurenci ter da se višina globe postavi tako, da ima zadosten odvračalni učinek.

(17)

Na osnovi dejstva, da sta tako geografski obseg kartela kot trg s kemikalijami v industriji gume razširjena po vsem svetu, se deleži globalnega trga iz leta 2001, zadnjega polnega leta kršitve, uporabijo kot referenčne vrednosti pri izračunu glob.

(18)

Podjetje Flexys je bilo največji svetovni upravljalec trga, s tržnim deležem približno [20–30] %. Zato spada v prvo kategorijo. Podjetje Bayer s tržnim deležem približno [10–20] % spada v drugo kategorijo. Podjetje Crompton s tržnim deležem približno [10–20] % spada v tretjo kategorijo. In nazadnje, podjetje General Química s tržnim deležem približno [0–10] % spada v četrto kategorijo. Začetni zneski bodo določeni sorazmerno, čeprav ne aritmetično, z ozirom na tržne deleže.

(19)

V kategoriji zelo resnih kršitev lestvica možnih glob omogoča tudi določitev takšne višine glob, ki zagotavlja zadosten odvračalni učinek, s tem, da se upošteva velikost vsakega podjetja. V letu 2004 je skupni promet podjetij znašal: Bayer 29,7 milijarde EUR; Crompton približno 2 milijardi EUR; Flexsys približno 425 milijonov EUR in Repsol YPF 41,7 milijarde EUR. V skladu s tem Komisija meni, da bi bilo primerno pomnožiti globo za podjetje Bayer z 2 in za podjetje Repsol z 2,5.

(20)

Podjetja Flexsys, Bayer in Uniroyal (vključno s podjetjem Crompton Europe) so zagrešila kršitev s trajanjem šestih let, medtem ko je podjetje Crompton Corporation (zdaj Chemtura) odgovorno za kršitev, ki je trajala pet let in štiri mesece. Vsa ta podjetja so zagrešila dolgotrajno kršitev, zato bodo njihovi osnovni zneski zvišani za 10 % za vsako polno leto kršitve.

(21)

Podjetje General Química je zagrešilo kršitev s trajanjem osmih mesecev. Ker je njegova kršitev skupno trajala manj kot eno leto, se njegova globa ne bo zvišala.

(22)

V primeru podjetja General Química je primerno znižati njegovo globo za 50 % zaradi njegove pasivne in manj pomembne vloge pri kršitvi v primerjavi z ostalimi udeleženci kartela.

(23)

Podjetje Flexys je prvo predložilo dokaze, ki so Komisiji omogočili sprejetje odločbe za izvedbo preiskave v zvezi z domnevnim kartelom na področju kemikalij v industriji gume. Podjetje Flexys je dlje časa polno in brez odlašanja sodelovalo v upravnem postopku Komisije ter ji priskrbelo vse dostopne dokaze v zvezi z osumljeno kršitvijo. Podjetje Flexys je končalo svojo vpletenost v osumljeno kršitev najpozneje v trenutku, ko je predložilo dokaze v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti, in ni poskušalo prisiliti ostalih podjetij k sodelovanju v kršitvi. Zato se podjetju Flexys odobri polna imuniteta pred globami.

(24)

Podjetje Crompton je spodbijalo imuniteto podjetja Flexys in med drugim trdilo, da podjetje Flexys ne izpolnjuje pogojev za imuniteto, saj je skušalo prisiliti druga podjetja k sodelovanju ter nadaljevalo kršitev po vlogi za imuniteto. Po temeljiti preiskavi obtožb podjetja Crompton Komisija meni, da ni nobenih prepričljivih materialnih dokazov, ki bi te obtožbe podprli.

(25)

Podjetje Crompton je bilo prvo, ki je zadostilo zahtevam iz točke 21 Obvestila o prizanesljivosti, saj je Komisiji priskrbelo dokaze, ki pomenijo pomembno dodatno vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je ob času njihove predložitve Komisija že imela. Zato je upravičeno, v skladu s prvo alineo točke 23(b), do 30– 50 % znižanja globe.

(26)

Z ozirom na takojšnje sodelovanje podjetja, kakovost njegovih dokazov in njegovo obsežno ter nepretrgano sodelovanje v postopku, Komisija meni, da se lahko podjetju Crompton odobri najvišje, 50-odstotno znižanje.

(27)

Podjetje Bayer je bilo drugo, ki je zadostilo zahtevam iz točke 21 Obvestila o prizanesljivosti, saj je Komisiji priskrbelo dokaze, ki pomenijo pomembno dodatno vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je ob času njihove predložitve Komisija že imela. Zato je upravičeno, v skladu z drugo alineo točke 23(b), do 20–30 % znižanja globe. Obseg dodatne vrednosti, ki ga je v tej zadevi prispevalo podjetje Bayer, je omejen in podjetje je kršitev priznalo le za zadnja štiri leta. Komisija meni, da je podjetje Bayer upravičeno do najnižjega znižanja v ustreznem razredu, tj. do 20 % znižanja.

(28)

Podjetje General Química je bilo tretje, ki je zadostilo zahtevam iz točke 21 Obvestila o prizanesljivosti, saj je Komisiji priskrbelo dokaze, ki pomenijo pomembno dodatno vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je ob času njihove predložitve Komisija že imela. Zato je podjetje General Química upravičeno, v skladu s tretjo alineo točke 23(b), do 20 % znižanja globe. Glede na to, da je podjetje General Química izpolnilo pogoj pomembne dodatne vrednosti precej pozno v postopku, več kot leto in pol po tem, ko je Komisija pregledala njegove prostore, in da je obseg, v katerem je njegova predložitev dodala vrednost dokazom, ostal omejen, Komisija ugotavlja, da je podjetje General Química (in Repsol) upravičeno do 10 % znižanja globe, ki bi mu bila sicer naložena.

(29)

V tem primeru je Komisija izdala tudi ostro opozorilo vlagateljem prošenj za prizanesljivost, ki so skušali zmanjšati njene zmožnosti dokazovanja kršitve, čeprav skupno obstajajo trdni kazalniki in dokazi, da kartel obstaja. Komisija meni, da takšen odnos poraja resne dvome v obseg in nadaljevanje sodelovanja z vlagatelji prošenj za prizanesljivost.

(30)

Naslednja podjetja so kršila člen 81(1) Pogodbe in člen 53 Sporazuma EGP, ker so v navedenih obdobjih sodelovala v skupini dogovorov in usklajenih ravnanj, sestavljenih iz določanja cen in izmenjave zaupnih podatkov v sektorju kemikalij v industriji gume v EGP:

(31)

Zgoraj navedena podjetja morajo takoj prenehati prav tako zgoraj navedene kršitve, če tega še niso storila. V prihodnje se morajo vzdržati ponovitve katerega koli zgoraj omenjenega dejanja ali ravnanja ter katerega koli dejanja ali ravnanja, ki ima enak ali enakovreden namen ali učinek.

(32)

Za zgoraj navedene kršitve se naslednjim podjetjem določijo naslednje globe:

(1)

Ta odločba je naslovljena na naslednja podjetja:

(2)

Naslovniki te odločbe so sodelovali v enotni in dolgotrajni kršitvi člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP glede vodikovega peroksida in njegovega nadaljnjega proizvoda natrijevega perborata, ki je vključevala celotno ozemlje EGP („kršitev“). Obdobje kršitve, ki ga obravnava ta odločba, je od 31. januarja 1994 do 31. decembra 2000. Kršitev je v glavnem temeljila na izmenjavi med konkurenti tržno pomembnih ter zaupnih informacij o trgu in/ali informacij, pomembnih za podjetja, omejevanju in/ali nadzoru proizvodnje ter potencialnih in dejanskih zmogljivosti, razdeljevanju tržnih deležev in strank ter določanju in nadzoru (ciljnih) cen.

(3)

Vodikov peroksid je močno oksidacijsko sredstvo, ki se v industriji uporablja za vrsto namenov. Je prozorna, brezbarvna tekočina, ki jo je v prosti prodaji mogoče kupiti kot vodno raztopino v koncentracijah od 30 % do 70 %. Kot končni izdelek se vodikov peroksid uporablja kot belilno sredstvo pri industrijski proizvodnji celuloze in papirja, za beljenje tekstila, za razkuževanje ter za drugo okoljsko uporabo, kot je obdelava odpadnih vod. Vodikov peroksid se uporablja tudi kot surovina za proizvodnjo drugih nadaljnjih peroksidnih proizvodov, kot so peroksidne soli (ki vključujejo natrijev perborat) in perocetna kislina

(4)

Natrijev perborat se tako kot natrijev perkarbonat večinoma uporablja kot aktivna snov v sintetičnih detergentih in pralnih praških. Tudi natrijev perborat in natrijev perkarbonat sta bila predmet tega postopka, vendar pa glede na odgovore na obvestilo o nasprotovanju in dejstva, predstavljena na ustnem zaslišanju, ni mogoče ugotoviti, ali je kršitev vključevala tudi natrijev perkarbonat. Zato se ta odločba nanaša zgolj na dejanje kršitve glede vodikovega peroksida in natrijevega perborata, ne pa tudi glede natrijevega perkarbonata, kljub temu, da je obvestilo o nasprotovanju obravnavalo tudi natrijev perkarbonat.

(5)

Vodikov peroksid: v celotnem obdobju trajanja kršitve je bilo na območju EGP šest glavnih dobaviteljev: vodilno podjetje je bilo Solvay, z ocenjenim tržnim deležem [20–30] %, sledilo mu je podjetje EKA. Drugi dobavitelji so bili še Atofina, Kemira, Degussa in Foret. Air Liquide in Ausimont sta vodikov peroksid prodajala do junija 1998 oziroma maja 2002. Poleg tega je obstajalo še majhno število prodajnih posrednikov, ki so vodikov peroksid uvažali iz vzhodne Evrope in držav izven Evrope. V zadnjih letih na trg ni vstopilo nobeno novo podjetje.

(6)

Natrijev perborat: podjetja, dejavna v EGP v celotnem obdobju ali delu obdobja trajanja kršitve, so bila: Degussa, Foret, Solvay, Caffaro (ki pa je s proizvodnjo prenehalo v letu 1999), Atofina (ki je prenehalo s proizvodnjo v letu 1999), Air Liquide (prenehalo leta 1994) in Ausimont.

(7)

V času trajanja kršitve so bili glavni kupci vodikovega peroksida v EGP razmeroma maloštevilni (šest do osem), večinoma iz področja celuloze in papirja, ki so si lahko s pogajanji zagotovili pogodbe za celotno EGP po cenah, veljavnih za celotni EGP.

(8)

Glavni kupci (kot npr. skandinavski in nemški proizvajalci celuloze in papirja) so si s pogajanji zagotovili pogodbe z enotno ceno za dobavo na različne lokacije po celotnem EGP. Tako je stroške transporta kril dobavitelj, ki si je zato prizadeval dobiti vodikov peroksid iz vira, ki je bil geografsko blizu obratom kupcev.

(9)

Na področju peroksidnih soli je v času trajanja kršitve na strani povpraševanja obstajalo zelo majhno število velikih večnacionalnih podjetij: 75–80 % nakupov peroksidnih soli je bilo osredotočenih v rokah majhnega števila kupcev. Vsi so svoje nakupovalne dejavnosti za celotno Evropo vodili centralizirano, pri čemer so se dvakrat letno pogajali o nakupih. Običajno so kupovali peroksidne soli pri več kot le enem dobavitelju, da bi tako ohranili določeno stopnjo konkurenčnega pritiska.

(10)

Kršitev je obsegala celotni EGP, kjer je obstajalo povpraševanje po proizvodu, ki je predmet preiskave.

(11)

Obdobje kršitve, ki ga obravnava ta odločba, je od 31. januarja 1994 do 31. decembra 2000.

(12)

Skrivoma dogovorjena ravnanja so obsegala naslednja področja: vključevala so izmenjavo informacij, povezanih s trgom (vključno s cenami in obsegom prodaje), delitev trga, omejevanje/nadzor proizvodnje in nabavnih virov ter tudi določanje cen vodikovega peroksida in natrijevega perborata. Skrivni dogovori o teh dveh proizvodih veljajo za povezane in predstavljajo del enotne splošne sheme ter zato predstavljajo enotno kršitev, čeprav bi delovanje glede vodikovega peroksida in natrijevega perborata ločeno prav tako spadalo v okvir prepovedi iz člena 81(1) Pogodbe.

(13)

V decembru 2002 je podjetje Degussa obvestilo Komisijo o obstoju kartela v sektorju vodikovega peroksida in natrijevega perborata ter izrazilo željo, da bi s Komisijo sodelovalo po določilih Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov iz leta 2002 („obvestilo o prizanesljivosti“) (1). Podjetje Degussa je Komisiji posredovalo dokaze, ki so v marcu 2003 omogočili izvedbo inšpekcijskih pregledov v prostorih treh podjetij (preiskava proti drugim podjetjem je sprva potekala v obliki zahtevkov za informacije).

(14)

Po inšpekcijskem pregledu je pet drugih podjetij podalo vlogo za zmanjšanje globe. Trem podjetjem, tj. EKA, Atofina in Solvay, so bile vloge za zmanjšanje globe odobrene, v skladu s točkama 23 in 26 obvestila o prizanesljivosti. Vlogi podjetij Kemira in Solexis sta bili zavrnjeni.

(15)

Osnovni znesek globe se določi glede na težo in trajanje kršitve.

(16)

Pri ocenjevanju teže kršitve Komisija upošteva naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg, kjer je ta vpliv mogoče izmeriti, in velikost upoštevnega geografskega trga.